Kuhar Boštjan Napotnik ima namesto praznikov »polnike« Zakonca Jerebic o stiskah in upanju v družinskem življenju EMM T i ST. 103 - LETO 65 - CELJE, 31. 12. 2010 - CENA 1,25 EUR SREČNO 2011! l;fiMtIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPE1 IK FEK Cafté UŽITEK V DOBRI KAVU PBAŽARNA; 03/713-2666" Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Imena s Celjskega, ki so zaznamovala leto Nezgode s sodišč: ....... »Pa ga je s težavo dal noter?ii Horoskop za leto 2011 ^ Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 VSaK. ČetrteK-, oj l/' oo d« 15.od ure t^^lří ustvarjalne deiavn/ce /n an/mac/je 5 pra^ij/co LUMiPAR^E Za novo leto ponovno v porodnišnico voletnem rojstvu malčkov, imajo še vedno eno samo neizpolnjeno željo: zbrati na enem mestu vse, ki so se v petinštiridesetih letih prvi rodili v celjski porodnišnici. Več dosedanjih pozivov je bilo žal neuspešnih, zato poskušamo znova, morda bomo tokrat uspešni. Dopisnico s podatki (ime in priimek otroka, leto rojstva v celjski porodnišnici, naslov in telefon) pošljite v uredništvo NT&RC, Prešernova 19, Celje. TV, foto: GrupA (arhiv NT) Ekipa NT&RC bo v sklopu svojih akcij 2. januarja ob 9. uri ponovno obiskala prostore celjske porodnišnice. To bo že šestinštiri-deseti novoletni obisk, ko čestitamo mamici, ki je prva rodila v novem letu, in vsem tistim, ki so imeli podobno srečo malo prej ali kasneje, vsekakor pa v sklopu slovesa od starega in ob začetku novega leta. Žal bo tudi letos akcija okrnjena, saj je tako kot lani v tem času obisk v porodnišnici omejen zaradi porasta prehladnih obolenj. Obiske so omejili le na zdrave par- novitednik tnerje porodnic, še zlasti pa obiske na oddelku odsvetujejo otrokom. Naša akcija bo tako izpeljana v manjšem obsegu, ne bo vsebovala glasbenega programa, pač pa le kratek obisk porodnic in njihovo obdaritev. Darila so tudi letos prispevali Banka Celje, Mestna občina Celje in naša medijska hiša. Skoraj od začetka sodeluje tudi cvetličarna Lojzeta Ocvirka iz Celja. Novoletna akcija NT&RC je prav gotovo edinstvena v Sloveniji. Organizatorji, ki z največjim veseljem pripravljajo prijetno akcijo ob no- www.novitednik.com PETEK SOBOTA NEDEUA Z lanske akcije, ki je bila zaradi gripe okrnjena. izjava leta »Teoretično je vse možno. Lahko se mi zgodi, da me bo kakšna vesoljska agencija izžrebala za potovanje na Luno. Vem, da bi se našel tudi kdo, ki bi si želel, da dobim enosmerno karto. In že kar vidim zapis v kolumni: >Župan je bil do zdaj za luno, od zdaj pa bo hvala bogu na Luni.<« Župan MOC Bojan Šrot v novo leto na prostem V Celju bo silvestrovanje na prostem na Trgu celjskih knezov. Zbrane bo zabavala skupina Čuki, nebo nad mestom pa bo ob polnoči razsvetlil tudi razkošen ognjemet. Otroško silvestrovanje bodo v Pravljični deželi pripravili že opoldne. Najmlajši se bodo tokrat zabavali z Manco Špik. V Šmarju pri Jelšah se bo silvestrovanje na trgu pred kulturnim domom začelo ob 20. uri. Nastopili bodo Mladi upi in Šmarski odmev ter domača pihalna godba. Prireditev pripravljata društvo Rod in občina. V Podčetrtku bo silvestrovanje na prostem pred večnamensko športno dvorano od 22. ure. Zbranim bo voščil župan Peter Misja, pripravljajo tudi ognjemet. V Kozjem bo silvestrovanje na prostem na trgu od 22. ure. Za dobro voljo bo skrbel ansambel Poet, prav tako bodo pripravili ognjemet. V Zrečah bo silvestrovanje na prostem z ansamblom Original Pohorci, in sicer z županovo torto, s penino in ognjemetom. Prireditev se bo začela ob 22. uri na spodnjem parkirišču pred občino. V Slovenskih Konjicah bo silvestrovanje na prostem na Mestnem trgu od 21.30, ko bo zbrane zabaval didžej. Na voljo bodo glasba za vsak okus, stojnice s kuhanim vinom, županova torta ter srečelov. Romantični skok v novo leto bosta pričarali legenda slovenske popevke Elda Viler ter Ana Dežman. Na Dobrni bodo letos prvi začeli silvestrovati otroci, saj zanje občina v sodelovanju z zavodom za šport, kulturo in turizem že ob 10. uri pripravlja na ploščadi pri občinski zgradbi pravo otroško silvestrovanje. Ob 22. uri pa bo silvestrovanje na prostem s triom Jasa, ki ga bosta »začinila« 100 litrov županovega kuhanega vina in ognjemet. Po nekaj letih premora bo silvestrovanje v Šentjurju letos na Mestnem trgu pred občinsko stavbo pripravil domači pihalni orkester. Prireditev se bo začela ob 21. uri. Za vzdušje pa bodo poskrbeli ansambel Dori, Divji štrudl, Trio adijo in Pihalni orkester Šentjur. Tradicionalno silvestrovanje bo tudi v Gorici pri Slivnici, kjer ga organizira tamkajšnje športno društvo. Vstopnice po 12 evrov - prodajajo jih v trgovini Kmetijske zadruge v Gorici - vključujejo aperitiv dobrodošlice, novoletni šampanjec in nagradno žrebanje. Za zabavo bo skrbel ansambel Marjana Kočevarja. Sicer pa se v kulturnem domu tudi letos držijo preizkušenega sistema - za hrano poskrbijo obiskovalci sami, za pijačo pa organizatorji. Če pa bi želeli v novo leto stopiti z razgledom, pripravlja Društvo sv. Helena na istoimenskem hribu nad Javorjem v Slivnici pri Celju svoje prvo silvestrovanje. Kot obljubljajo organizatorji, ne bo manjkalo vzpodbude za dobro voljo, v lepem vremenu pa bo tudi ognjemet. V Velenju bodo danes najprej praznovali otroci. Na Titovem trgu se bo namreč ob 18. uri pričela novoletna otroška zabava, na kateri se bodo najmlajši poslovili od dedka Mraza. Od 22. ure dalje pa na Titovem trgu pričakujejo tudi občane, ki jih vabijo na silvestrovanje na prostem. Ti se bodo zabavali z Vilijem Resnikom, izvedeli, kdo si letos zasluži naslov naj občan, ter si ogledali ognjemet. V V p r i ča ko va n j u ^ nOV e g a le t a GOtjSiPODARSII'vVO cetis' Imena, ki so »špricala« Plusi in minusi gospodarstvenikov s Celjskega, ki so bili najbolj opaženi tudi v slovenskem prostoru V iztekajočem se letu se je v dogajanje, bolje rečeno med udarne vesti vseh medijev, »plasiralo« tudi nekaj posameznikov s Celjskega, ki so sooblikovali gospodarski utrip v državi v dobrem, kar nekaj pa smo jih srečali tudi v slabem pomenu. Če začnemo pri slednjih, bi na prvo mesto zagotovo lahko uvrstili nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak, ki je še februarja napovedovala prestrukturiranje podjetja. Marca je v intervjuju za NT povedala, da »imamo kup inšpekcijskih odločb, vse pa so, če se tako izrazim, deviško čiste.« Sicer je napovedala leto preživetja, kar pa se ni izšlo. Še več, slike Vegradovih delavcev, lačnih, obupanih, brez denarja cev, ki v Sloveniji niso imeli začasnega bivališča. Iz slednjega izvira tudi ena najbolj grotesknih ali - gledano dru- Hilda Tovšak in pravic, so postale »učna ura, ki se v Sloveniji ne sme ponoviti«, kot se je izrazila ministrica za gospodarstvo Darja Radič. Tovšakova je avgusta skoraj pod prisilo odstopila kot glavna direktorica, Vegrad je od oktobra v stečaju, delavci na cesti, iz omar pa padajo okostnjaki, tako ali drugače povezani z velenjskim podjetjem. Tovša-kova naj bi bila v pokoju, po nekaterih trditvah pa je še vedno aktivna v podjetju Ve-mont, katerega pomembna lastnica je prek družbe po-oblaščenke Vegrad Naložbe - Vemont pa se poteguje za dokončanje nekaterih Vegra-dovih poslov. In krog je sklenjen, le da je vmes še kar nekaj ovadb. Spomnimo, da je Tovšakova vpletena v korupcijsko afero, imenovano Čista lopata. Po dostopnih podatkih kriminalisti preiskujejo 45 sumov kaznivih dejanj, povezanih z Vegradom, celjsko okrožno državno tožilstvo pa obravnava 10 kazenskih ovadb proti vodilnim Vegrada. Kriminalisti so že podali kazenski ovadbi za dve odgovorni osebi, ena od njiju je Tovšakova, ker sta zadrževali denar, ki so ga delavci zbrali za dva smrtno ponesrečena sodelavca. Tudi inšpektorat za delo je proti Vegradu zaradi neizplačila plač vložil več kazenskih ovadb. Ve-gradovi delavci so sicer dobili, kar jim pripada, večina je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, urejen naj bi bil tudi položaj tujih delav- Lidija Žagar gače - resničnih izjav enega od slovenskih umetnikov na -ič, da »je edini Bosanec, ki mu Hilda ni nič dolžna«. Vzporedno z zgodbo Vegrada se je zgodil tudi celjski Gradis z direktorico Lidijo Žagar na čelu. En teden po Tovšakovi je, pravo tako za Novi tednik, Žagarjeva povedala, da »nimamo botrov, zato drugačne rešitve ne vidim«. Rešitev je bil stečaj v marcu, pa še stečajni postopek ni tekel brez zapletov. Gradis menda samo bankam dolguje 34 milijonov evrov, vseh upnikov pa je po nekaterih ocenah več kot 600 in ti so skupaj prijavili za več kot 50 milijonov evrov terjatev. Kriminalisti so, vsaj tako je slišati, nekdanjo direktorico menda ovadili zaradi ope-harjenja podizvajalcev. Odpoklic zaradi odstopa? Če bodo v primeru gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj »letele« kazenske ovadbe, zaenkrat še ni jasnega odgovora, dejstvo pa je, da so v zgodbi, ki se je vlekla od prvega januarskega do zadnjega decembrskega dne, grožnje z ovadbami in s sodiščem dobesedno »letele«. Zagotovo velja za razrešitev leta odpoklic direktorja Teša dr. Uroša Rotnika. Različne stranske povezave, lobistič-ni pritiski, grožnje, slutnje, pričakovanja, blefiranja in še kaj bi našli v tej skorajda že burleski, ki zagotovo sodi v kadrovsko potezo