Leto XIX. 1979 MAREC Št. 6 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Akcija zaključni računi, ni končana V četrtek, dne 15. marca je delavski svet delovne organizacije med ostalimi; točkami dnevnega reda obravnaval tudi oceno sprejemanja zaključnih računov za leto 1978. Sama akcija se. je pričela v najvišjih organih družbenopolitičnih organizacij federacije in republike. Za dobro izvedbo te akcije se je bilo potrebno primerno organizirati. V ta namen so bili v vseh tozdih in DS ustanovljeni, odbori za boljše gospodarjenje, ki pa nimajo enkratne naloge ob razpravi zaključnih računov, ampak je njihova naloga . Sl stalna, namreč da redno spremljajo rezultate gospodarjenja, preverjajo, opozarjajo in ukrepajo v smislu doseganja boljših rezultatov. Za predsednike so bili imenovani najodgovornejši posamezniki, v večini primerov sekretarji OO ZK. Poudarek je bil na temeljiti analizi zaključnih računov. Ta analiza mora služiti kot temelj za boljše delo v bodoče. Sama razprava je zajemala dve fazi. V prvi, ki je bila važnejša, so o rezultatih razpravljali delavci po samoupravnih delovnih skupinah ali zborih delavcev, .medtem ko so se v drugi krog na podlagi prej vodenih razprav vključevali razširjeni delavski sveti. Ko ocenjujemo potek razprav, moramo ugotoviti, da so bile v večini primerov dobro organizirane. • Gradivo, ki so ga posredovale strokovne službe v posamez- ne tozde, je bilo ponovno analizirano s strani odborov za boljše gospodarjenje in v skoraj vseh sredinah tudi dopolnjeno in obogateno z lastnimi podatki in nakazanimi rešitvami. V večini tozdov in DS so naloge tolmačenja opravili sami, v nekaj primerih so se poslužilr sodelavcev iz strokovnih služb. Razprave so pokazale kvaliteten premik v tem 'smislu, da so praktično povsod zajele celotno problematiko? gospodarjenja. To pa dokazuje, da delavci ne razmišljajo več samo o tistem delu dohodka, ki ga de- I i m ¡St I P ' ® | $988838881$ lavci prisvajamo v obliki osebnih dohodkov, čeprav so se pojavljala tudi ta vprašanja v nekaterih sredinah. Prav in potrebno je, da se razprave vodijo tudi o tem; razveseljivo pa je, da razprave niso ostale izključno pri-tem. Prejšnjo trditev potrjujejo razprave, ki so se odvijale in v katerih so! delavci opozorili na nedograjenost in nedoinvestira-nošt v posameznih tozdih. Navedeni so bili pereči problemi nenormalne oziroma prevelike fluk-tuacije in s tem v zvezi težki delovni pogoji v nekaterih sredinah. Na težke delovne pogoje se navezuje beneficirana delovna doba, prepočasno odpravljanje težkih fizičnih in zdravju škodljivih opravil. Prepočasno uveljavljanje stimulativne j šega nagrajevanja, prevelika odsotnost zaradi bolniškega staleža, nočno delo žensk, problematika primer- nega zaposlovanja delovnih invalidov itd. Posebno so opozorili na nedograjenost dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela. To se navezuje na prepočasno uveljavljanje že sprejetih samoupravnih aktov v življenju in medsebojnih odnosih. Naši delavci s temi razpravami dokazujejo, da želijo in zahtevajo urejene medsebojne odnose, kar pogojuje boljše rezultate in tudi večja prizadevanja posameznika, skupine ali vse TOZD. Celotno akcija je bila načrtovana tako, da so zaključni računi nekakšni temelji, iz njih pa morajo nastajati programi za boljše gospodarjenje. Ti so bili v ..večini 'tozdov in DS tudi. izdelani in posredovani delavcem v razpravo .in sprejem. Iz; programov se da ugotoviti, da so v večini primerov dovolj konkretni in jasni, tako da se. jih bo dalo spremljati in ugotavljati: njihovo realizacijo. Pri tem je potrebno opozoriti tudi .na tiste primere, kjer so ti programi le še preveč . splošni, . deklarativno sestavljeni, nedodelani in rte nakazujejo konkretnih rezultatov. Pri tem je razvidno tudi to, da se nekatere stvari e-nostavno prepišejo. Takšne stvari se lahko dogajajo tam, kjer' programov ne preverj aj o, in tega je na žalost še preveč. Da se podobne .stvari v bodoče ne bi več dogajale, bo potrebno zaostriti o-sebno : odgovornost posameznih .nosilcev ukrepov. Kot je razvidno že iz ocene, akcija ni končana; nadaljuje se mesečno, kvartalno po sprejetih programih za boljše gospodarjenje. Naloga nas vseh, ki smo te programe sprejemali, pa je, da spremljamo njihovo uresničevanje ter opozarjamo in ukrepamo, če se? ne bodo uresničevali. Na osnovi sprejete ocene, ki je bila posredovana delavskemu svetu, je le-ta zadolžil predsednika kolegijskega poslovodnega odbora, da pripravi program ukrepov na tistih, področjih, na katere so o-pozorili delavci v razpravah. Skupaj z oceno razprav o zaključnih računih je bila delavskemu svetu posredovana družbenopolitična ocena individualnih poslovodnih Organov in KPO. Kadrovska komisija ocenjuje, da je bilo v lanskem letu delovanje koleg. posl. odbora v smislu ■ zastavljenih nalog in sprejetega programa dela ob njegovem imenovanju. Za lansko leto ocenjujemo, da je DO kot celota, poslovno leto zaključila z minimalnim ostankom dohodka, kar pa ne moremo oceniti za uspešno, ker je le ena TOZD dosegla rezultate, predvidene z gospodarskim načrtom. Vse preveč pa imamo še TOZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, za sanacijo takšnega stanja pa je vse premalo prizadevanj tako s strani strokovnih služb, vodilnih struktur, kakor tudi DPO in organov upravljanja. Družbenopolitične organizacije v DO bodo tudi v bodoče podpirale prizadevanja KPO v cilju izboljšanja; poslovnih rezultatov v vseh TOZD. V TOZD, kjer v letošnjem letu ne bodo doseženi vidni* premiki v poslovnem rezultatu in za kar ocenjujemo, da so posledica vodenja, tehnološke nediscipline in podobno,: bo moral KPO sprejeti učinkovitejše u-krepe. •Kadrovska komisija tudi meni, da je bil v lanskem letu narejen viden premik pri uresničevanju ZZD, ob tem pa ntieni, da bo skupno z družbenopolitičnimi organizacijami in ’samouprávnimi organi predvsem dolžnost KPO, da v prihodnje dosledno uveljavimo dohodkovne odnose in že sprejete samoupravne akte v praksi tudi uresničimo. Prizadevanja delovnih skupnosti in njenih individualnih poslor vodnih organov naj bi se v bodoče odražali v rezultatih dela predvsem v tistih TOZD, ki so v letu 1978 poslovale z izgubo oziroma na meji rentabilnosti. Smatramo, da vloga delovnih skupnosti ni samo sebi namen, zato je nujno s tako miselnostjo prenehati ter čimprej pristopiti k skupnemu reševanju dohodkovnih odnosov v DO. Za ta prizadevanja pa je nujno potrebno zaostriti odgovornost vodij tako TOZD kot DS. Prav tako je o-pazno premajhno povezovanje posameznih DS med seboj. V bodoče je potrebno več napraviti v smislu povezovanja in koordiniranja dela, vse s ciljem, da bodo dosegli boljše rezultate v posameznih TOZD. Kadrovska komisija je pristopila k oceni s - kritičnega vidika predvsem iz razloga, ker bi bil rezultat poslovanja DO v letu 1978 lahko še boljši v kolikor bi bila večja prizadevanja na področju organizacije dela in boljšega gospodarjenja. Takšno posredovano družbenopolitično oceno je delavski svet DO tudi sprejel in mu bo koristno služila pri nadaljnjem delu ter iskanju rešitev za doseganje boljših rezultatov. Mirko Gozdnikar Obzidava .pokrova elektropeči iv Jeklarni II roizvodnja Slovenskih železarn v februarju Linearni načrt deli letno načrtovano proizvodnjo, brez ozirov na načrtovana popravila in število delovnih dni v poedinem mesecu, na dvanajst enakih delov. »Za poedine delovne organizacije tak prikaz ni najbolj »pravičen«, v mesecu februarju z najmanj delovnimi dnevi pa so prizadeti vsi. Dva delovna dneva, kolikor jih je bilo v mesecu februarju manj, pomenita že 6,7% in bi morali realno ocenjevati, da so vsi proizvodni podatki, ki so nad 93,3 % — izvršitve mesečnega načrta — ugodni, če tako ocenjujemo rezultate dela v preteklem mesecu, potem smo lahko zadovoljni, posebno še, ker je stanje ob koncu letošnjega februarja v primerjavi s stanjem za enako obdobje v lanskem letu, letos . povprečno boljše ali celo izdatno boljše. Podelitev plakete Delavski svet DO je na svoji 8. redni seji dne 15. 