leta. Rotnik je povedal, da so se pritiski za njegov odstop začeli že prej. Teš je prevzel leta 2003 in takrat se je začela zgodba o gradnji bloka 6 oziroma 1,2-milijardni naložbi, ki buri duhove med bolj ali manj samooklicani-mi strokovnjaki. Januarja je vlada zahtevala celovito informacijo o projektu, saj so se pokazali sumi korupcije, okoljevarstveniki pa so se postavili proti projektu. Julija se je oglasil direktor direktorata za energijo Janez Kopač z očitki na račun Rotnika. Hkrati je Evropska banka za obnovo in razvoj potrdila, da je pripravljena vložiti denar v blok 6. Ven- dar ministrica Radičeva od septembra vodstvu Teša ni zaupala več in zgodilo se je več odmevnih menjav. Ne bi jih pogrevali, še manj pa vseh kolobocij, ki so nastale, ko se je s pismom podpore Rotniku oglasila agencija za upravljanje kapitalskih naložb - in kasneje utihnila. Nekateri še vedno čakajo na to mnenje, drugi na odločitve sodišča, tretji na _ Zadnje dogajanje, dobesedno »miš-maš« z Rotnikovo odpravnino, sicer še nima epiloga. Včeraj jo je vrnil, je zatrdil. Seveda v povezavi z njim niso pozabljene sindikalne grožnje s stavko, da o cunamiju, ki je bil enkrat oranžne, drugič rdeče, tretjič do sedmič pa kakšne druge, nepolitične barve niti ne go- s svojim delom in potezami dosegel, da znamo izgovoriti besedo fotovoltaika. Letos je namreč izkoriščanje sončne Dr. Matej Lahovnik energije v Sloveniji dobilo nov zagon. K temu sta precej prispevala Združenje slovenske fotovoltaične industrije in podjetje Bisol iz Prebolda, oba pod Merčevim vodstvom. Po predvidevanjih združenja bo potem, ko je bilo konec lanskega leta v register vpisanih malo več kot 200 sončnih elektrarn, njihovo število konec letošnjega naraslo skoraj na 600. Število se je stopnjevalo proti koncu leta predvsem zaradi razčiščene nejasnosti glede pridobivanja gradbenih dovoljenj za njihovo postavitev. Spomnimo, da so zaradi tega imeli težave tudi v Celjskem sejmu, v nekajmesečnem obdobju pa se je slovenskemu gospodarstvu povzročila neizmerna škoda, ki je zaustavila več milijonskih naložb in ogrozila številna delovna mesta v tej visoko tehnološki panogi. Konec septembra se je situacija, tudi ali predvsem po zaslugi dr. Merca, rešila z dopolnitvami uredbe o energetski infrastrukturi, v katerih je jasno navedeno, da strešne sončne elektrarne do 1 MW ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Stil njegovega življenja izkazujejo besede, ki jih je dr. Merc izrekel pred novinarji v Celju: »Upam, da sem prav povedal. Priletel sem namreč iz Bruslja in še ne razmišljam čisto po slovensko.« Malce na hrvaško, seveda v šali, pa vleče tudi letošnjemu menedžerju leta Zdravku Počivalšku, direktorju Term Olimia. Finančni podatki kažejo, da so terme v desetih letih, odkar jih vodi Počival- šek, prihodke povečale za trikrat. Lani so tako ustvarili 15,9 milijona evrov, letos bodo Terme Olimia povečale prihodke za petino. Leto bodo zaključili z 19,4 milijona evrov prihodkov ter z 1,3 milijona evrov čistega dobička. Število prenočitev je v tem obdobju naraslo za 40 odstotkov, kar je za četrtino nad povprečjem pano- Dr. Uroš Merc Zdravko Počivalšek ge. Z nakupom Term Tuhelj se je podjetje razširilo še na hrvaški trg, nadaljujejo pa se tudi pogajanja s srbsko vlado za izgradnjo hotelsko-termal-nega kompleksa v Srbiji. Izredno ambiciozen, uspešen, prijazen, so Počivalška opisovali mediji, sam pa je »izdal« svojstven recept: »Vsak mora najti svojo izvirno pot do rezultatov. Vendar za vse velja, da moramo vstran od povprečja v smer izvirnosti in visoke kvalitete. V povprečju nas ne čaka nič dobrega.« URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv NT Dr. Uroš Rotnik vorimo. Razplet pričakujemo v prihodnjem letu - Rotnik je včeraj zatrdil, da se bo januarja videlo, kako in kaj, »za gradnjo bloka 6 pa sem še optimist«. Spet drugi prisegajo, da se bo sredi februarja blok 6, vsaj v doslej predvideni velikosti, porušil. Koliko je dogajanje v Tešu, povezano z »oranžnimi« interesi, vplivalo na najodmevnejši odstop leta ministra za gospodarstvo Velenjčana dr. Mateja Lahovnika verjetno ne bomo izvedeli. Lahovnik je še nekaj časa po julijskem odstopu veljal za najbolj priljubljenega politika, mnogi pa so menili, da je kasnejše dogajanje okrog Teša ne vzrok, pač pa posledica La-hovnikovega odstopa. »Ni mi znano, da bi mi kdo v Šaleški dolini zameril odstop, predvsem pa ne vem, čemu se bojijo pojasnjevanj utemeljenosti investicije v nadomestni blok, saj je vendarle vsem nam v interesu, da se zadeve čim bolj pregledne, stroški investicije čim nižji in da je javnost sproti o vsem obveščena,« je za Novi tednik na vprašanje o odnosih v Šaleški dolini odgovarjal dr. Lahovnik iz Anglije. Tudi plusi Na Celjskem najdemo precej direktorjev, ki bi si zaradi dela, predvsem napredka v podjetjih, zaslužili pred svojim imenom krepak plus. V slovenski javnosti se je v zadnjem času največkrat pojavil dr. Uroš Merc, ki je Seveda je na Celjskem še veliko imen, ki bi jih veljalo izpostaviti - tudi zato, ker ne vemo, kaj jim bo prineslo prihodnje leto. Se bo Pivovarna Laško z Dušanom Zorkom rešila? Kaj čaka Engrotuš z Mirkom Tušem in zaposlene po celi Sloveniji? Bo Gorenje s Franjem Bobincem uresničilo svoje načrte? Bo v letu, ki bo menda pomenilo pokop gradbenikov, preživelo podjetje cM Celje z Marjanom Vengustom? Bodo v podjetjih Cinkarna Celje, Steklarna Rogaška, BSH Hišni aparati, če omenimo tista, ki smo jih največkrat opazili, in še mnogih drugih nadaljevali svojo rast? Držimo pesti. Ogris prevzema tovarno nogavic Po štiriletnem vodenju se s položaja predsednika uprave družbe Polzela, tovarna nogavic, umika Tone Turnšek, ki ga bo nasledil član uprave Franci Ogris. Turnšek je minulo obdobje označil kot izredno pestro in razgibano. Med mejniki je naštel obdobje visoke gospodarske rasti in poslovanje z dobičkom, čemur so sledili zmanjšanja prodaje kot posledice svetovne gospodarske in finančne krize, nižji standard, povečana ponudba in poseganje potrošnikov po nizko cenovnih izdelkih dvomljive kakovosti. Uprava je na večino izzivov odgovorila z ukrepi, ki so zagotavljali izpolnjevanje letnih planov, pridobivanje naročil pri obstoječih in novih kupcih ter pri ohranjanju delovnih mest. Še naprej so negovali in ohranjali lastno blagovno znamko, saj ta zagotavlja in prinaša kupcem novosti, kakovost, modo, nove materiale in glede na konkurenco tudi primerljive cene. Na povečano ponudbo so odgovorili z lastno maloprodajo, ki jo bodo v prihodnje še povečali. Več učinkovitih ukrepov, predvsem pri zmanjšanju obremenitev dela in cenah energije, so pričakovali od vlade, a se je žal zgodilo ravno obratno. Sicer bo letošnje poslovanje še vedno negativno, a bo glede na povečano povpraševanje in prodajo na tujih trgih negativen trend prodaje ustavljen. Polzela je eno redkih podjetij, ki so redno vsak mesec izplačevala plače in dajatve zanje ter re- gres. V tovarni je zaposlenih 411 delavcev. Za leto 2011, ko prevzema mesto predsednika uprave Franci Ogris, so pridobili dovolj naročil in dela. Kadrovsko so okrepili tudi trženje, tako da so lahko izdelali optimističen plan, ki prinaša pozitivno poslovanje in ohranjanje večine delovnih mest. TT Desno Tone Turnšek, ki s stiskom roke predaja vodenje uprave Fran-ciju Ogrisu. partner i luyboljštm Otmrn GOSPODARSTVO Zidanšku naziv neekološka osebnost Celjski podžupan in direktor družbe Simbio mag. Marko Zidanšek je po izboru komisije pri mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) postal neekološka osebnost leta 2010. Ta naziv si je prislužil, ker je pred časom izjavil, da »ima občutek, da Mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad ekoteroristov, ki ne prepoznajo prizadevanj občine, da mesto primerno pozicionira v slovenski prostor«. Kot smo tedaj poročali, je komisija pri AAG oktobra izvedla ekološko patruljo v mestni občini Celje in njeni okolici. »Rezultati so bili slabši, kot smo sprva mislili, zato smo podrobneje s Civilnimi iniciativami Celja pregledali celotno razpoložljivo dokumentacijo, ki smo jo uspeli pridobiti. Na podlagi te smo naredili zapisnik ter sklicali tiskovno konferenco, na kateri smo novinarjem in širši javnosti predstavili rezultate ekološke patrulje. Ne na tiskovni konferenci niti v poročilu ekološke patrulje nismo navajali, da je občina neposredno odgovorna za to stanje. A v mestni občini so se očitno čutili dolžni odzvati se na trditve okoljske patrulje. Sklicali so tiskovno konferenco, na kateri so nas poimenovali ekoteroristi in nam očitali, da smo podatke, ki smo jih navedli, pobrali iz konteksta ter da so neresnični. Obtožili so nas tudi, da strašimo ljudi in prikazujemo okoljevarstvene probleme črno-belo. >Od civilne iniciative bi pričakovali več konstruktivnega sodelovanja pri reševanju okoljskih vpra-šanj,< so še dodali, čeprav se je bil predsednik AAG pred novinarsko konferenco pripravljen sestati z županom, vendar na ta predlog ni dobil odgovora,« je predsednik AAG Vojko Bernard utemeljil odločitev komisije. Marko Zidanšek je, kot pravi, informacijo o izboru za najbolj neekološko osebnost leta sprejel z velikim začudenjem. »Še posebej ob tem, da je Celje paradni konj na področju ekologije v Sloveniji. Prvo v Sloveniji je z evropskimi sredstvi zgradilo čistilno napravo, center za ravnanje z odpadki, ima največji delež priključenih na javno kanalizacijo v Sloveniji _ Danes delamo vse, kar je v naši moči, da bi občanke in občani Celja ter zanamci živeli v čistem in zdravem okolju. Bremen preteklosti izpred 80 ali 100 let nismo nikoli zanikali, a zanje ni odgovorna aktualna politika v mestu. Sicer pa so naše delo v primerjavi z delom tako imenovanih civilnih iniciativ ocenili tudi volivci na zadnjih lokalnih volitvah,« je odločitev AAG komentiral Zidanšek. Ob njem je bil med štirimi kandidati za neekološko osebnost leta nominiran tudi nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zaradi zagovarjanja gradnje bloka 6 šoštanjske termoelektrarne. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Vlada zamenjala direktorja »Magister znanosti s področja naravoslovnih ved Teo Hrvoje Oršanič se je v izbirnem postopku za direktorja Javnega zavoda Kozjanski park izkazal kot najprimernejši kandidat,« sporočajo z vlade, ki je na včerajšnji seji imenovala novega direktorja zaščitenega parka. Pred kratkim se je proti imenovanju Oršaniča izrekel svet zavoda Kozjanski park, ki tega kandidata ni podprl, saj je v svetu zavoda večina bolj naklonjena dosedanjemu direktorju, priljubljenemu Ivo Troštu. Brežičan Oršanič, ki je tako kot Trošt član sveta zavoda, tako v njem ni prejel pozitivnega mnenja. »Ker to mnenje za ustanovitelja ni zavezujoče, je ministrstvo za okolje in prostor vladi predlagalo, da za direktorja imenuje mag. Oršaniča, ki izpolnjuje vse pogoje,« so sporočili po seji vlade, kjer se sklicujejo na Zakon o zavodih ter na statut zavoda. Vlada je sporočila svojo odločitev o direktorju Kozjanskega regijskega parka tik pred zdajci, saj sedanjemu v. d. direktorja Ivu Troštu iz Slovenskih Konjic poteče mandat v nedeljo, 2. januarja. Trošta, ki je nadomestil dolgoletnega direktorja Francija Zidarja, je namreč vlada lani imenovala za v. d. direktorja, saj je bilo na Kozjanskem nasprotovanje Troštovi zamenjavi z Oršaničem (ki je takrat prav tako kandidiral za novega u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PEENERGETIK/I Tel.: 03/896 12 56 PEUODOUODINKňNňLIZňCIJň tel. vodovod: 03/8989120 tel. kanalizacija: 03/898 9if 00 l/ISOKflKflKOl/OïïSTORITEl/ ZNANJE, USn/flRJflLNOSr,INOWTII/NOSr ZflNESlJIl/OSr.UflNIiOl/ITOSr Za vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com Marko Zidanšek Kdo bo čistil za Vegradom? Iz vlade omenjajo, da ima novoimenovani direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič bogate poklicne izkušnje na naravovarstvenem področju ter se dejavno udeležuje mnogih področnih usposabljanj in delavnic. direktorja) preveliko. Zadnji javni razpis za direktorja je bil objavljen v začetku oktobra, ko se je prijavilo pet kandidatov. Razpisna komisija je nato izbrala Oršaniča, ki je izpolnjeval za imenovanje - tako kot tudi Trošt - vse formalne pogoje. Na seji sveta zavoda Kozjanski park je nato za Oršaniča glasovalo le pet od 14 navzočih članov. Poznavalci razmer so omenjali, da je to pomenilo predvsem odločni »da« za priljubljenega in dokazano uspešnega Trošta. Oršanič, ki ni član nobene politične stranke, je gotovo bližje največji vladni stranki, saj so ga na zadnjih volitvah za župana Brežic podprli zlasti v SD, pred tem pa so ga omenjali kot morebitnega novega kmetijskega ministra. BRANE JERANKO .niliocelje.coiii Kot je znano, je velenjski Vegrad za sabo pustil kar nekaj nedokončanih projektov in objektov, ki jih zdaj očitno rešujejo, kot vedo in znajo. Po izrednem poročilu stečajne upraviteljice Alenke Gril se za vsaj dva nekdanja Vegrado-va projekta, ljubljanski DTS Klinični center in Šolski center na Ravnah, zanimajo v velenj- ski družbi Vemont, ki je na pristojno sodišče že posredovala ponudbo za izvedbo del na aktualnih objektih. Vemont je Ve-gradovo hčerinsko podjetje, za katero je bilo tudi največ upanja, da bo preživelo po potopu Vegrada. Vemont je te želje že posredoval stečajni upraviteljici, tako da zdaj preučujejo oba projekta in možnosti, da dela Rotnik vrnil odpravnino Dogajanja okrog Termoelektrarne Šoštanj, ki z gradnjo bloka 6 nimajo očitne povezave, občasno že presegajo meje dobrega okusa. Potem ko je v ponedeljek odstopila večina članov projektne skupine za gradnjo bloka 6, češ da jih, poenostavljeno povedano, terorizirajo, je direktor Teša Simon Tot s prstom pokazal na nekdanjega direktorja Uroša Rotnika, ki naj bi po njegovem stal za odstopom Teše-vih strokovnjakov. Seveda je Rotnik to zanikal in Totu svetoval, naj se raje ukvarja z razlogom za odstop zelo sposobnih strokovnjakov s področja termoenergetike. Kot so poudarili člani projektne skupine, ne morejo prevzeti odgovornosti glede izvedbe projekta, ker niso več neposredno in strokovno vpeti v izvajanje projekta. Kot da ni bilo dovolj, se je v sredo spet razplamtel spor okrog odpravnine nekdanjemu direktorju. Rotnik, ki naj bi mu pripadalo okrog 56 tisoč evrov bruto, jo je že pred časom zavrnil, vendar ni podal pisne izjave, zato so mu iz Teša v sredo nakazali skoraj 26 tisoč evrov. Kot je prevzame drug izvajalec. Kot pravi Grilova, stečajni dolžnik, torej Vegrad, nima pogojev za nadaljevanje del, preden pa se odločijo, kaj bodo v stečajnem postopku storili, morajo opraviti vse potrebne dogovore z investitorji, od katerih so v veliki meri odvisne aktivnosti stečajnega dolžnika. Če bodo investitorji soglašali, da dela prevzame drug izvajalec, tako Grilova, bo stečajni dolžnik pri planiranju aktivnosti moral upoštevati, da se za izvedbo del na obeh projektih poteguje več zainteresiranih izvajalcev. US povedal direktor Tot, Rotnik namreč ni podpisal sporazuma, s katerim bi se odpravnini tudi uradno odpovedal. Nasprotno Rotnik trdi, da je Tešu poslal odgovor s pozivom, naj uredijo napake v sporazumu in naj poleg tega, da mu Teš nič več ne dolguje, dodajo člen, da tudi on ni Tešu ničesar dolžan. Ko je želel vrniti stvari, ki jih je imel zadolžene, Tota ni bilo, da bi dokumente podpisal. »Da bi vzel odpravnino, bi bilo res >nefer<. Navajen sem, da dobim plačo za to, kar delam, in nisem človek, ki bi si pustil kar tako nekaj izplačevati,« je povedal Rotnik in zagotovil, da je včeraj vrnil Tešu 25.392,58 evra odpravnine. US Reorganizacija in novi direktor občinske uprave Žalski župan Janko Kos napoveduje reorganizacijo občinske uprave. Že kmalu naj bi občinsko upravo vodil tudi nov direktor. V žalski občinski upravi nameravajo sistemske spremembe doseči z obstoječim kadrom, zato se število zaposlenih naj ne bi povečalo. »Treba je postaviti okvir od- delkov z najboljšo vsebino dela. Ne načrtujemo novih zaposlitev, temveč želimo od dosedanjih zaposlenih iztržiti največ s prerazporeditvijo kadrov,« pravi Kos, ki o konkretnih prerazporeditvah in imenih še ne želi govoriti. Napovedal je, da bo prva večja sprememba, ko bo dosedanjega direktorja občinske uprave Jožeta Go-liča nasledil novi direktor. »Kot župan imam možnost poiskati novega direktorja. Sedanji direktor do imenovanja ostaja član uprave in del ekipe, ki jo potrebujem pri svojem delu,« pojasnjuje. Razpis za novega direktorja naj bi izšel še v teh dneh. MJ »Če rešim samo eno življenje, je zame kot bi rešila cel svet.« Tako pravi Celjanka Marija Jalšovec, ki kot svetovalka anonimnega telefona pomaga ljudem v stiski Pred časom je številko celjskega anonimnega telefona Klic upanja poklicala obupana ženska. Potrebovala je pomoč in zaupen pogovor. V joku je pripovedovala, da vsa potolčena in okrvavljena leži na cesti. Ljudje so hodili mimo nje, a je nihče niti vprašal ni, kaj ji je in ali potrebuje pomoč. Da jo je mož pretepel, ko se je vrnil iz zapora, je naposled priznala. S pestmi in brcami se je izživljal nad njo tudi preden so ga zaprli. Tako jo je pretepel, da je bila skoraj eno leto v bolnišnici ^ Takšnih in podobnih zgodb je na žalost še veliko. »Ena je bolj žalostna od druge. Včasih ne morem verjeti tistemu, kar slišim,« pravi (skoraj) 77-Ietna Marija Jalšovec iz Celja, ena najstarejših prostovoljk v Sloveniji. Že od samega začetka dela kot svetovalka na telefonu za pomoč v stiski Klic upanja, ki letos praznuje 20-letnico. Cele noči prebedi s slušalko ob ušesu in se ure in ure pogovarja z ljudmi, ki jih je življenje na tak ali drugačen način razočaralo. Koliko žalostnih zgodb je sIišaIa v tem času in koliko ljudem je s svojim nasvetom pomagala, že davno ne šteje več. »Če rešim samo eno življenje, je zame kot da bi rešiIa svet,« odvrne. Pomagala je tudi ženski, ki jo je pretepal mož. Vlila ji je novega upanja, primer pa prijaviIa pristojnim organom. S pogovorom se da veliko rešiti Na telefonsko številko Klica upanja kličejo ljudje vseh starosti. Mnogo je stalnih ali kroničnih klicateljev, v zadnjem času pa je veliko tudi novih. Med njimi je tudi ogromno mIadih, ki obupajo zaradi težav v ljubezni, službe, družinskih prepirov, bolezni, osamljenosti _ »Večina potrebuje samo pogovor, nekoga, ki jih bo poslušal in jim znal svetovati. S pogovorom in z lepo besedo se da rešiti marsikateri problem. Mlade včasih vprašam, zakaj raje ne pokličejo na telefon za mladostnike, pa odvrnejo: >Lepše se je z vami pogovarjati. Imate več izkušenj .