3. 1979 podelil Gregorju Klančniku-Gregi »Plaketo« v znak priznanja za njegovo skoraj pol stoletja predano delo v slovenskem železarstvu. Gregor Klančnik-Grega Predsednik KPO Dušan Burnik, dipl. ing. je posebej orisal vlogo in delo tov. Klančnika pri nastajanju in rasti združenega podjetja Slovenske železarne.. Letois mineva deset let te združitve, v kateri je tov. Klančnik s svojim nesebičnim delom ter s sodelavci, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v SOZD in v DO 'združenega podjetja dosegel takšno stopnjo organiziranosti, ki je v ponos slovenskim železarjem in celotno družbeni skupnosti. Nepogrešljiv je bil tudi njegov delež pri razvoju kulturnega in športnega povezovanja in manifestacij združenega podjetja. Kranj c.Emil, predsednik, delavskega sveta DO je nato predal tov. Klančniku , plaketo Železarne Štore v znak. priznanja in v spomin na železarje iz Štor .z željo, da bi zdrav in čil še deloval v vrstah železarj e v. Proizvodnja surovega železa je bila izvršena na Jesenicah 94 %, v Štorah je elektro plavž še v popravilu. Proizvodnja - surovega železa je v letošnjih prvih dveh mesecih skoraj docela enaka, kot je bila dosežena lani. so mesečni plan izvršili 95 %, v Verigi 96 %. v Tovilu 113 % in v Žični 103 %, torej za februar vsi uspešno, zadnja dva pa zelo u-mešno. VPri izvozu je stanje po prvih dveh mesecih daleč boljše kot Gredice — najbolj iskano (blago Proizvodnja jekla bo zaostajala vse mesece, dokler ne bo pričela z delom nova elektroobločna peč v Železarni Štore. Delo na montaži peči je že v teku. Mesečni načrt proizvodnje surovega jekla je bil izvršen 95 %. Večji zaostanek je pri elektro jeklarni Že-lezarne Jesenice, kjer je izvršitev 90% in seveda v Štorah, kjer so izvršili 68 % plana, s tem da so i-meli celo 130 ton večjo proizvodnjo kot v januarju, ko smo jih hvalili za uspešno delo. V Železarni Ravne so proizvedli 5 % 'jekla več, kot znaša povprečen mesečni načrt in je ta dosežek za februar — odličen. V seštevku. obeh mesecev je letošnja proizvodnja surovega jekla skoraj za 2 % manjša, kot je bila v istem obdobju lani. Pozna se; da je v proizvodnji ena peč manj. V mesecu februarju dosežena blagovna proizvodnja znaša za železarne 98 %. V Železarni Jesenice so mesečni hačrt dosegli 96 %, v Železarni Ravne 98 % in v Železarni Štore 102 %,' kar da skupen dosežek . 98 %. Uvodoma smo rekli, da je takšen dosežek v februarju ugoden. Nasproti lanskemu rezultatu ob koncu februarja je letošnja proizvodnja za okoli 600 ton večja.. Med'po-edinimi proizvodi, kjer so zapa-ženi v, februarju posebno ugodni rezultati, so; valjana, žica "s 111 %, debela pločevina 108%, odkovki 120%, vlečeno jeklo v vseh treh železarnah in s skupnim rezultatom 107%, vlečena žica 110 %, hladno valjani, trakovi in, pločevina 97 %, ' nodulama litina 117 odstotkov, vzmeti 106 % 'in traktorji 500 kom, kar je doslej največ, čeprav je še vedno le 86 %' mesečnega načrta. Predelovalci so v mesecu februarju izdelali 3.163 ton raznih izdelkov in dosegli .98,7 % mesečnega načrta. Februarska proizvodnja, je za celih 277 ton večja kot v januarju, v obeh mesecih skupaj pa za 12 %. večja kot v e-nakem odbobju lani. V Plamenu ob koncu februarja lani j za načrtom pa vsi zaostajamo. Železarne so letos izvršile 31 % več, za načrtom zaostajajo 38%. Predelovalci so letos izvršili 25 % več, za načrtom zaostajajo 39 %. Železarna Štore je prva dva me- seca izvozila 276 traktorjev več, kot v enakem obdobju lani in je v februarju celo presegla mesečni načrt izvoza traktorjev. Po pregledu vrednosti izvoza so doseženi rezultati sicer boljši od lanskoletnih, vendar slabši kot količinski izvoz, kar opozarja, da ni bila dosežena povprečna načrtovana kvalitetna oziroma vrednostna struktura izvoza. Skupen rezultat dosežene vrednosti prodaje je s 95 % ugoden. Železarne so dosegle 95 %. Železarna Jesenice 95 %, Železarna Ravne 86 %, kar ob 98 % izvršitvi blagovne proizvodnje preseneča, čeprav je res, da pri izdelkih višje stopnje predelave, razen pri vzmeteh, nimajo dobrih rezultatov. V Železarni Štore so dosegli mesečni načrt eksterne realizacije 105%. Predelovalci so mesečni načrt vrednosti prodaje izvršili 99 %, in sicer: Plamen 107 %, Tovil 112, Žična 133 in Veriga 83 ob 86 % izvršitvi blagovne proizvodnje. Ob koncu meseca februarja je letošnja realizacija vrednosti prodaje kar 31 % večja, kot je bila v enakem obdobju lani. Razveseljiva je ugotovitev, da so bili v letošnjem najkrajšem mesecu domala- vsi zbirni rezultati dela boljši, kot v mesecu januarju in da so letošnji rezultati boljši od dosežkov po prvih dveh mesecih leta 1978. Mesec marec ima 31 koledarskih dni, in če bodo rezultati ¡po vrednosti podobni februarskim, bo plan dosežen. V razpravi je... Pravilnik o odgovornosti delavcev v združenem delu. Tak pravilnik smo v naši delovni organizaciji pred leti že sprejeli in ga tudi uveljavili na vseh ravneh. Določila tega pravilnika pa že dolgo niso v skladu z našim družbenim razvojem in zakonskimi spremembami, ki jih določa Zakon o združenem delu. Osnutek pravilnika, ki je sedaj v razpravi, je v celoti usklajen z našo zakonodajo in internimi samoupravnimi splošnimi akti. V tem pravilniku so zajete tako pravice, dolžnosti in obveznosti delavca v združenem delu, kot tudi odgovornost delavcev za kršitve delovnih dolžnosti. V tej razpravi’ naj sodeluje sleheini delavec, da bo tako v celoti poznal določila, ki jih predenj postavlja predloženi osnutek pravilnika o odgovornosti delavcev v združenem delu. Samoupravni sporazum q združevanju sredstev za investicijske naložbe, s katerim se določa način izvedbe združevanja, namen in višino sredstev ter vračanje združenih sredstev. O osnutku je razpravljal že delavski svet DO na svoji- osmi seji dne 15. 3. 1979. Ta samoupravni sporazum j e-prvi tovrstni samoupravni akt med TOZD v naši. delovni -organizaciji; in izha-ja iz določil Samoupravnega sporazuma.;© združitvi v delovno organizacijo kot iz Samoupravnega sporazuma v medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skup- nega dohodka. Združevanje sredstev; po tem sporazumu je namensko za tiste investicijske naložbe oziroma prekoračitve investicijskih naložb, ki so dogovorjene z gospodarskim načrtom za leto 1979. V PRIPRAVI JE. Pravilnik o bolniškem redu in 'kontroli delavcev v bolniškem staležu. Tovrsten pravilnik smo že dolgo pogrešali, saj je na^ tem področju še veliko nedorečenega. Povečana rast bolniškega staleža tako v naši delovni organizaciji kot v občim Celje terja, določene' akcije in ukrepe, med katerimi je tudi samoupravni akt o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu. Že uvodoma smo zapisali, da je na področju bolniškega staleža še veliko nedorečenega in nejasnosti predvsem med rdelavei v času, i ko so v- bolniškem staležu. Te nejasnosti se odražajo zlasti v samovoljnem tolmačenju, kaj lahko delavec v času bolniškega staleža; počne, in kje je’dolžan biti v tem času. Veliko hude krvi povzročajo tudi ugotovitve, da.se delavci ne ravnajo; in ne upoštevajo napotkov zdravnika ipd. Vsa ta navodila in določila bodo zajeta v tem pravilniku, prav tako pa tudi določila ukrepov proti kršilcem tega pravilnika... AKCIJA - KREDARICA Vsa planinska javnost Slovenije in tudi širom Jugoslavije se je odločila za prostovoljno nabiralno akcijo zbiranja prispevkov za obnovo in prepotrebno razširitev našega naj višjega planinskega doma v Sloveniji in Jugoslaviji, to je doma na Kredarici (2.515 m). Iz leta v leto prihaja v naše Julijce in še posebno na .