< Tudi druge svetovalke mi povedo, da ljudje pogosto sprašujejo zame. To mi zelo veliko pomeni,« pripoveduje Marija. In doda: »Doslej »Za svoje delo sem bogato nagrajena. Ne z denarjem, ampak z neprecenljivim občutkom, da sem nekomu pomagala in mu morda celo rešila življenje,« pravi Marija Jalšovec. še nihče, s katerim sem se pogovarjaIa po teIefonu, ni naredil samomora. Pa so biIi že tik pred tem. Vsakemu sem znaIa pomagati. Že ob koncu pogovora vem, ali sem bila uspešna ali ne. Ljudje se mi zahvalijo, da sem jih poslušala. V njihovem gIasu ni več čutiti toIiko pesimizma kot na začetku pogovora.« Da je Marija dober čIovek z odprtim srcem, čutijo vsi, ki se z njo pogovarjajo. Med vsemi krutimi zgodbami jo najbolj zaboli, ko jo kdo pokIiče in prosi za kiIogram kruha in liter mleka. »To je sramota v naši državi. Človek dandanes nima niti to-Iiko pravic kot pes. Nihče te ne posluša, če imaš težave. Vsak si misIi, se bo že znašel. Za živali je v naši državi bolje poskrbljeno kot za ljudi. Lepo je, da skrbijo tudi za živali, tudi jaz jih imam rada, ampak človek bi moral biti na prvem mestu. Žal pa je tako, da tisti, ki najboIj deIa, dobi najmanj. Delavci garajo celo življenje, na koncu pa brez vsega pristanejo na cesti. Sramota je tudi, da moramo mi stari delati, mladi so pa na socialni podpori,« se Marijo dotaknejo socialne stiske in krivice. V Celju je danes sedež zveze slovenskih telefonov za pomoč v stiski z več kot 500 prostovoljci. Imajo skupno evropsko brezplačno telefonsko številko 116 123. Dežurstva imajo v Celju ob sredah ponoči (od 20. do 8. ure zjutraj), ob četrtkih popoldne (med 14. in 20. uro) ter ob nedeljah od 8. ure zjutraj do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Ostale dneve dežurajo svetovalke v drugih krajih. Klic upanja vodi psihiatrinja Cvijeta Pahljina. samo to bi vam rad povedal, da sem ob pravem času na-IeteI na pravega čIoveka, ki mi je znal pomagati. Hvala vam za vse. Danes sem čIo-vek, kakršnega ste si žeIeIi.< To je biIa zame najIepša nagrada.« Tolažila Silva Pluta Včasih so klici tudi manj prijetni. Klicatelji brezplačno telefonsko številko pogosto izkoriščajo za sproščanje agresije. Takrat so napadalni, jezni in pogosto svetovalcem tudi grozijo. »Ampak jaz mu Iepo povem, da mi tega ni treba poslušati in naj ne kliče več. Ko se bo umiriI, pa naj ponovno pokIiče, če bo imeI težave. In me ubogajo. Kajti če takšnemu čIoveku ne daš takoj vedeti, kje so meje, te izsiljuje in grozi. Pri čemer se svetovalcem ni treba ničesar bati. Soba, kjer sprejemamo klice, je zaklenjena, tako da ti nihče nič ne more. Še vedno pa je bolje, da svojo agresijo stresajo preko telefona, kot da bi se doma izživIjaIi nad svojo ženo,« razmišIja Marija. Ob tem se spomni klica Silva Pluta. Klical jo je Marija Jalšovec je dejavna tudi pri Rdečem križu, kjer je predsednica KO v Mestni četrti Savinja Celje, ter pri društvu upokojencev. Za svoje dolgoletno humanitarno prostovoljno delo je prejela številna priznanja. Napisala je tudi knjigo o svojem delu Moje sanje o sreči, ki je prevedena v angleščino. Na letošnjem svetovnem kongresu mednarodne organizacije telefona za pomoč v stiski Ifotes jo je podarila navzočim. »Knjigo imata prejšnji in zdajšnji predsednik Ifotesa, župan Dunaja in mnogi drugi. Vsi so želeli, da se jim podpišem v knjigo. Počutila sem se kot dr. Janez Drnovšek,« je v smehu pristavila. samo enkrat, dolgo je že od tega. Čeprav se ji je predstavil, je šele kasneje, ko so mu začeli soditi zaradi umorov, ki jih je zagrešil, dojeIa, s kom je govoriIa. »ZačeI je s tem, kako stare ženice lopne po >betici< in jim iztrga torbico iz rok. OdvrniIa sem mu, da bi ga najraje po riti našeškala, če to res počne. Naglas se je zasmejaI. VprašaIa sem ga, zakaj ne gre raje deIat in si na pošten način prisIuži denar. >Ja, saj imate prav,< je odgovoril. Pogovarjala sva se o ciIjih, kaj si v živIjenju želi. >Da bi rad imel službo, lepo hišo z bazenom, nov avto,< je našteval. Potem mi je razkriI svojo žaIostno življenjsko zgodbo, kako so ga starši pretepaIi in ga naposIed nagnaIi od doma. DoIgo sva se pogovarja. Ob koncu pogovora se mi je zdel nekako pomirjen,« se spominja Marija in prizna, kako je jokala, ko je izvedela, da starši niso želeli sprejeti njegove žare in ga pokopati. Njegovih krutih dejanj ne opravičuje, poudarja pa, da je treba vedno iskati vzroke, zakaj se nekdo odloči za tako nerazumljivo dejanje. Lepa beseda vedno Iepo mesto najde, je prepričana. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Za brezplačno delo bogato nagrajena Tudi sama prejema skromno pokojnino, delo svetovalke pa opravlja brezplačno. Povrnjenih ne dobi niti potnih stroškov. A se ne pritožuje. »Rada to počnem in nikoli nisem bila zaradi tega Iačna,« pravi. Po kratkem premisleku nadaljuje: »Včasih me kdo vpraša, zakaj to počnem, če nisem plačana. Odvrnem mu, da sem za svoje delo bogato nagrajena. Ne z denarjem, ampak z neprecenljivim občutkom, da sem nekomu pomagaIa in mu morda celo rešila življenje.« Te svoje besede podkrepi z zgodbo o moškem, ki je rad pregloboko pogledal v kozarček. »Včasih me je pogosto kIicaI. BiI je iz visoke družbe. Pripovedoval mi je, kako mu je Iepo, ko se napije. Rekla sem mu: >Vam morda že, ostalim pa ne. Ste kdaj pomisIiIi, kako je vaši družini, ko vas vidi takega?< Jaz nikoIi v živIjenju nisem biIa pijana in si tega tudi ne želim. Zame ne obstajajo ne cigareti ne kava ne aIkohoI. DejaI mi je, da ne vem, kaj zamujam. >Tudi vi ne,< sem mu odvrniIa in ga vprašaIa, zakaj se ne gre zdravit, pa je odvrniI, da ga je tega sram. Po tem doIgo časa ni kIicaI. Ko sem nekoč spet zasIišaIa njegov glas na drugi strani slušalke, sem ga presenečena vprašala, kje vendar je biI tako doIgo. On pa mi je odgovoriI: >Gospa Marija, Informacija; 03/4225-100 »Najbolj ranjeni smo zaradi odnosov in samo v njih lahko ozdravimo« Z zakoncema Jerebic z družinskega inštituta Bližina o stiskah in upanju znotraj družinskega življenja - Terapevtsko pomoč poišče več ljudi, kot si mislimo Sara in Drago Jerebic že četrto leto v Celju vodita družinski inštitut Bližina. Sta dva od več kot 200 izšolanih terapevtov družinske relacijske terapije, ki jo je pri nas sredi 90. let iz ameriškega vzorca inovativno postavil prof. dr. Christian Gosteč-nik. 25 terapevtskih centrov po vsej državi, 80 ljudi, ki je v tem našlo svoj poklic in kruh, je zbudilo pozornost tudi na 5. forumu inovacij. Prav družinska relacijska terapija je dosegla drugo mesto. Nemalokrat se zgodi, da fakultete ustvarijo poklic, ki je potem sam sebi namen, tokrat pa je aplikativna oblika novega študija v praksi resnično zaživela. »Običajno so tovrstna priznanja bolj domena tehničnih in naravoslovnih panog. Da je to uspelo humanistični stroki, je svojevrsten fenomen,« razloži Drago Jerebic, sicer predsednik Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, »priznanje 30 mednarodnih strokovnjakov v tej obliki je prvovrstna referenca tudi za nadaljnje delo.« Kako sta se znašla v poklicu, ki še pred nekaj leti v Sloveniji praktično ni obstajal? Drago: V predhodnem študiju teologije sem spoznal dr. Gostečnika, ki me je kasneje, ko sem razmišljal o podiplomskem študiju, povabil k sodelovanju. Sara: Mene je vedno zanimalo, zakaj se ljudje obnašamo, kot se, zakaj in kako na nas vpliva naša osebna zgodovina, zakaj v določenih situacijah reagiramo, kot reagiramo. In s pomočjo Draga sem spoznala natančno tisto področje, ki me je zanimalo. Drago: Mislim, da nas je iz naše generacije kar pet parov, zakoncev, ki delamo kot terapevti. Kaj vse obsega vaše delo in s kom vse sodelujete? Drago: Sodelujemo z različnimi inštituci-jami, šolami, izvajamo delavnice za starše, otroke. Prioriteta pa so partnerske, družinske in individualne terapije. V glavnem k nam prihajajo ljudje, ki imajo težave v partnerstvu - čustvene prevare, psihična odtujenost, psihično in fizično nasilje. Težave z otroki - težave v šoli, močenje postelje še pri šestih, sedmih letih, agresivnost, izguba stika v puberteti. Medgeneracijski spori - težave s starši, taščo in tastom. Individualne stiske, odkrivanje zlorab v preteklosti. Tu delujemo terapevtsko, precej pa tudi preventivno v sodelovanju s šolami. Sara: Izvajamo tudi programe v sodelovanju s poravnalci in z okrožnimi državnimi tožilci v postopkih odloženega kazenskega pregona in poravnavanja. K nam kliente napoti tudi sodišče. V družini so stiske največje, ko gre za odvisnosti, za alkoholizem, zlorabe, nasilje. Čeprav je dr. Gostečnik v Sloveniji precej znan, je z relacijsko družinsko terapijo oral ledino. Sara: Terapija se osredotoča na medosebne odnose, večino psihičnih ran, stisk in bolečin dobimo ravno v odnosu. In samo s pomočjo odnosa jih je mogoče tudi zdraviti. Drago: Dr. Gostečnik je terapevtski model oblikoval v času študija v Ameriki. Čeprav je bil nov, ni šlo za modno muho. V Ameriki namreč zdravstvena zavarovalnica krije pristope, ki so učinkoviti in finančno ugodni. To strokovnjake sili k aktivnemu iskanju učinkovitih strategij. Odzivnost v Sloveniji ni bila presenetljiva, saj gre za preverjen recept. Dobro je bil sprejet tako na ministrstvu kot univerzi. Kako ste s svojimi centri iskali prostor pod slovenskim soncem? Šlo je novo storitev, ki nenazadnje ni poceni. Drago: Ameriškega zdravstvenega sistema ne moremo prenesti v Slovenijo in ga tudi ne bi želeli, ker imamo sami boljšega. V različnih evropskih državah je področje psihoterapije različno urejeno. V omejenem obsegu je včasih tudi krito iz zdravstvene ali socialne blagajne, večinoma pa je samoplač-niško. V Sloveniji je sociala prehitela zdravstvo. Trenutno je v pripravi tudi predlog zakona o psihoterapevtskih dejavnosti, kjer sodelujemo. Sara Jerebic Sara: V Sloveniji je tudi nekaj pilotskih projektov, ko na primer zdravstveni domovi v sodelovanju s centri za socialno delo in občinami financirajo določene terapevtske in preventivne dejavnosti. Na terapijo je tako mogoče priti tudi z napotnico. V eni gorenjskih občin šola in občina skupaj resno razmišljata o zaposlitvi družinskega terapevta. Gre za dilemo: ali v šolo terapevta ali varnostnika? Drago: Zelo umestno. Gre za osnovno dilemo - ali preprečujemo ali gasimo posledice. Če se prepustimo vplivu ameriških filmov in domačega predsodka - psihiater in psiholog sta nekje med stigmo in statusnim simbolom. Kje smo v resnici? Drago: Oboje je neželen ekstrem. Pri nas hodi k psihoterapevtu več ljudi, kot se nam zdi. Gre le za neko intimo. Če greš na tekmo, to brez težav poveš. Včasih vprašamo pare, kaj so rekli staršem, ko so jim pustili otroke v varstvo. Da gredo na predavanje, je odgovor. Po nekaj srečanjih pride marsikdo tudi do zaključka, da ni razloga, zakaj ne bi pošteno povedal, kam hodi. Sara: Poiskati psihološko pomoč v zdravstvenem domu nemalokrat pomeni čakati v čakalnici, kjer te vidijo vsi, ki hodijo mimo, in se lahko počutiš zelo izpostavljeno. Kot nekdo, ki ima »psihični« problem, nekdo, s katerim je nekaj narobe. Težje se izogneš stigmi. V izogib srečevanju pri nas ni čakalnic in so ljudje naročeni na točno določeno uro. Obenem gre pri družinski terapiji za zdravljenje odnosov. To so osebne stvari, ki se drugih ne tičejo. Drago: To je del doktrine, ki jo Gostečnik še posebej poudarja - spoštovanje v odnosu terapevta do klienta, razmejitve, izven profesionalnega odnosa se ne srečujemo in pa - zelo pomembno - diskretnost. Človek se v tem odnosu mora počutiti povsem varno. Sara: In tudi ozaveščenost je nenazadnje vse večja. Če poiščeš pomoč, ne pomeni, da je s teboj nekaj narobe, ampak da se konstruktivno spopadaš z določenim izzivom. Pri anonimnih alkoholikih pravijo, da je priznanje, da potrebuješ pomoč, prvi in največji korak k rešitvi. So tisti, ki pridejo k vam, že napol rešili svoj problem? Drago: Na nek način. Tam, kjer prideta oba prostovoljno, motivirana, da svoj odnos rešita in vanj nekaj investirata, je po podatkih iz tujine - pri nas ni dosti drugače - uspeh terapije 75-odstoten. A vsak tak proces potrebuje čas. Kaj pa tisti, ki so malodane na silo napoteni? Drago: Jasno, da je v tem primeru drugače in predvsem težje. Včasih gre za določene travme, kjer je naše delo v tem, da zgolj lajšamo posledice simptomov, da človeku lajšamo življenje, odstraniti pa se težave povsem ne da. To je tako, kot če nekoga naučimo živeti s stresom. Vemo, da se ga povsem odpraviti ne da. Drago Jerebic Kako ocenjujeta stanje v družbi glede na razmerje med imeti in biti? Sara: Seveda je težko, če govorimo o človeku, ki je prisiljen delati čez svoje zmožnosti, zato da bo preskrbel družino, poplačal kredit, položnice. Pri tem je razpet med obveznostmi in željo, da bi bil več z družino. Drugače je z nekom, ki beži v delo. Ki hodi z enega sestanka na drugega, z doma odhaja zgodaj in prihaja pozno, dela in dela. Pri tem ne gre za denar, ampak beg od doma, od bližnjih. Tako delo ne prinaša zadovoljstva. Človek se lahko osreči le v odnosu. Če imaš občutek, da nisi dovolj dober, in moraš to kompenzirati z obilico dela, te nobena plača, noben avto in noben položaj v službi ne bodo zadovoljili, ker nikoli ne bo dovolj. Drago: Sam ne pristajam na neko splošno tarnanje. Še posebej ne v stilu dobri stari časi, dandanes je pa vse slabo. Ker neka ozaveščenost, pripravljenost živeti bolj kvalitetne partnerske odnose, biti bolj kompetenten starš so dandanes vendar večji kot kdajkoli prej. Danes si ženske od moškega upate terjati, da je čustveno odziven in prisoten. Problem je, da tega nismo videli pri svojih starših. Videli smo, kako biti priden in pošten. To znamo, ne pa tudi, kako se pogovarjati in biti čustveno odziven. In zato imamo s tem težave. Da tarnamo nad vsako generacijo mladih, je normalno. Tako je, odkar svet stoji, in v prihodnje ne bo nič drugače. Sodobno starševstvo je izziv posebne vrste. Kako ocenjujeta pripravljenost staršev, da se z njim soočajo? Drago: Pripravljenost je zelo velika. Mnogokrat pa tudi občutek nemoči. Največji problem je, če starši obupajo. Ko na primer dvignejo roke od najstnika, češ zdaj pa ne moremo nič več. Naj se sam odloči in konča šolo, doštudira in kaj naredi iz sebe. Otrok pa potrebuje njihovo oporo in vodstvo, vendar to sporoča na nekoliko nenavaden, težaven način. Otrok potrebuje le potrditev, da je dejavnik v družini, da je pomemben. Ostalo bo zmogel sam. Sara: Starši se pogosto ne zavedajo, da imajo vedno ogromno moč. Dokler se trudijo, je upanje, je možnost. Nikoli ni prepozno. Tudi če smo za nazaj kaj zamudili, vedno se lahko opravičimo. Kako bi nam bilo, zdaj ko smo odrasli, če bi nas na primer poklicala naša mama in rekla: »Poglej, draga hči, ponosna sem nate, si veliko boljša mama, kot sem bila jaz, žal mi je, če sem te nehote kdaj prizadela?« Drago: Tej mami nikdar več ne boš nič očital, mar ne? Breme revščine, negotove zaposlitve, družbene izključenosti - v kolikšni meri se ključ rešitve skriva v človeku in v kolikšni mu mora družba stopiti nasproti? Drago: Vzporednico gospodarski krizi bi dal krizo v partnerskem odnosu ali kjerkoli drugje. Veliko je odvisno od tega, kakšno vlogo zavzamem. Sem žrtev ali aktiven igralec. Seveda ne smemo spregledati odgovornosti družbe, vendar mi je zelo všeč Kennedyjevo načelo - ne sprašuj, kaj lahko naredi Amerika zate, ampak kaj lahko narediš ti za Ameriko. V Sloveniji imamo kljub vsemu veliko uspešnih ljudi na vseh področjih, hkrati pa ves čas poslušamo, kako se nič ne da. Ali pa starši, ki jim ne pritrdiš takoj, da je njihov otrok problematičen. A to pomeni, da sem zdaj jaz vsega kriv?! Ne, če ste poiskali pomoč, pomeni, da ste zelo dober starš. Skupaj bomo odkrili problem in poiskali rešitev. To je odgovornost. Sara: Če nekdo pristane na zavodu za zaposlovanje, brez službe, brez možnosti preživljanja svoje družine, to seveda je krivica in je grozna stiska. Ampak nekdo bo vzel stvari v svoje roke, spet drugi pa zapadel v globoko apatijo in se jezil na državo in ves svet. Tu je temeljna razlika. Splošno prepričanje je, da v predpraznič-nih časih izbruhne največ notranjih stisk. Kakšne so vajine izkušnje? Sara: Navadno jih po praznikih več poišče pomoč. Če stalno delamo in smo malo drug z drugim, lahko mimogrede izgubimo stik. Ko pa pridejo prazniki, tudi dopusti, na plan udarijo skrita pričakovanja in želje, o katerih pa se ne pogovarjamo in smo potem razočarani _ Kot da ne vemo, kako shajati drug z drugim. Tu vstopijo trgovci in mi s tekanjem sem in tja rade volje zapolnjujemo praznino in negotovost. Ampak trgovine se prej ali slej tudi zaprejo _ Če ne prej, januarja, ko se praznini v duši pridruži še tista v denarnici, pa nas stisne z obrestmi. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA IZ NAŠIH KRAJEV župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je z dosežki občine v letu, ki se končuje, zadovoljen. Mestna občina je kljub vsesplošni finančni krizi bogatejša za kar nekaj pridobitev, ki so prispevale k razvoju in lepši podobi mesta. Optimističen pa je Šrot tudi glede pričakovanj za prihajajoče leto. Letos so v Celju uresničiK za okoK 14 milijonov evrov naložb. Približno tretjino denarja zanje je občina zagotovila iz svojega proračuna, preostali dve tretjini so predstavljala nepovratna evropska in državna sredstva. Kot največjo pridobitev leta župan omenja novo celjsko knjižnico, ki je stala kar 12 milijonov evrov. To je hkrati tudi največja naložba občine na področju kulture v zadnjem desetletju. Zdaj bo treba urediti še okolico knjižnice, zlasti Muzejski trg Celju ni ravno v ponos. Kot je dejal Šrot, je občina že naročila projekt prenove trga, ki ga bodo po ureditvi najverj^ tneje tudi zaprli za promet. Med pomembne projekte leta sodi tudi ureditev pešpoti do in okoli Šmartinskega jezera. Trenutno na tem območju izvajajo projekt odvajanja odpadnih voda. Dela naj bi bila končana do marca prihodnje leto. Poleti je občina končala tudi obnovo Starega gradu s sanacijo Friderikovega stolpa. V načrtu je še sanacija gotskega in romanskega palacija. »Zelo veliko aktivnosti smo v tem letu, pa tudi že v lanskem, namenili izboljšanju poplavne varnosti v Celju. Pripravili smo celotno dokumentacijo, ki je potrebna za prijavo na kohezijski sklad, za kar je celjska občina prispevala 800 tisoč evrov. Pričakujemo, da bo že v začetku prihodnjega leta ministrstvo lahko izdalo državno odločbo, ki bo