-Triglav vedno več obiskovalcev. V to visokogorsko planinsko postojanko pride letno 15.000 do 20.000 obiskovalcev, pretežno v poletnih mesecih. Razumljivo je, da sedanja zgradba ne zmore nuditi vsem planinskim obiskovalcem zadovoljivih pogojev za nočitev, kot tudi. ne za osnovno oskrbo, čeprav smo planinci tudi v tem pogledu skromni. Planinska zveza Slovenije se je odločila, da v danih možnostih (terenskih in finančnih) razširi dom na Kredarici in zgradi, tovorno žičnico iz Krme preko Apnenice do doma na Kredarici z nosilnostjo 700 kg. S tem bi se izboljšala oskrba doma, omogočila bi se 'boljša in hitrejša pomoč GRS (Gorske reševalne službe), predvsem i pa bi bila možna o-snovna oskrba in nudenje boljšega počitka planinskim obiskovalcem, saj je predvideno, da bi S 1. marcem 1979 združuje delo v naši DQ kot vodja DS za finančne in računovodske posle tov. Franc Tratar,-ekonomist. Kot strokovnjak s področja finančnega poslovanja in s širokim pregledom nad tovrstno dejavnostjo se je javil^ na naš razpis z vsemi dokazili, in ker je ustrezal pogojem razpisa, je bil sprejet oziroma potrjen nájprej s strani delavskega sveta delovne skupnosti za finance, dokončno pa še s strani delavskega sveta DO 2Š. Tov. Tratar izhaja iz delavske družine iz- območja žalske občine. Po končani osnovni šoli je uspešno maturiral na celjski gimnaziji in nadaljeval študij na Ekonomski . fakulteti v Ljubljani. Zaključil je I. stopnjo ekonomije in se leta 1967 vključil V združeno delo pri Cestnem podjetju v Celju. Opravljal je različna dela in naloge, ki so zahtevala ekonom- z razširitvijo (izgradnja prizidka) pridobili noviih 180 ležišč in 400 mest v Jedilnici. Vsakdo, ki je bil na Triglavu, ve za težave v tem domu in tudi velik pomen takšnega visokogorskega planinskega doma. Razširitev doma in izgradnja tovorne žičnice sta predvideni v višini 70 milijonov din (ali 7 milijard starih din). Ker PZS (Planinska zveza- Slovenije) nima zagotovljenih dovolj sredstev, je razpisana oblika zbiranja prostovoljnih prispevkov v ta namen. Akciji naj bi se odzvali predvsem planinci, kot tudi ostali delovni ljudje širom Slovenije' in Jugoslavije. Prispevki se pobirajo v obliki darovanih obveznic od cestnega posojila, možno je prispevati tudi v denarju. Kako bo Planinsko društvo 2elezar Štore izvedlo' akcijo? Upravni , odbor PD je določil 16 poverjenikov, ki bodo sprejemali prispevke na o-brazcih »Blagajniški prejemek« in izda j ali potrdila. Zbrani > prispevki se bodo zbirali pri PZS,; kjer je ustanovljen tudi" 26-član-ski akcijski odbor za povečanje in adaptacijo Triglavskega doma na Kredarici. Prispevki so tako naihenski in se ne morejo uporabljati v druge namene. sko znanje, proti koncu službovanja v tej DO pa je bil vodja gospodarsko računskega sektorja. Službena pot ga je dalje vodila v trgovsko DO Tehnomefcator v Celju, kjer je bil vodja interne banke na nivoju DS skupnih služb. Pred prihodom v našo DO je opravljal dela in naloge vodje analitske službe v GIP Ingrad Celje. Vseskozi je samoupravno ~in družbenopolitično angažiran. Tako je 'bil že v gimnaziji vodja šolske skupnosti, kasneje je v gospodarstvu deloval v organih upravljanja v sredinah, kjer je služboval. V okviru Delavske u-niverze je nastopal kot predavatelj za sindikalne delavce. Kot e-konomist je deloval v Društvu e-konomistov in še drugih podobnih združenjih. Tov. Tratar prevzema dela in naloge od dosedanjega vodje DS za finančne in računovodske posle, tov. Olge Čuvan, ki V naši DO ostaja še vnaprej predvsem z nalogo, da novemu vodji DS pomaga; s tem da ga v celoti seznani s finančnim poslovanjem tako znotraj kot izven delovne organizacije. Kasneje bo tov. Čuva nova opravljala posebne naloge v okviru kolegijskega poslovodnega odbora. Dela in naloge vodje katerekoli 'finančne institucije niso lahka. Zahtevajo polno mero zbranosti in doslednosti pri izpolnjevanju obveznosti do delovne organizacije ter do družbe kot celote. Vsega, tega se tov, Tratar zaveda, pričakuje pa pomoč od vseh, ki mu lahko kakorkoli pomagajo. Zaželimo mu, da bi se kar najhitreje vklj učil v vsakdanji utrip naše DO, še posebej v delovni skupnosti, ki jo bo vodil in da bi uspel v svojih prizadevanjih v korist nas vseh. S tem sestavkom želimo obvestiti vse člane DO Železarne Štore o namenu in obliki zbiranja prispevkov z željo, da se tej ak-čiji pridruži čim večje število darovalcev. Tudi mi železarji že tradicionalno vsako leto obiskujemo Triglav in Julijce. Planinci se zavedamo velikega pomena, koristi, predvsem pa nujnosti te načrtane razširitve doma "na Kredarici.- Zato pozivamo vse prijatelje planin, kot tudi ostale sodelavce v naši Železarni, da se s svojimi prostovoljnimi prispevki priključijo tej akciji in darujejo Strokovna služba Občinske komunalne skupnosti Celje je sklicala razgovor z večjimi koristniki ceste na Svetino z namenom, da nas seznani s prometno problematiko te ceste v času gradnje od 10. 3. 1979 do 15. 7. 1979. Na osnovi razgovora so bila sprejeta naslednja stališča. — Občinska komunalna skupnost Celje usposobi cesto Svetina^—Laško za osebna vozila, cesta služi kot obvoznica v; času gradnje. Cesta se mora v času gradnje- redno vzdrževati, da je prometno varna. OKS naroči vzdrževanje- in urejanje ceste podjetju Ceste-kanalizacija, Za redno vzdrževanje obvozne ceste je odgovoren tov. Jože Krajnc, ki je tudi v kontaktu s KS Laško, SOb Laško in GG — enota Laško. — OKS Celje organizira ogled obvozne ceste V Laško. Ogleda bi se udeležili predstavkni: KS Laško, Skupščina'Občine Laško (Organ za urejanje prometa), Gozdno gospodarstvo Laško in Občinska komunalna skupnost Celje. Pri ogledu bi se dogovorili tudi o možnosti sofinanciranja vzdrževanja ceste s strani KS Laško in Komunalne skupnosti Laško. . — Gozdno gospodarstvo - Celje bo V času gradnje prevažalo les po cesti Svetina—Štore v etapah po 2—4 dni. Za odgovore o koordinaciji del med GG Celje in OKS Celje sta zadolžena: za GG Celje tov. Dušan Košutnik, za OKS Celje tov. Janez Marinček. 1979 pismeno GG Celje o pričetku del na cesti Svetli dol'—Tisov-ci. prispevek ali v obliki obveznic cestnega posojila ali v denarni obliki pri enem od naših poverjenikov, oziroma lahko tudi pri blagajniku PD tovarišici Dragici Krajnc V komerciali. Vsak še tako majhen prispevek je dobrodošel z zavestjo, da tako ustvarjamo boljše pogoje tako sebi kot tudi našim naslednikom za večjo varnost, boljše razpoloženje in počutje v naših Julijcih. V imenu Planinskega društva 2ele-zar Štore se vsem darovalcem prispevkov že vnaprej iskreno zahvaljujemo. F. Gradišnik — KS Svetina obvesti do 10. 