omogočila črpanje evropskega denarja, in da se bodo protipoplavni ukrepi začeli izvajati v prvi polovici leta 2011,« je omenil Šrot. Med večjimi letošnjimi naložbami je izpostavil še gradnjo Bežigrajske ceste, ureditev komunalne infrastrukture na območju Caberje jug in odprtje mladinskega hotela v Celju. Bolj varčevalno naravnani Načrtov in želja pa je ostalo veliko tudi za prihodnje. V letu 2011 nameravajo v mestni občini za naložbe nameniti okoli četrtino denarja iz občinskega proračuna, ki bo predvidoma znašal 55 milijonov evrov. Pri tem bodo dali prednost tistim naložbam, ki jih bo možno sofinancirati z evropskim in državnim denarjem, napoveduje Šrot. Več naložb bodo poskušali izpeljati v javno-zasebnem partnerstvu. Cilj občinske uprave je tudi znižati zadolženost občine. Njen dolg trenutno znaša 17 milijonov evrov. Sicer se bo celjska občina v letu 2011 osredotočila na prenovo mestnega jedra. V V Žalcu ni denarja za vse z leve: Stane Rozman, Marko Zidanšek, Tina Kramer, Bojan Šrot ter Janko Požežnik ob t.i. knjigi gostov. Na vrsti je staro mestno jedro v Mestni občini Celje predstavili letošnje naložbe in načrte za prihodnje leto - MOC želi zmanjšati svoj dolg tem sklopu je v prvi fazi načrtovana prenova Krekovega trga, ki naj bi ga po ureditvi zaprli za promet. V ospredju bo tudi projekt mestnega marketinga, ki ga vodi Trgovinska zbornica Slovenije. Z njim želijo s primeri dobrih praks iz tujine povečati živahnost starega mestnega jedra. Na nadaljevanje obnove čaka tudi Knežji dvor. Vprihodnjem letu sta predvideni prenova komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta ter namestitev dvigala. Vrednost naložbe znaša 2,5 milijona evrov, od tega je država prispevala dva milijona evrov. Celjska občina vletu 2011 načrtuje še gradnjo Žalski svetniki so odločali o predlogu proračuna za prihodnje leto. Občina bo razpolagala s 26 milijoni evrov, od tega bo največ sredstev, in sicer 5,5 milijona evrov namenila za izgradnjo griške šole in več kot dva milijona evrov za še nedokončan pro-jekt izgradnje kanalizacije. Žalčani se bodo zadolžili za 4,3 milijona evrov, kar je zgornja meja še dopustnega zadolževanja. Usklajevanje proračuna je bilo izjemno težko, kljub vedenju, za kaj bodo namenili glavnino sredstev, pravi vodja oddelka za finance Vlasta Si-monič. »Gradnja šole je velik zalogaj za občino. Zadolžili se bomo do najvišje stopnje dopustnega. Čeprav bomo za šolo najeli 4,3 milijona evrov kredita in z ministrstva za finance prejeli dodatnih 800 tisoč evrov, moramo gradnjo šole financirati iz lastnih sredstev. Kredit lahko najamemo le za naložbe in ne za tekočo porabo.« Zaradi tega bodo prikrajšane naložbe v krajevnih skupnostih, kot so ceste in javne poti, prav tako ne bo dodatnega denarja za delovanje javnih zavodov, okrnjene bodo kulturne in druge prireditve ter dejavnosti. V proračunu tudi ni prostora za selitev dnevnega centia Želva na obrobje mesta in izgradnjo doma starejših, kar sta bili med drugim predvolilni obljubi kan- Janko Kos didatov za župana na jesenskih volitvah, med drugim tudi izvoljenega Janka Kosa. »Do zadnjega smo čakali odgovore ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Čakamo finančno zagotovilo, ki naj bi ga dali prejšnjemu županu, o čemer pisna dokumentacija žal ne obstaja. Zanima nas tudi status doma, in sicer ali bo dom za obratovanje prejel koncesijo ali bo podružnica doma upokojencev na Polzeli. Radi bi izvedeli tudi podrobnosti o pogodbi med občino, minististvom in polzelskim domom, a pravih odgovorov še nimamo,« o nerešenih načrtih in dogovorih občine v mandatu prejšnjega župana Lojzeta Posedela pravi Janko Kos. Kot kaže, doma starejših ne pričakujejo prav kmalu, obenem pa je »griška šola zaenkrat prevelik zalogaj, kar bodo morali razumeti mnogi proračunski porabniki,« še pojasnjuje Kos. Bivši župan Lojze Posedel je ob tem obžaloval odločitev sveta v prejšnji sestavi, ki je vztrajal pri gradnji šole po sistemu javno-zasebnega partnerstva, za kar občina zdaj plačuje visok davek. Poleg omenjene naložbe bo občina več kot dva milijona evrov namenila za dokončanje izgradnje kanalizacije in obratovanje čistilne naprave v Kasazah. Kot je znano, se s projektom zavlačuje že leto dni zaradi težav Vegrada in Cestnega podjetja Maribor. V finančnih težavah se je znašlo tudi Javno komunalno podjetje Žalec in z njim občina, ki bo zaradi prenizkih cen omrežnine morala zagotoviti 246 tisoč evrov izpada dohodka podjetja. »Omrežnina, kijo podjetje zaračuna uporabniku, ni dovolj velika. Za vodovod je premajhna, za čiščenje in odvajanje odpadnih voda pa je sploh ne zaračunava,« pojasnjuje Simoničeva. Kljub »prioritetam« in izgubam bodo proračunski denar v prihodnjem letu namenili še za obnovo ceste skozi Arjo vas in v zahodnem delu Žalca, opravili rekonstrukcijo vrtca v Novem Celju in nadaljevali z naložbami v poslovno cono Arnovski gozd. Predlog proračuna bo odromal v 15-dnevno javno obravnavo, do takrat pa naj bi občina izkoristila čas in pripravila še bolj dodelan in investicijsko naravnan proračun. MATEJA JAZBEC Mestna občina Celje je po knjigi državnikov (ki jo ima že več kot sto let) ter knjigi mestnih svetnikov in župana dobila še t. i. knjigo gostov. Mestu so jo podarili trije kulturni zavodi - osrednja knjižnica, zgodovinski arhiv in Pokrajinski muzej Celje. Vanjo se bodo vpisovali gostje in delegacije, ki bodo obiskaU Mestno občino Celje. »Na ta način želimo beležiti vsakodnevno dogajanje v mestni občini in to ohranjati za zgodovino mesta,« je dejal župan Bojan Šrot. novega vrtca na Dolgem polju ter prenovo vrtca na Hudinji. Prav tako je v načrtu priprava projekta prenove mestiiega parka. Po besedah župana naj bi park po ureditvi delno ogradili in ga tako obvarovali pred vandali. BOJANA AVCUŠTINČIČ Foto: SHERPA Še naprej zgodbe o oblekah ... (te internet (televizija (telefonija (te 1 - TU R N S E K Naročniški oddelelc t: (03) 42 88 198 f: (03) 42 88 124 iiifo(3turiisek.aet www.turnsek.si Želimo Vam zdravo, veselo in uspehov polno NOVO LETO 2011! V celjskem likovnem salonu je še vedno na ogled razstava Obleka... človeka, ki so jo pripravili celjski umetniki Andreja Džakušič, Iva Tratnik in Simon Macuh. Ob razstavi so v torek pripravili še prednovoletno čajanko, ki so jo naslovili Sonce se oblači v oblake. V kaj se pa ti? Obiskovalce, predvsem kolege umetnike in otroke, so povabili, da so s seboj prinesli svoje zgodbe o obleki aH kakšne spomine nanjo. Ob zgodbah, ki so si jih povedati, so začele iz papirja nastajati nove pisane obleke, zbirka zgodb o tem, kako obleka vpliva na človeka, pa je dobila novo poglavje. BS Foto: Grup A V Vojniku so se zahvalili Vojniški župan Beno Podergajs je s svojimi sodelavci pripravil novoletni sprejem, na katerega so bili povabljeni vsi, ki so kakorkoli prispevali k prepoznavnosti občine v preteklem letu. V večnamenski dvorani osnovne šole Frankolovo se je Podergajs najprej zahvalil vsem navzočim in povabljenim občinskim svetnikom, gospodarstvenikom in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju Vojnika. Sledila je podelitev priznanj predsednikom društev in najboljšim športnikom. Ines Novak z Občine Vojnik je povedala, da si je priznanje in zahvalo zaslužilo 14 mladih nadebudnih športnikov; Špela Mastnak, Timi Zajc, Jan Bombek, Karlo Vodu-šek, Saša Brezovnik, Gašper Žurman, Žiga Skaza, Tija Ocvirk, Maša Žgajner, Blaž Pristovnik, Eva Mlakar, Sara Jakop, Nina Jakop in Urh Po-teko. Prireditev, ki je minila v predprazničnem vzdušju je z glasbenimi vložki popestrila Sanja Poljšak Pesan s pianistom. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Vinogradnikovo učno klet v Šentjurju so odprli predsednik Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur Renato Kumer, upravnik muzeja Južne železnice Mihael Bučar, šentjurski župan Marko Diaci, direktorica Razvojne agencije Kozjansko Andreja Smolej in predsednik vinogradnikov Jurij Malovrh. Pod železniškim muzejem zaživela vinogradnikova učna klet Šentjurski vinogradniki so bogatejši za novo učno klet. V njej bodo svoje klubske prostore našli tudi ljubitelji Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur. Vse skupaj bo pod muzejem Južne železnice zaokrožilo turistično ponudbo tega dela mesta. Preden so se lotili obnove, so bili kletni prostori prav zanikrna luknja. Predsednik šentjurskih vinogradnikov Jurij Malovrh je bil eden redkih, ki je v njem znal videti nekaj več. »V neprijaznem prostoru je bilo vse - smeti, arhivi, prazni sodi in druga krama. Edino, kar me je pritegnilo, so bili obokani stropi, ki so spominjali na vinsko klet.« V prizadevanjih ga je podprl tudi upravnik železniškega muzeja Mihael Bučar. »Dolgo sem si želel, da bi ta prostor nekako oživili in za deseto obletnico muzeja se mi je želja izpolnila.« Vinogradniki so za projekt iskali partnerje in na koncu so skupni interes našli s Klubom starodobnikov Večno mladi Šentjur. Preko Razvojne agencije Kozjansko so kandidirali za evropska sredstva iz kmetijskega sklada Leader. Obnova 170 let stare kleti je stala dobrih 48 tisoč evrov, od tega so dvajset odstotkov upravičili z lastnim delom. 