3. — V času Zapore ceste bo možen prevoz le za avtobuse po voznem redu s teni, da bosta izpadli Vožnji avtobusa ob 8.20 na Svetino in 11.30 s Svetine. Dostavni tovornjak za trgovino na Svetino mora prilagoditi dostavo o voznem redu avtobusov. Za dogovor z Merxom je zadolžena KS Svetina. (Nadaljevanje na 6. strani) Zakaj za vraga pa sadite tu pred glavno vratarnico? Veste, za tako veliko luknjo ni cementa in ne asfalta, pa bomo uporabili kar zemljo in posadili tole drevesce. Predstavljamo vam Zapora ceste na Svetino STRAN 4 ŠTORSKIŽELEZAR Št. 6 — marec 1979 OKVIRNI PROGRAM DELA ■Delavski svet delovne organizacije ije na svoji 8. redni seji, 15. 3. ¡1979 sprejel okvirni program dela za lato 1979. Z objavo tega programa žalimo delavce seznaniti o stvareh, o katerih bo delavski svet na ¡svojih sajah ¡razpravljal iter hkrati vzpodbuditi zaposlene k-priprava gradiv in razprav pred sejo delavskega sveta. S tern ni podana ¡samo informacija o ¡delu delavskega sveta temveč tudi možnost posrednega ali neposrednega sodelovanja ostalih samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in delavcev pri ¡kreiranju dela ¡delavskega ¡sveta ter njegovi kvaliteti dela. Objava ¡tega programa naj vzpodbudi ostale organe pri oblikovanju njihovih programov dela, ki bodo s ¡svojimi termini in vsebino tako oblikovani, da bo možno določene zadeve tekoče obravnavati ¡tudi na delavskem svetu DO. 1. ¡Poročilo o uveljavljanju določil Zakona o združenem delu v Železarni Štore. Poročevalec: predsednik komisije. 2. Poročilo o kadrovski ¡problematiki — letno poročilo za 1978. 'leto ter izvajanje družbenega dogovora ¡o temeljih kadrovske politike v občini Celje. Predlagatelj ¡in poročevalec: DS za kadre in splošne zadeve. 3. Obravnava poročila o varstvu pri delu iza ¡leto 1978. . Predlagatelj: DS za kadre in splošne zadeve; poročevalec: vodja službe varstva pri ¡delni. 4. Inovacijska dejavnost — (poročilo za leto 1978. Predlagatelj: komisija za racionalizacije; ¡poročevalec: predsednik komisije. 5. Ocena ¡stanja in obrambne pripravljenosti ter družbene samozaščite v DO — TOZD — DS. Predlagatelj: odbor za ¡ljudsko Obrambo in družbeno samozaščito DO; poročevalec: ref eremit obrambnih priprav. 6. Ocena proizvodnih rezultatov za obdobje ¡januar—marec 1979. Poročevalec: DS za ekonomiko in organizacijo. 7. Obravnava osnutka družbenega dogovora o temeljih prostorskega plana občine Celje s posebnim poudarkom na prostorski plan DO Železarne Štore in ¡KS ¡Štore. Predlagatelj: izvršni svet Skupščine občine Celje; poročevalec: DS za investicije in ¡razvoj. Maj — seja, dne 24. 5. 1979 1. Ocena poslovanja v prvem četrtletju 1979 in proizvodnje v aprilu ¡1979. Predlagatelj: DS za ekonomiko in organizacijo ¡ter DS za finančne in računovodske pasle. 2. Ocena investicijske ¡dejavnosti v obdobju I.—IV. 1979. Predlagatelj gradiva in poročevalec: DS za investicije im razvoj, 3. Ocena izvajanja sanacijskih načrtov v prvem četrtletju 1979. Poročevalci vodje TOZD: TT, MO, Livarna ¡strojne litine in Elek- ¡troplavža. 4. Ocena' delovanja delegatskega sistema in ¡dela samoupravnih delovnih skupim. Predlagatelj: oddelek za samoupravno in informativno dejavnost; ¡poročevalec: vodja oddelka. 5. Ocena izvajanja ¡zaključkov, problemske konference o družbenem standardu iz ¡leta ¡1978. Predlagatelj: svet konference OOS; poročevalec: predsednik sveta konference OOS. 6. Predlog za novo samoupravno organiziranost — reorganizacijo TOZD Jeklarne — valjarne. Poročevalec in predlagatelj: osnovna organizacija ¡sindikata TOZD Jeklarne — valjarne. Junij — ¡seja, dne 26. 6. 1979 1 Ocena stanja ¡in izvajanja občinskega odloka o varstvu zraka, vode in okolja. Predlagatelj: komisija za varstvo okolja; poročevalec: predsednik komisije. 2. Ocena informativne dejavnosti in sistema informiranja v DO. Predlagatelj in poročevalec: oddelek za samoupravno in informativno dejavnost. 3. Predlogi za podelitev priznanj isamouipravijalcem DO železarne štore. Predlagatelj: komisija'za priznanja in odlikovanja pri svetu konference OOS. 4. Ocena proizvodnje v mesecu juniju 1979 in I.—VI. 1979. Poročevalec: DS za ekonomiko in organizacijo. 5. Ocena, poročilo o izkoriščanju delovnega časa dm zmogljivosti v TOZD — DO Železarne Štore. Predlagatelj gradiva in poročevalec: DS za ekonomiko in organizacijo.: 6. Poročilo o izdajateljski dejavnosti glasila štorski železar. Predlagatelj gradiva: svet za .obveščanje in uredniški odbor glasila; poročevalec: predsednik sveta za obveščanje. 7. Ocena prometne varnosti v DO in delavcev na poti na delo in ¡iz dela. Predlagatelj gradiva in poročevalec: komisija za varstvo v prometu. Pričevanje iz NOB 10 TRN V PETI April — seja, dne 24. 4. 1979 Upali pa so, da jih bo morda rešil kapetan Stevo z bataljonom VDV, ker so vedeli, da jih ne bo pustil na cedilu. Seveda pa niso mogli verjeti, da je Stevo res našel'bataljon in tudi res hitel za njimi, toda prišel je že prepozno, ker so jo Nedičevci že prej pobrali s Suhorja in hiteli v svojo postojanko. Prav tako niso mogli vedeti, da jih je skušal rešiti tudi oddelek partizanov iz Istrskega odreda, ki se je prav tako motal v bližini, vendar tudi njemu ni uspelo priti v stik s sovražnikom, ki je s Suhorja skoraj bežal z ujetniki v svojo postojanko. Nedičevci so v gostilni na Suhorju pred odhodom zvezali tudi tiste štiri zjutraj ujete partizane — Lojzeta, Ukmarja, Prošena in Štembergerja — medtem ko aretiranih in mučenih aktivistov niso zvezali, marveč so jih le zastra-žili ob straneh. Nato so iz vseh ujetnikov formirali pohodno kolono. Na čelu so bili naši trije fantje, seveda močno zastraženi in povezani, za njimi oni štirje partizani in nato še vaški aktivisti. Spodaj in zadaj in še ob straneh pa so seveda bili Nedičevci in kolona je zapustila Suhorje. Vseh ujetnikov je bilo 21. Med domačini so to bili Franc Volk, Stefan Spor dr ar, Jakob Vovk, Anton Malovec, Alojz Vovk, Vida Vovk, Lojzka Trebeč, Kristina Trebeč, Zora Trebeč, Pavla Malečkar, Leopoldina Vovk in Pavla Zorc iz Suhodja, pa še Angela Krebl z Ostrožnega brda in Ral-hova iz Drskovč. Preostali vaščani Suhorja so z jokom spremljali aretirane svojce, ki so jih Nedičevci gnali iz vasi. Vrbičevi mami so iztrgali kar štiri hčerke, pa tudi drugim je moral po kdo iz hiše v strašno negotovost. Kdo ve, če se bodo sploh še kdaj "Videli? Bili so res strašni časi. Ko je kolona Nedičevcev z u-jetniki zapustila Suhorje, se je pot naglo in strmo obesila navzdol- proti Žagarjevi kmetiji. U-jetniki so komaj hodili drug ob drugem, ker je bila pot ozka in razdrapana, kamnita. Zdaj ta, zdaj oni, pa po dva in kar vsi trije so-od časa do časa spodrsavali in padali po tleh ter se le s težavo spet pobirali. Pri tem se jim je okoli zapestij zadrgnjena žica vedno bolj zarezovala v roke, ki so vsem seveda hudo zatekle in so jih strahotno bolele. Pomagalo pa ni nobeno tariianje — nasprotno, Nedičevci so jih še bolj priganjali in jih suvali s puškinimi kopiti v hrbte in koder je padlo, da so bili ka] kmalu že vsi v modricah. Zraven so jih preklinjali in psovali, da je bilo strah. Priganjali so jih huje kot živino, ker se jim je strašno mudilo, da bi ja še pred nočjo prišli iz Brkinov. Seveda so se bali, da jih kje ne prestreže kakšna partizanska, enota in jim otme dragocene ujetnike. Zato so tako hiteli, zvezani ujetniki pa so se bolj valili po poti kot hodili po njej, dokler niso končno že po temi prispeli do Žagarja. Pri Žagarju so Nedičevci kolono razdelili. Bliska z obema tovarišema, Janezom in Albinom, je po nalogu policaja v dežnem plašču ¡prevzela operativna ..enota, ki je oblegala bunker na Suhorju, in jih odgnala po kolovozu proti Košani. Druge ujetnike pa je prevzela specialna policija še z nekim drugim oddelkom vojakov in jih kar po bližnjici odpeljala v drugo smer. Pot proti Košani je sicer zdaj peljala navkreber, vendar je bila bolj položna in so trije zvezani ujetniki zdaj lažje hodili. Vendar pa so jih Nedičevci. tudi tod pretepali in kričali nad njimi ter jih priganjali, naj hodijo.hitreje. Tako so zvečer prišli v Košano, kjer so Nedičevci imeli svojo postojanko. Ujetnike so odgnali.na- ravnost v Šušeljevo hišo in jih tam potisnili v veliko sobo, ki je bila sicer popolnoma prazna in le na sredi je stala kmečka miza in dve klopi ob njej. Ob zidu pa so bile vsenaokoli slamariče, pokrite z dekami, kamor so oficirji, ki so prignali naše tri ujetnike, zmetali s sebe terensko opremo. To pa je bilo tudi vse v tem četnem štabu sredi vasi, medtem ko o domačinih ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Tudi po vasi jih ob prihodu ni bilo videti. Ko so Nedičevci tri ujete partizane ¡¡pahnili' v sobo, so jih spet pričeli pretepati, jim groziti in jih preklinjati. Ko so jih nekaj časa bunkali, so končno ukazali spremljevalcem, naj jih odvežejo, vendar so to- storili tako, da so jih rešili le tistih žic, s katerimi so bili povezani med seboj, roke pa so jim še naprej pustili zvezane, kakor so bile. Potem so jih postavili v kot, kjer so drgetali in skušali vsaj malo priti k sebi, medtem ko so oficirji večerjali. Za mizo so bili komandant, kapetan, pa dva poročnika in trije: podporočniki, pa še štirje podoficirji, medtem ko so navadni vojaki nekje zunaj ropotali z menažkami. . Trem- ujetnikom v kotu Nedičevci seveda niso dali jesti. Nasprotno, še govorili sb, da imajo komaj sami dovolj hrane, toda čeprav bi jo imeli še toliko, je takšni komunistični državi prav gotovo ne bi dali. Avgust — seja, dne 23. 8. 1979 1. Poročilo o rezultatih poslovanja v I, polletju 1979 in ocene za julij 1979 ter ocene uresničevanja srednjeročnega ¡plana 1976—1980 v I. pollet ju 1979. ¡Predlagatelj gradiva: DS za ekonomiko in organizacijo in DS za finanično-iračunovodsike poslle; poročevalec: DS za ekonomiko m or' ganizacijo. 2. Ocena uresničevanja sanacijskih načrtov* TOZD: TT, MO, Livarne strojne litine in Elekftroplavža. Poročevalci: vodje navedenih TOZD. 3. Ocena investicijske dejavnosti v I. polletju 1979. Predlagatelj ¡gradiva in ¡poročevalec: DS za investicije in razvoj. 4. Sprejem izhodišč za izdelavo gospodarskega načrta za ¡leto 1980. Predlagatelj gradiva: DS za ekonomiko in organizacijo. September — seja, dne 26. 9. 1979 T,'Uresničevanje programa usmerjenega izobraževanja. Poročevalec: oddelek za izobraževanje. 2. .Ocena štipendijske politike ¡in štipendiranja ¡kadrov v DO in v TOZD. Predlagatelj gradiva in poročevalec: DS za kadre in Splošne zadeve —oddelek za izobraževanje. 3. Ocena poteka investicij .¡družbenega ¡standarda in programa za leto 1979. Predlagatelj gradiva in ¡poročevalec: TOZD GRSG. 4. .Sprejem izhodišč za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985. Predlagatelj: DS za ekonomiko in organizacijo. Oktober — seja, dne 25. 10. 1979 1. Ocena poslovanja v III. četrtletju. Poročevalec: DS za ekonomiko in organizacijo. 2. Ocena uresničevanja srednjeročnega plana 1976—1980 v III. četrtletju 1979. Poročevalec: DS za ekonomiko in organizacijo. 3. Ocena izvajanaj sanacijskih načrtov v III. četrtletju 1979. Poročevalci ¡vodje TOZD: TT, MO, Livarne strojne litine in Elek- traplavža. November — seja, dme 22. 11. 1979 1. Razprava, o osnutku gospodarskega načrta za leto 1980. Predlagatelji ¡gradiva in poročevalci: DS za ekonomiko in organizacijo, DS za investicije in.razvoj, DS za 'komercialne posle, DS za kadre in splošne zadeve, DS za finančne računovodske zadeve. . 2. Ocena programov Samoupravnih interesnih skupnosti občine Celje. Predlagatelj gradiva: izvršni svet Skupščine občine Celje; poročevalec: oddelek za samoupravno in informativno dejavnost. 3. Ocena proizvodnih rezultatov za mesec oktober 1979. Poročevalec: DS za ekonomiko in organizacijo. December — seja, dne 28. 12. 1979 1. Sprejem ¡gospodarskega načrta za leto 1980. Predlagatelj in poročevalec: DS za ekonomiko in organizacijo. . 2. Ocena rezultatov poslovanja za leto 1979. Poročevalec: predsednik KPO. 3. Ocena dejavnosti odbora za Hortikulturo ’80 in sprejem programa za leto 1980. Predlagatelj .din .poročevalec: odbor za Hortikulturo '80, Kaj in koliko smo letos naredili na inventivnem področju Dne 31. januarja in 7. februarja .letos smo imeli strokovne pogovore o pomenu inventivne dejavnosti, o populaciji množične inventivne dejavnosti in o organiziranju novih ¡društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav .s predstavniki nekaterih celjskih delovnih organizacij. - , . ¡Dne 20. februarja smo imeli lepo obiskano četrto letno konferenco DIATiI v ¡Domu železarjev na Teharjah. Dne 28. februarja smo poslali občinskemu .sindikalnemu' svetu, komisiji za inventivno dejavnost, predloge za nagrado ih priznanja »INOVATOR Celja« našim najboljšim inovatorjem v, lanskem letu. Pripravili ,smo razstavo inovatorskih dosežkov z nekaj primerki, -is priznanji in grafičnim prikazom. Razstava je že bila. na letni konferenci DIATI, ogledali so Si jo tudi predstavniki nekaterih institucij •iz Celja, člani DIT ob .debatnem večeru v sredo,-idne 21. februarja in naši štipendisti. Razstavljene eksponate s priznanji; ki so v dveh steklenih vitrinah, smo ¡sedaj premestili v hodnik Valjarne II in lahko trdimo, da vzbujajo zanimanje zaposlenih. Dne 26, februarja smo imeli v Ljubljani strokovne pogovore z diplomiranim pravnikom Borislavom S. Popovom, ki bo 20. marca V hodniku Valjarne II [je prikazana inovacijska razstava z nekaj primerki-, priznanji (in tabelarnim ¡prikazom inovacijskih dosežkov v lanskem letu naših inovatorjev. Lahko (trdimo, da skromni ali ¡delni prikaz ¡uspešnosti naših inovatorjev vzbuja zanimanje zaposlenih in lahko pričakujemo nove inovacijske prijave. Razstavljene primerke bomo po ¡nekaj ¡dneh premestili ¡v1 ¡druge TOZD v ¡delovni organizaciji, tako da bodo zaposleni imeli priliko videti .uspehe množične inventivne ¡dejavnosti in .se (tudi sami aktivno vključili iv to koristno, gospodarsko (dejavnost dopoldne . prišel v našo delovno organizacijo tolmačit najvažnejša ¡vprašanja o industrijski lastnini, ¡popoldne pa bo imel predavanje o množični inventivni dejavnosti v smislu debatnega večera združeno z DIT v Domu železarjev. V TOZD Vzdrževanje je 68 inovatorjev ali bolje 32 % vseh inovatorjev v delavni organizaciji. Zato bomo v dneh od 12. do 16. marca imeli ¡posvetovanje in pogovore o pomenu inventivnosti oz. o množični ¡inventivni' dejavnosti, ¡ki nam je še kako potrebna,'vzdrževalci pa morajo tu še mnogo prispevati. Letos smo imeli ¡dve seji upravnega odbora DIATI. Navzočnost na sejah je vedno zelo zadovoljiva. Problem, ki ga moramo v najkrajšem času rešiti, pa je analitik. Podal ¡sem ¡kratko, mislim pa, da dokaj .konstruktivno in jedrnato poročilo dela našega društva DIATI v začetku letošnjega leta; Morda ibi na, kratko'opisal, kot ¡sem uvodoma navedel, da smo imeli ¡s predstavniki cel jakih delovnih organizacij pogovore o pomenu množične inventivne dejavnosti, ki je resnično gospodarska ¡korist in še kako potrebna našemu gospodarstvu. Mislim, da smo, dobro tolmačili pomen invencije, inovacije, delo našega društva iti uspehe inovatorjev v naši delovni organizaciji. Morda bodo imeli v EMO, Cinkarni, Libeli in Aeru začetne težave, pa vendar so bili predstavniki polni optimizma in volje do dela, kar je zelo vzpodbudno in daje pogoje za uspešno, načrtno delo, Z novim pravilnikom oz. samoupravnim sporazumom o inovacijah v Slovenskih železarnah .smo dosegli'pravičnejše-vrednotenje •in nagrajevanje do inovatorskega ¡déla in tako Vlili voljo do te gospodarske ¡dejavnosti, to je množične inventivne dejavnosti, vsem zaposlenim, še posebej pa strokovnjakom. Vendar naj odškodnina ne pomeni inovatorju samo finančno, materialno priznanje, ampak tudi priznanje .za njegov ustvarjalni prispevek k skupnemu prihodku, k doseganju želenih ciljev-delavčeve samoupravne enote, prispevek k večji učinkovitosti in produktivnosti.'