40 odstotkov vrednosti bo sofinancirane iz sklada, ostalih 40 odstotkov pa bosta zagotovili društvi. Klet bo namenjena druženju in izobraževanju, razmišljajo pa tudi o prodajnih sobotah, ko bi lokalni vinogradniki nekaj ur na teden predstavljali in prodajali svoja vina. StO Tija Ocvirk, Maša Žgajner in Urh Poteko so dobili le eno izmed mnogih priznanj, ki še bodo najverjetneje prišla. Zavod za mladino ukinjajo »Ugotovili smo, da je zavod za mladino malce preoptimi-stična tvorba za našo malo občino,« komentira ukinjanje Zavoda za mladino Zreče tamkajšnji župan, Boris Podvr-šnik. Kot kaže, si občina s šest tisoč prebivalci takšnega zavoda ne more privoščiti, zato so odločitev o njegovi ukinitvi v občinskem svetu sprejeli soglasno. »Zavod je bil pred leti pozneje smo skušali ta zavod ustanovljen bolj zato, da bi imeli možnost projektnega pridobivanja sredstev. Najprej je deloval prostovoljno, kar je za zavode neobičajno, Leto 2011 bo težavno Župan občine Žalec Janko Kos je s sodelavci in z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec, Klubom menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba Žalec ter Razvojno agencijo Savinja Žalec zadnji ponedeljek v tem letu na tradicionalni novoletni sprejem povabil predstavnike gospodarstva in podjetnike iz žalske občine. Srečanje so pripravili v dvorani Glasbene šole Risto Savin. Za uvod v srečanje je bil kulturni program, v katerem so nastopili z igranj em na citre Sara Gabrovec, Pia Turk -Žagar, Brina Gabrovec, Vane-sa Vrečič, Veronika Škrubej in Urška Ramšak, na klavirju Špela Štusej, Tilen Slakan, Irena Kralj, na čembalu Kim Pavlič in sopranistke Melita Podgoršek, Bojana Hrovat ter Irena Glušič. Zbrane je potem nagovoril župan Janko Kos in poudaril, da občina v lokalni skupnosti nima vpliva na gospodarstvo, obljubil pa je, da se bodo potrudili po najboljših močeh pri izdajanju raznih dovo- ljenj, kjer so pristojni, to je v največji meri pri premagovanju stisk občanov, ki so iz dneva v dan večje. Zaradi stečaja Vegrada imajo težave zaradi izgradnje kanalizacije ne samo v občini Žalec, temveč v vseh drugih petih spo-dnjesavinjskih občinah. Leto 2011 bo težavno. Po uradnem delu so se podjetniki zadržali ob neformalnem pogovoru in nazdravili. TT z novimi prijemi revitalizirati, vendar smo videli, da je naša občina za poseben zavod za mladino premajhna,« dodaja Podvršnik. Občinski svet je tako na svoji zadnji seji sprejel sklep o začetku likvidacije zavoda. Dejavnosti zavoda za mladino bodo tako prenesli v okvir Lokalne turistične organizacije Rogla - Zreče, katerega ustanoviteljica je prav tako občina. Vodjo zavoda za mladino, ki je ena od štirih v komaj sedmih letih, bodo prerazporedili na delo v zreško lokalno turistično organizacijo. »Po drugi strani bomo skušali, preko javnega naročila ali preko koncesije, oživiti mladinski center interesnih dejavnosti,« načrtuje župan, ki meni, da mladi po novem ne bodo nič prikrajšani. BJ Mavrični december Članice Leo kluba Mavrica, ženskega podmladka celjskih lionistov, si bodo tudi letošnji december zapomnile po uspešnih dobrodelnih akcijah, ki so jih speljale. Že v začetku decembra so na Miklavževi stojnici zbrale kar osem polnih nakupovalnih vozičkov osnovnih potrebščin za pomoči potrebne ljudi. Prejele so jih štiri socialno ogrožene družine in materinski dom Mozirje, s preostalimi so na božični predvečer obdarile celjske brezdomce, za katere je tudi letos toplo božično večerjo pripravila Gostilna Francl. V spominu ostaja tudi obisk na OŠ Glazija, kjer so učencem pred počitnicami razdelile kar 100 igrač. Letos so dekleta sama izdelala tudi okoli tisoč voščilnic, za vsako so podjetja in posamezniki prispevali evro. Dodatnih 250 evrov so zbrale še na novoletni zabavi vseh slovenskih leo klubov. Res odličen mavrični december, s katerim so članice kluba Mavrica risale nasmehe na obrazih pomoči potrebnih. BS novitednik iiiniiiw.novitediiik.com S prednovoletnega srečanja župana občine Žalec Janka Kosa s podjetniki Krmilnice, ki so jih izdelali otroci, bodo odslej v parku pomagale pticam preživeti zimo. Ptičje krmilnice in haiku poezija Ob nedavnem odprtju Pravljične dežele v Celju je obiskovalce pričakala tudi razstava najboljših izdelkov z natečaja Narava sem jaz, ki ga je organizirala Cinkarna Celje z Mestno občino Celje. Otroci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol celjske regije so bili povabljeni k razmišljanju o sožitju z naravo. Svojo ustvarjalnost so izrazili z izdelavo ptičjih krmilnic in s pisanjem haiku poezije. Natečaj na temo ptic in ni, da iz naravnih materialov narave je bil sestavljen iz dveh področij - tehničnega in literarnega. Pri tehničnem natečaju so bili otroci vablje- izdelajo ptičje krmilnice, ki so zdaj razstavljene na smrekah v Pravljični deželi. Svoje razmišljanje so otroci izrazili tudi z besedami. Z mentorji so se poučili o haiku poeziji in zapisali svoje čutenje in doživljanje narave. Na natečaj Narava sem jaz se je odzvalo 32 šol iz cele regije. Otroci so izdelali kar 75 ptičjih krmilnic in napisali 279 haikujev. K natečaju so bili povabljeni tudi celjski vrtci. Otroci so pripravili pičo, ki so jo Igrače na Prevorje Že ob koncu lanskega leta je dobrodelno društvo Lions klub Celje Keleia prevorski šoli podarilo interaktivno tablo. Letos pa je veččlanska delegacija tega društva spet prišla in tako enoti vrtca kot učencem podarila zajeten kup igrač. Prav posebej se je razveselila mamica 18-mesečnega Jana, ki je v dar dobila voziček. Avta na daljinca pa se je razveselil 4-letni Tadej. Osta- le igrače si bosta razdelila vrtec in šola. »Dobrota dobi takrat svojo vrednost, če jo z nekom deliš,« je med drugim v pozdravnem govoru dejala vodja prevorske šole Marija Frece Perc. Za radodaren obisk so se zahvalili še ravnateljica matične šole Marjeta Košak, namestnica ravnateljice Vrtca Šentjur Betka Jelen ter predsednik Krajevne skupnosti Prevorje Damjan Maček. Vodja šole je predstavnikom lions kluba z Peta obletnica Male hiše pravljični junaki postavili v ptičje krmilnice. Sporočilo o pomenu sobivanja z naravo je preko natečaja Narava sem jaz doseglo osnovnošolce in najmlajše. Z razstavo v Pravljični deželi pa je Cinkarna Celje ustvarjanje otrok in njihovo razmišljanje o naravi želela predstaviti tudi širši javnosti. Ob smrekah s ptičjimi krmilnicami so bili plakati, na katerih so obiskovalci lahko prebrali najboljše haikuje. 45 krmilnic so nato v sredo iz Pravljične dežele prenesli v celjski Mestni park, kjer bodo pticam pomagale lažje preživeti mrzlo zimo. BA Foto: GrupA Na Pilštanju so se 12. decembra 2005 odprla vrata Male hiše, prvega doma zavetja za otroke v Sloveniji. Kot nosilcu projekta je Društvu Materina dušica uspelo odpreti dom s pomočjo Občine Kozje in številnih donatorjev, med katerimi je najpomembnejšo vlogo odigral Lions klub Ljubljana Iliria, ki je za prenovo objekta prispeval takratnih 17 milijonov tolarjev. Praznovanje prve petletke so pripravili na isti datum v Osnovni šoli Lesično. Številnim krajevnim veljakom, donatorjem in gostom so ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni program. Predsednica društva Materina dušica Ada Požeg je po uvodnem pozdravu povedala, da so to obdobje zaznamovali številni otroci, ki jim je bilo nudeno dostojno in sproščeno življenje in vse tisto, za kar so prikrajšani v svojih družinah. »Veliko lepega smo skupaj doživeli, iz grenkega pa veliko naučili,« je še povedala Pože-gova. Sicer pa se je po kronološkem delovanju Male hiše skozi ves program sprehajala povezovalka programa Polona Jazbinšek. Med drugim je tudi povedala, kako uspešno so zaživeli tudi Palčkovi tabori, ki prav tako vsebujejo vzgojno-ustvarjalno noto. Povpraševanje po njih pa je postajalo iz tedna v teden večje. Sicer pa začetki delovanja niso bili vedno prijazni in naklonjeni, prizadevanja za ustanovitev pa je k sreči podpiral župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je tako s Požego-vo kot s skrbnico Male hiše Simono Simon sodeloval od začetka. Med prireditvijo je bilo večkrat poudarjeno, da s pomočjo številnih donatorjev zagotovo ne bi bilo omogočeno delovanje. Simona Simon in Ada Požega sta na koncu podelili zahvale vsem tistim, ki so jima bili v največjo oporo od samega začetka. Zahvale so prejeli: Lions klub Ilirija Ljubljana, Lek Ljubljana, Občina Kozje, Mer-cator, Nataša Tič Ralijan, OŠ Lesično in podjetnik Andrej Švajger iz Kozjega. Neuradni del pa se je začel z razrezom jubilejne torte in z obujanjem spominov na prvi božič v Mali hiši, ko so se otroci kot velika družina pripravljali na sveti večer. MR Martinom Anderličem in Zdenkom Podlesnikom na čelu predstavila tudi delovanje interaktivne table, ki so jo lani prejeli od njih kot dobrodošlo novost pri pouku. Otroška radost v očeh, hvaležnost učiteljic in vzgojiteljic ter nove igrače so bili odsev dobrosrčnih ljudi, ki v svojem srcu nosijo vrednoto, imenovano dobrota. MR Darilo za 20-letnico V podjetju Matjaž iz Pe-trovč so praznovali dvajsetletnico. Ob tej priložnosti so pripravili sprejem za poslovne partnerje, svoje monterje in sodelavce s kulturnim programom. Na prireditvi je med drugim lastnik podjetja Matjaž Goršek podaril donacijo za šestčlanski socialno ogroženi družini iz Spodnje Savinjske