.. 1 . . Mnogokrat naši nadobudni inovatorji postavljajo še zmeraj zanimivo vprašanje »delovna dolžnost« in »inventivna dejavnost«. Prav na kratko bi citiral 27. člen samoupravnega sporazuma o inovacijah Slovenskih -železarn, ¡ki pravi: »Delovna dolžnost je. v bistvu opravljanje vseh tistih aktivnosti, ki jih od delavca pričakujemo. Aktivnosti so opredeljene v katalogu del oz. nalog. Vsak ¡delavec mora dobiti program za svojo nalogo, imeti mora definirane cilje, ki naj jih doseže.« Naslednji odstavek pa ¡tolmači: »Inventivna dejavnost obsega vse tiste predloge delavcev, za katere niso' bile izdane redne delovne zadolžitve oz. obveznosti in tiste, ki -presegajo pričakovanj e izdanih nalog.« Odgovorni vodje del morajo poznati ¡samoupravni sporazum o inovacijah, ga delavcu tolmačiti, vzpodbujati k miselnosti in iga pravilno usmerjati za dosego .želenega cilja, kajti vse napisane in izrečene besede lahko ostanejo nepomembne, če ne bo'razumevanja, sodelovanja in pomoči vseh Zaposlenih, prav posebej pa vodstvene in vodilne, strukture.. Mislim, da je ¡prav, če se spomnimo izrečenih besed misleca, gospodarstvenika in politika, tov. Borisa Kidriča iz 1948. leta: »Izumitelji, inovatorji in racionalizatorji. so pionirji pri izgradnji naše države na čelu delavskegaIrazreda v borbi za socialistično .preobrazbo naše družbe.« RV Razpis štipendij Delovna organizacija Železarna Štore razpisuje za potrebe temeljnih organizacij kadrovske štipendije za šolsko leto 1979/ 80 za naslednje pdMice: 1. strojni (ključavničar 60 štipendij 2. strugar 43 štipendij 3. irezkalec 11 štipendij 4. orodij ar - 10 štipendij 5. livar — kalupar ■ 15 štipendij 6. valjavec 30 štipendij 7. elektromehanik 12 štipendij 8. Obratni elektrikar .15 štipendij 9, vodovodni inštalater 14 štipendij 10, modelni mizar 8 štipendij 11. kuhar 2 štipendiji 12. natakar 2 štipendiji Dveletna poklicna šola (ozek profil): 1. strojni kalupar 30 štipendij Na pOMioni šoli ŠKIMC v Štorah isi učenci pridobijo poklic pod zaporednimi številkami od 1 do 6. Za ostale poklice poteka šolanje v Mariboru, Ljubljani, Škofji Laki in Celju, praktično usposabljanje pa v delavnicah in na delovnih mestih v TOZD pod vodstvom mentorjev in učiteljev praktičnega .pouka. UGODNOSTI ŠOLANJA 1. Učenci v času šolanja prejemajo štipendijo v višini, kot jo določa družbeni dogovor o štipendiranju v SR Sloveniji. 2. Učenci z učno pogodbo so v času praktičnega pouka v TOZD na osnovi njihovih prizadevanj in rezultatov dela še posebej nagrajeni do 500 din na,mesec. 3. Vsi učenci v. času., šolanja, prejmejo, regres za letne počitnice.v. višini..800 ,din, na ŠKIMC .v ..Štorah pa tudi regresiramo toplo malico. 4.,Učencem, ki.,v.času šolanja prebivajo, v .internatu —' domu učencev, krije podjetje tudi del stroškov vzdrževalnlne. Učenci,,ki se bodo odločili za dveletno poklicno šolo, morajo imeti, uspešno dokončanih, naj manj > 6 jrazrednov, osnovpe šole. Za vpis na poklicno šolo je potrebno predložiti naslednje dokumente: . I; -izpolnjen obrazec za. štipendijo (obr. 1,65), 2. kratek življenjepis, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. .zdravniško spričevalo,. . 5. sliko 3x4 cm. Vabimo učence, ki so uspešno zaključili osnovno šolo, da se vključijo v poklicno, šolanje in postanejo naši štipendisti in po končanem šolanju združijo svoje delo v temeljnih organizacijah naše delovne organizacije. . Pirav tako vabimo vse tiste učence, ki niso zaključili osnovnega šolanja, imajo pa uspešno zaključen šesti ali sedmi razred, na šolanje za poklic strojni- kalupar. Podrobnejše informacije o štipendiranju in šolanju dobite v DS za kadre ini splošne zadeve — oddelek za izobraževanje. ZAPORA CESTE (Nadaljevanje s 3. strani) —- Cesta mora biti-stalno prevozna tudi za vozila s prednostjo. V času splošne zapore od 25. 6. 1979 do 10. 7. 1979 (asfaltiranje) se mora pismeno obvestiti vse: prizadete (zadolžen OKS Celje). — Za propustnost in varnost prometa vozil iz 5. in 6. člena bodo s strani izvajalca Ceste— kanalizacija zadolženi tov, Matej Fink in tov. Janez Bromše, kot, odgovorni vodji, ter tov. Danilo Bevc in tov. Jože Klinc kot delovodji. jH—. Načrt 'signalizacije predloži OKS (v sodelovanju s CE-KA), skupno z vlogo za cestno zaporo, organu za urejanje prometa Skupščine občine Celje. !|B| KS Svetina obvesti pismeno posamezne prizadete prebivalce o možnosti uporabe telefona v nujnih primerih. V obvestilu morajo biti navedeni tudi prihodi in odhodi avtobusov. — Dovoljenje za uporabo telefona, ki je last Železarne Štore, preskrbi tov. Ivan Žmahar. OKS mora pravočasno obvestiti javnost o zapori ceste prek sredstev, obveščanja. Pismeno je treba obvestiti dodatno zdravstveni dom, gasilce in reševalno pbstajo, — OKS Celje pošlje tekst-o zapori ceste KS Svetini, ta pa ga posreduje prizadetim članom. V času popolne zapore bodo avtobusi vozili samo do Šentjanža. V ta namen se pri hiši Kresnik uredi primerno obračališče. Sindikalne vesti V torek, dne 13. 3. 1979 se je v Domu železarjev na Teharjah sestal na svoji 21. seji svet konference OOS Železarne Štore. O-srednja točka dnevnega reda je bila namenjena razpravi o uresničevanju sklepov konference o družbenem standardu, kjer je svet ugotovil, da nekatere stvari potekajo po načrtu (izgradnja zdravstvene 'postaje, stolpnice, itd.). Med drugim je svet razpravljal tudi o reševanju počitniških domov, predvsem počitniškega doma na Rabu iri pri tem ugotovil naslednje: Reševanju počitniškega doma na Rabu je bila v skladu s sklepi konference dana vsa prioriteta, vendar pa-kot-je po zaključnem računu znano, ni ostalo na razpolago dovolj sredstev za morebitno razširitev počitniških kapacitet. Zato je v skladu s sklepi odbora za družbeni standard, ki ga je imenovala konferenca za realizacijo sklepov konference, vodstvo Konference OOS, skupno s KPO in ostalimi strokovnimi sodelavci iskalo možnosti pridobivanja sredstev za razširitev počitniških kapacitet. V skladu skupne porabe je za leto 1979 predvideno za investicije7,700.000 din za sofinanciranje rezervoarja pitne vode, rekonstrukcijo ceste Godcev most—e-lektroplavž in železniški podhod ter opremo zdravstvene postaje^ kar vse j e.za delovno organizacijo nujno. V razgovorih s predstavniki ŽTP Ljubljana in predstavniki komunalne skupnostmi smo se uspeli dogovoriti, da se vsi ti objekti letos realizirajo, s tem da obveznosti Železarne Štore na zapadejo v celoti za plačilo v letošnjem letu. Tako bi bili dolžni letos financirati za rezervoar- samo 1,000.000 din, prav ta- ko za cesto 1,000.000 din, obveznost financiranja železniškega podhoda pa zapade v letu 1980 oz. 1981. Tako' bi nam v letu 1979 ostalo na razpolago okoli 4,500.000 din, za kar svet konference meni, naj se jih prioritetno nameni za povečanje počitniških kapacitet na Rabu. Svet Konference OOS je. predlagal delavskemu svetu DO, da sprejme sklep, naj se omenjena razpoložljiva sredstva v letu 1979 namenijo za pridobitev oziroma nakup novih posteljnih kapacitet na . Rabu. Predlagali so tudi,'da delavski svet s priporočilom posreduje omenjeni predlog delavskim Svetom TOZD v takojšnjo razpravo in sprejem. Svet je v nadaljevanju razpravljal o načrtu združevanja in sredstev sklada skupne porabe SOZD Slovenske železarne ža leto 1979 in predlagal DS DO, da ga le-ta sprejme. Za pripravo predloga uveljavljanja stališča pridobivanja in razporejanja dohodka ter uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela je svet imenoval komisijo. Aktivu invalidov Štore je svet odobril sredstva v višini 3.000 din za kritje razlike stroškov izleta v Strunjan. Ob tem je svet predlagal IO OOS, da na svojih naslednjih sejah razpravljajo in pripravijo predloge za obdaritev članov kolektiva, ki odhajajo v pokoj. Tov. Mihajlu Lišaninu so odobrili, sredstva za kritje stroškov na mednarodnem YASSA maratonu v Varaždinu. Na zaključku seje se je svet dogovoril glede sklicanja naslednje seje, in glede vprašanj, ki,jih bodo na svetu obravnavali. . Motoh Trnovski maraton veliko doživetje Petega Trnovskega maratona, ki je potekal ob robu Trnovskega gozda, kjer so se med NOB borile enote IX. korpusa, se je udeležilo preko 2.800 udeležencev —• ljubiteljev smučarskega teka. Ti: so,bili razdeljeni v štiri skupine, in to: veliki maraton (22 km), mali maraton (15 km), tek SLO in pripadnikov milice (12 km) , in pionirski ■■ tek (10 km). Zaradi pomanjkanja snega so bili organizatorji primorani prvotne dolžine prog skrajšati-. Domačinom in pripadnikom JLA je kljub temu uspeio vse proge dobro pripraviti. Lepega doživetja pod Črnim vrhom nad Idrijo je bila deležna tudi sedemčlanska ekipa Železarne Štore, ki se je udeležila tega najbolj množičnega maratona v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. V nedeljo dopoldan, 4. marca 1979, točno ob 9.30 se je na znak starterj a spustila po lepo pripravljeni smučini množica tekmovalcev v tri različne smeri. Petčlanska' ekipa Železarne Štore se je udeležila malega maratona, pionirja pa sta ^sodelovala v pionirskem teku. I Rezultati: mali maraton (15 km) 1.F. Zupan (Sp. Gorje) 00:42,54... 14. Bobnič. Drago 00:56,26; 35. Kavka Franc 01:00,27; 51. Kavka Marjan 01:2,34;' 116. Vrtovec Branko 01:09,24; 166. Zupanc Rajko 01:13,50 vsi Železarna Štore. V tej konkurenci je sodelovalo 501 tekmovalcev. Rezultati, pionirskega smučarskega teka (10 km),: 1. Slovanja Robert (Beričevo) 00:30,38... 33-Pirman Marko 00:43,20 in 64. Kavka Dejan 00:53,07 — oba člana naše tekaške sekcije. V konkurenci pionirjev je Sodelovalo 205 tekačev. Solidne uvrstitve naših tekmovalcev na tej množični prireditvi so dokaz dobre pripravljenosti. Upamo, da smo opravičili zaupanje komisije za športno rekreaci-cijo pri svetu sindikata, ki je našo aktivnost podpirala. Aktivnost članov smučarske tekaške' sekcije je vzbudila zanimanje tudi ostalim privržencem belega športa m upravičeno pričakujemo že letošnjo jesen večje sodelovanje članov Železarne Štore in pionirjev. Mali Mladenov pokal Uspela je s druga kvalitetna smučarska prireditev krajevne skupnosti Štore na smučišču pri Celjski koči, posvečena spominu Mladenu Zeliču. merilu. Bojan, Aleš, Mladen, Gojko in še' nekateri so se prebili med pionirji prav v vrh jugoslovanskega tekmovalnega smučanja. E I ■K Franc Zelič izroča zmagovalcu, pionirju Jožetu Arčahu, »Mladenov pokal« Iz tehničnih razlogov smo morali to prireditev organizirati med tednom, kar je gotovo vplivalo na manjšo udeležbo. Kljub temu da smo tekmovanje organizirali v četrtek, dne 22. II. 1979 v popoldanskih urah, se je na startu zbralo več kot 80 tekmovalcev. Pred pričetkom tekmovanja je vse navzoče pozdravila predsednica TVD Partizan-Kovinar Štore, tov. Sonja Ocvirk in povedala naslednje: Društvo za telesno« vzgojo in rekreacijo Partizan-Kovinar Štore prireja letos drugič smučarsko tekmovanje za Mladenov pokal. To tekmovanje smo na predlog smučarske sekcije proglasili za osrednjo in tradicionalno smučarsko prireditev v našem društvu. Smučanje ima v, Štorah že dolgo tradicijo. Že v času, ko do objektov na Svetini in Celjski koči še ni bilo dovozne ceste, je smučanje zajelo velik krog ljubiteljev te zvrsti rekreacije. Več kot 20 let nazaj organizirano pri-: pravljamo smučarske šole za naše najmlajše. Z vedno večjim zanimanjem'mladih za tovrstno rekreacijo pa smo poskrbeli tudi za strokovno, šolanje in izobraževanje strokovnih delavcev. V preteklem obdobju- je iz teh vrst zraslo nekaj smučarjev, ki so dosegli odlične rezultate v občinskem, republiškem in zveznem Dopisujte v ItfcAškL1 Mladen pa je dosegal odlične rezultate tudi v atletiki, orodni telovadbi, košarki. Bil je vzoren ciciban, pionir, mladinec. Odlikoval se ni samo na športnem področju, temveč tudi pri učenju in delu. V društvu je bil izredno priljubljen in poznan kot dober tovariš. Naši sedanji generaciji naj bo še v nadalje vzor športnika in tovariša. Mladenov pokal o-staja v društvu tradicionalno smučarsko tekmovanje, posvečeno njegovemu spominu in v vzpodbudo mladini. REZULTATI: Mladenov pokal za leto 1979 je osvojil Arčan Jože. Ostali rezultati: Pionirji: Medobratno tekmovanje v veleslaloma Vsako lato se pričnejo hude borbe med obratnimi ekipami v smučanju. Tekmovanje v veleslalomu je bilo zaradi muhaste zime večkrat preloženo, a kljub vsem težavam in pomanjkanju snega smo ■ tekmovanje izvedli v petek, 'dne 23. 3. 1979, na Celjiski koči. Tekmovanja so se udeležili 103 'tekmovalci in tekmovalke ter 10 kompletnih ekip. Po pomotti je izpadla ekipa Jeklarne, kjer so imeli prijavljenih sedem tekmovalcev, niso pa bili pravočasno obveščeni. Tekmovanje se je odvijalo na dveh progah, A in B ter. v različnih starostnih ka-. tegofiijah. ženske iso' tekmovale v svoji kategoriji. Rezultati: Aproga, člani do 25 let: 1. Kavka Aleš, Komerciala, 48,17 2. Galuf Srečko,TT, 49,50 3. Krajnc Vinko, TT, 49,85 Aproga, člani od 25 do i35 let: 1. Lorger Edo, Komerciala, 47,45 2. Skale Tvan, Elektroeneng., 48,10 3. Holcinger Karli, MO, . 48,17 Aproga, člani ¡od 35 do ¡45 let: 1. Mastnak Maks, Mehanična, j 46,48 2. Veber Tine, Skupne 'službe, ' » 51,54 3. Rozman Franc, Mehanična, 53,36 Bproga, člani do 25 let: 1 Bobnič Drago, Elektroeneng., 32,70 2. Romih Zdravko, OKK, 32,87 3. Zupanc Franc, Elektroeneng., 32,93 Bproga, člani od 25 do 35 let: 1. Hrovat Jože, Blektroenerg., 35,71 2. Ulaga Anton, MO, 36,45 3. Kaluža Ladi, Komerciala, 37,05 Bproga, člani od 35 do 45 let: 1. Kumpemger Ivan, Priprava proizv., 32,73 2. Grmčk Jože, OKK, , 33,02 3. 'Šoštarič Srečko, Blektroenerg., 33,74 Bproga, člani nad 45 let: 1. Krajnc Emil,.Valjarna, 35,92 2.. Golob Jože, OKK, 36,76 3. Zupanič Konrad, Skupne službe, ■ 1.00,27 Bproga, ¡članice: 1. Sikole Jožica, Skupne službe, 41,56 2. Kaluža Marjana, Komerciala, 42,31 3. Kavka Lidija, Elektroenergetski, 43,00 ZELEZAR 1. Arčan Jože 33,51 2. Maj orane Franc 33,55 3. Kavka Dejan 34,45 4. Grajžl Daniel 34,67 5. Zavšek Bojan 35,58 Mladinci: 1. Arzenšek Uroš 31,52 2. Škornik Igor - 31,58 3. Koželj Boštjan 32,31 4. Hr astnik. Mar j an 33,83 5. Obrez Vlado ; 34,55 Člani: 1. Lorger Edo 30,17 2. Čater Stane 31,i4 Omizje ekipe Tovarne traktorjev letos tni balo tako bučno kot lam 3. Oevirk Mitja 31,81 (1. mesto), tkljuh temu, (da so idosegli B. (mesto 4. Mastnak Maks - - 32,12 5. Marolt Boris 32,28 EKIPNI PLASMA: Pionirke: 1. Komerciala 2, Skupne službe 132,67 132,80 1. Kroflič Tinčiea 40,47 3. TT 133,24 2. Kajba Milojka 41,36 4. MO 133,85 3. Kroflič Alija . 41,99 5. Livarna - 134,42 4. Gorjup Karmen 42,73 6. OKK 137,63 5. Pisanec Saša • 48,24 7. Mehanična,, 139,70 članice:- 8. Elektroenergetski 140,07 9. Priprava proizvodnje 191,29 1. Obrez Nada 36,97 10. Valjarna 278,31 2. Sikole Jožica' 42,99 Najboljši ¡tekmovalci iz Aproge' so se plasirali za občinsko Sindi- T. V. kalno prvenstvo in za nastop na zimskih- igrah Slovenskih- -železarn. KADROVSKE VESTI NOVI ČLANI fcÇ NASE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA; ; Klajnšek Slavko, strojni ključavničar —i TOZD Kontrola kakovosti; Dolenc Anton, KV avtomehanik — TOZD Transport; Pintar Anton, KV orodjar. — je-klovlek; Poslek Zlatko, NK delavec — livarna valjev, kokil in metalurške litine; Kovačič Stanislav, PK voznik motornih vozil ¡|| TOZD Livarna strojne litine; Krašovec Peter, NK delavec - — TOZD Livarna strojne litine; Go- bec Bojana, NK delavka, komunala; Zorko Albina NK delavka — komunala; Cestar Stjepan, NK delavec — TOZD Livarna strojne litine; Bah Andrej, NK delavec — TOZD Livarna strojne litine; Vodeb Mihael, NK delavec — TOZD Tovarna traktorjev — .montaža; Švenebir Ferdinand, VŠ ing. elektrotehnike — priprava vzdrževanja; Kiseljak Jožef, NK delavec —- TOZD Livarna strojne litine; Vuk Branko,' NK delavec, NK delavec — TOZD Livarna strojne litine; Dizdarevič Mu-hamed, NK delavec — TOZD Livarna strojne litine; Horvat Vladimir, KV strugar, mehanična delavnica; Slekovec Marjan, SS absolvent ekonom. Fakultete — DS za ekonomiko in organizacijo; Vrečko Alojzija, NK delavka — TOZD DPG; Porič Asim, NK delavec — TOZD livarna valjev, kokil in metalurške litine; Murko Franc, KV čevljar — TOZD GSKG; Guček Karel, PK valjar — valjarna I; Burzič Hasan, NK delavec — TOZD Livarna valjev, kokil in metalurške litine; Zeme Silvester, NK delavec — elektro-obrat; . Jelovšek Franc, PK varilec — mehanična delavnica; Brin Leopold, NK delavec — TOZD SGKG; Savič Dušanka, NK delavka — TOZD DPG; Tratar Franc, VŠ ekonomist, DS za fi-nančrio-računovodske posle; Gaber Zvonko, NK delavec — TOZD tovarna traktorjev — montaža; Jovanov Ljube, KV strojni ključavničar —valjarna II; Jecl Martin, KV elektromehanik — e-lektroobrat; Somek Stjepan, NK delavec iz livarne II;. Potočnik Štefan, NK delavec iz tovarne traktorjev g® obdelava; Kamenšek Bogdan, PK strugar, obdelovalnica valjev; Krobat Janko, NK delavec iz mehanske obdelave; Tfàjbar Mladen, NK délavée iz livarne II; Švigir Vladimir, NK delavec iz livarne I; Zrue Vjekoslav, NK delavec iz livarne II; Horvatin Ivan, NK delavec iz iivarne II; Arlič Milan, KV strugar iz Tovarne traktorjev; .Milutinovič Milka, NK delavka iz komunalnega oddelka; Djerič Vukašin, NK delavec iz livarne II; Špoljar 'Stjepan, NK delavec iz livarne I; Tresk Jože, NK delavec iz livarne II; Regoršek Dušan,. NK delavec iz jeklovleka; Šmid Milan, NK delavec iz mehanične delavnice; Duhder Milan, NK delavec iz tovarne traktorjev — obdelava; Valenčak Alojzij,. NK delavec iz livarne II; Savič Milivoje, NK delavec iz livarne II; Ibrishi Rexhép, NK delavec iz livarne I; Karič Mirsad, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; Cinac Hamdija, NK delavec iz valjarne I; Kovačič Silva, KV kuharica iz gostinske enote; Ibrahimi. Gani, NK delavec iz livarne II; Rampre Srečko, NK delavec iz valjarne I; Čekič Radomir, NK delavec iž livarne II; Žaberl Janez; KV strojni-ključavničar iz mehanične delavnice; Škrabi Franc, PK premikač iz valjarne I; Čekič Desimir, NK delavec, iz valjarne I. Sporazumno s podjetjem so odšli: Živkbvič Gojko, KV ključavničar iz mehanične delavnice; Drobnè Marjan, KV valjavec profilov iz transportnega obrata; Vodišek Franc, NK delavec iz obdelovalnice litine; Jagodič Srečko, maturant gimnazije iz tovarne traktorjev; Čoki Miran, KV stroj - ni ključavničar iz obdelovalnice valjev; Kotnik Drago, NK delavec iz valjarne I; Matkovič Josip, strojni tehnik iz tovarne traktorjev; Gornik Boris, dipl. e-konomist iz DS za komercialne posle; Klajnšek Branko, KV strugar iz mehanične delavnice; Hiti Edvard, strojni tehnik iz projektivnega oddelka; Ljubej Vinko, obratni elektrikar, iz elektro-obrata; Selič Dušan, PK strugar iz obdelovalnice litine. Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšla: Trpin Cvetka, NK delavka iz nadzorne službe. Izključen iz delovne organizacije: Fendrih Stanislav, NK delavec iz elektroplavža. V JLA sta odšla: Jenič Bojan, KV avtomehanik in Potočnik Stanislav, NK delavec, oba iz tovarne traktorjev. • Na novo življenjsko pot so stopili: Pintar Miran iz elektrodelavni-ce, Pevec Anton iz mehanične delavnice, Horvat Jožica iz DS za finančno-računovodske posle, Pajek Mirko iz valjarne II in Tovornik Jožefa iz valjarne I. Vsem želimo obilo sreče! Škoberne Martin iz elektro-obrata, Pušnik Franc iz TOZD Transport, Senica Alojz iz valjarne I, Drobne Anton iz energetskega obrata, Salobir Zdravko iz tovarne traktorjev, Užmah Branko iz ! livarne . I, Panič Voj in iz e-lektroplavža, Oset Franc iz obdelovalnice litine, Posl Silvo iz obdelovalnice litine, Vodišek Anton iz obdelovalnice litine, Petek Stjepan iz valjarne I, Karabašič Senad iz jeklarne II, Ramšak Anton iz DS priprava proizvodnje, Vodišek Stane iz MO, čanžek Vlado iz mehanične delavnice, Oblak Vlado iz priprave vzdrževanja. Vsem iskreno čestitamo! ZAHVALA Ob bolečem in mnogo, preranem slovesu od nadvse ljubega sina in brata MARJANA ARLIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo tovarišu Mramorju za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi in vsem, ki so darovali Cvetje. Zahvala tudi delavcem jeklarne za denarno pomoč in vsem, ki ste z nami sočustvovali. . Žalujoči starši, bratje in sestra Breze, 5. marca 1979 Železarji - hokejisti Naj poveano na začetku, kalko se je formirala hokejska ekipa. Pokojni Branko Moitoh je bili odličen športnik in tuidi hokejist. Od vsega si je najbolj želel, da. bi v našem 'kolektivu formiral hokejsko ekipo za sodelovanje na občinskem sindikalnem prveostvu._ Okoli sebe je zbral močne, korajžne fante in jih nagovoril, naj pridejo nek večer v Celje na drsališče igrat prijateljsko oziroma pregledno trening tekmo. Nad Brankovo idejo so bili vsi navdušeni in tako so začeli fantje resno igrati za Železarno Štore v občinski ligi. Odigrali so .prvo kolo in dosegli odlično uvrstitev. Med tekmovanjem oziroma pred pričetkom drugega kola je vse hokejiste in ves kolektiv pretresla žalostna vest, da Branka ni več med nami — zgodila ise je huda prometna nesreča. Brankova prehitra smrt je vse hokejiste tako pretresla, da niso vedeli, kako naprej — ostali so sami. Med seboj so se dogovorili, da bodo s tekmovanjem nadaljevali, ker bi tako želel tudi Branko. Normalno je, da so imeli v nadaljevanju naši hokejisti manjšo krizo. Kljub vsemu so uspešno zaključili tekmovanje v občinski,ligi, nepričakovano pa so dosegli odlično drugo mesto na sindikalnem hokejskem turnirju. Hokejisti Železarne štore na celjski ledeni ploskvi Rezultati turnirja: Železarna — Zlatama 1:0 Železarna — Aero - 6 :2 železarna — REK Velenje 2 : 3. Prav je, da povemo tudi to, da je nalša ekipa solidno opremljena zaradi izredne pomoči hokejistov iz Jesenic. Mogoče bo prišlo tudi do dvoboja Štore — Jesenice. O naši hokejski ekipi bomo še poročali. STORSKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan —, odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.