doline. Donacijo v vrednosti tisoč evrov je prevzel predstavnik Centra za socialno delo Žalec Marko Verdev. TT Direktor Jagrosa, domačin Franc Jager, ki je uvrščen na lestvico stotih »uradno« najbogatejših Slovencev, je polepšal praznike nekaterim občanom v stiski. Jager je polepšal praznike Štiri gospodinjstva iz občin Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah so tik pred prazniki prejela darilo trgovskega podjetja Jagros v skupni vrednosti pet tisoč evrov. Gre za družine in posameznike, ki nimajo kopalnic in celo stranišč ter imajo zelo nizke dohodke. Med njimi je družina s petimi otroki, ki se je priselila s Kosova ter si lahko pomaga le z otroškim dodatkom. Kot so povedali v ob- močnem Rdečem križu, so za prejemnike pomoči predlagali občane z najnižjimi prihodki, ki si sami človeka vrednih pogojev za bivanje ne morejo urediti. Dobrodelno akcijo so omogočili v sodelovanju med podjetjem Jagros, Rdečim križem ter Rogaškimi novicami. Občani, ki so pomoči zelo veseli, bodo v trgovinah Jager lahko z dobropisom kupili gradbeni material, opremo, živila in oblačila. BJ 15 let Varstveno-delovnega centra Šentjur Varstveno-delovni center Šentjur je obeležili 15-letnico delovanja svoje prve enote. Pod njegovim okriljem delujeta še enoti v Šmarju in Slovenskih Konjicah, kmalu pa bo vrata odprla tudi prva bivalna enota v Podplatu. Varovanci so ob tej priložnosti z zaposlenimi pripravili tri dni odprtih vrat. Na hišo v šentjurskem Zgornjem trgu, kjer je VDC zaživel leta 1995, imajo vsi sicer lepe spomine, a so se uporabniki zaradi prostorske stiske soočali z nemalo omejitvami. Povsem nov svet se je odprl leta 2006, ko so se preselili v novo stavbo v Centru Selič. Kot je povedal direktor regijskega zavoda VDC Šentjur Leon Štem-berger, jih dnevno obiskuje 70 ljudi z motnjami v razvoju. Od tega jih je v Šentjurju 27, v Šmarju 13 in v Konjicah 30. Zanje skrbi 18 zaposlenih. Če je bil prisrčen program, ki so ga varovanci pripravili v Šentjurju, namenjen proslavljanju 15. rojstnega dne, razlogov za slavje ni manjkalo niti v ostalih dveh enotah. V Šmarju so po novem bogatejši za nov kombi, v Konjicah pa so odprli dodatne prostore, ki pomenijo boljše pogoje predvsem za najbolj občutljivo varstveno skupino. Kot smo že poročali, se je na zasebno pobudo že začela gradnja prve bivalne enote v regiji v Podplatu, v pripravi je tudi tista v Konjicah, starši pa so ob tej priložnosti z željo, da bi taka enota zrasla tudi v Šentjurju, seznanili župana Marka Diacija. Kot je dejal, je to sicer stvar države in pristojnega ministrstva, bo pa občina za uresničitev tega projekta naredila vse, kar je mogoče. StO Varovanci, zaposleni in gostje so nazdravili 15-letnici delovanja enote v Šentjurju. Zarja nad Šentvidom žari že 20 let »Zelo dobro se spomnim prve vaje pred 20 leti,« je ob jubileju mešanega pevskega zbora Zarja - Akvonij iz Šentvida pri Planini povedal dolgoletni zborovodja Matej Romih. »Bil je prvi april in nihče me ni jemal resno. Skoraj nihče ni prišel na vaj o.« Na srečo je bilo naslednjič bolje, takrat novonastali pevski zbor pa je tako nadaljeval bogato kulturno tradicijo Šentvida pri Planini. Letos spomladi pravega časa za praznovanje ni bilo. Zato pa se pevci lahko pohvalijo z bronastim priznanjem s tekmovanja Naša pesem in z zlatom iz češkega Olomouca. To sta le dve v vrsti mnogih, ki so jih v teh letih dobili pevci in zborovodja. V decembrskem času so običajno pripravili dram-sko-pevski nastop. Očarali so že z živimi jaslicami, božično zgodbo in še bi lahko naštevali. Letos so praznik posvetili svojima dvema desetletjema. Z ubranim petjem in žarom, ki je značilen samo zanje, so se sprehajali tako po ljudski zakladnici, sodobni slovenski glasbi, zimzelenih melodijah in večnih tujih skladbah. Idejno zasnovo in vezni tekst je pripravila Urška Tisel, koncert pa je izvrstno vodila Polonca Jazbinšek. Kot vedno so poskrbeli za razgibano glasbeno spremljavo, Katja Rajh na klavirju, Matevž Pušnik na harmoniki, Peter Tovornik na bas kitari in Robi Jazbinšek z bobni. Izvrstni solisti - Tone Tisel, Martina Zapušek, Dejan Potočnik, Andreja Senica, Mateja Bobek, Marjeta Pušnik in Tadeja Polutnik - pa so koncertu dodali svoj pečat. Kljub temu, da je povprečna starost zbora le 24 let, so podelili kar sedem bronastih in pet srebrnih Gallusovih priznanj. Dvorana v Šentvidu se je še enkrat pokazala za premajhno za vse, ki so spremljali pevski dogodek leta. Sicer pa so šentviški pevci stalni gostje tudi najprestižnejših občinskih prireditev na Šentjurskem. StO Foto: MČ Dober vodnik je temelj turistične ponudbe Dvanajst občin Dravinjskega, Obsotelja in Kozjanskega je bogatejših za 59 specializiranih in dobro izobraženih lokalnih turističnih vodnikov. Gre za projekt razvoja čezmejnih wellness destinacij s povezovanjem podeželskih produktov, imenovan tudi Wellnes 3 plus. Skupna vrednost znaša kar 472 tisoč evrov. Od tega je sofinanciranja iz evropskih sredstev dobrih 400 tisočakov. Projekt pa se bo končal v marcu 2012. V tem okviru so oktobra začeli intenzivno izobraževanje vodnikov, na katerega se je prijavilo kar 89 kandidatov. Kot je povedala Breda Retuznik iz Razvojne agencije Kozjansko, so skozi številne vsebine s področja turizma, marketinga, naravne in kulturne dediščine, gastronomije, komunikacije v izvedbi številnih znanih strokovnjakov ter skozi predstavitve primerov dobrih praks in ogledov na terenu spoznali pomen in odgovornost kvalitetnega turističnega vodenja. Ko- nec novembra so na strokovni ekskurziji, ki je predstavljala tudi praktični del izpita, popo-tovali od spominske sobe Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju, čez Planinski grad do muzeja pračloveka v Krapini. Novi lokalni turistični vodniki, skozi vsa sita jih je od 100 kandidatov prišlo 59, bodo odslej na voljo skupinam in posameznikom na celotnem območju. Predstavljajo temelj kvalitetnejše turistične ponudbe. »Turistični vodniki so namreč tisti, ki imajo mnogokrat prvi in najintenzivnejši stik z obiskovalci, zato je naložba v njihovo znanje velik potencial za promocijo destinacije,« so ob podelitvi priznanj in certifikatov v vinski kleti Zlatega Griča v Slovenskih Konjicah poudarili nosilci projekta. Bodoče vodnike je pozdravil gostitelj, župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek, priznanja pa sta jim podelila predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in sekretar Slovenske turistične organizacije Jernej Zajec. StO Tone v svoji spalnici, ki je njegova prava mojstrovina. Delavnica po operaciji sameva, vendar Tone upa, da ne za vedno. Invalid, ki si je sam izdelal pohištvo Tone Matkovič iz Preserij pri Letušu se je rodil z iznakaženimi rokami in nogami, a kljub temu poskuša živeti ustvarjalno življenje. Letošnje leto je bilo zanj eno najtežjih doslej, saj je po operaciji mislil, da se ne bo več mogel gibati. S precejšnimi bolečinami mu to le uspeva, ni pa ni več isti kot prej, ko se je še lahko vozil s prirejenim avtomobilom, kar je bilo tudi njegova pogruntavščina. Pred nedavnim, ko je imel Enkrat sem mu rekel, če bi 78. rojstni dan, je v kuhinji dišalo. Tone je sedel za mizo skupaj s svojimi gosti, ki so mu prišli čestitat. Ob štedilniku se je sukala Rozalija Perger in postregla z okusno hrano, ki jo je pripravil že Tone, ona je le dokončala delo. Kaj zna in zmore jubilant kljub invalidnosti, sem spoznal, ko me je povabil v spalnico, kjer je vso pohištvo delo njegovih invalidnih rok in zamisli. Že prej pa smo v kuhinji lahko videli staro kuhinjsko omaro, stole in mizo, ki so prav tako nastali v njegovi delavnici ob hiši. V šolo ni hodil, saj so bili takrat drugačni časi, se je pa naučil pisati in brati, hkrati pa postal človek z izjemno voljo in optimizmom ter neizmerno voljo do življenja. Že kot otrok se je rad igral z nožem in z njim rezljal palice. Te je prijel z nogami, z rokami pa je nekako prijel nož in nastajalo je marsikaj zanimivega. »Ko sem bil že odrasel, sem začel zahajati k mizarju Pavšku in ga z veseljem opazoval pri delu. lahko tudi jaz kaj naredil. Dovolil mi je in tako se je začelo. Pri njem in tudi še pri enem drugem mizarju sem delal kar veliko let in za to prejemal tudi plačilo. Večkrat mi je kdo od njiju rekel: >Res si neverjeten, kakšen >tišler< bi šele bil, če bi imel normalne roke<. Žal so bile to le neizpolnjene želje, sem se pa odločil, da bom kaj naredil tudi zase in še za koga. Počasi sem si kupil opremo za delavnico in potrebna mizarska orodja,« pove Tone, ki je ponosen na svoje izdelke. »Dolgo je trajalo, da sem vse to naredil s svojimi rokami, a se je splačalo,« poudari Tone, se prešerno nasmehne in doda, da naročil za kaj podobnega ne sprejema, saj bi naročnik moral predolgo čakati na izdelek. Po ogledu sobe nam pokaže še svojo delavnico, kjer so nastajali njegovi izdelki še pred letom dni, pokaže nam tudi svoj avto, ki si ga je priredil za vožnjo. Pred operacijo se je še vozil z njim, sedaj pa tudi avto počiva. Na uho povejmo, Za njegov rojstni dan so ga obiskali številni gostje, desno ob njem je predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Janez Meglič. da Tone nikoli ni delal vozniškega izpita in tudi nikoli ni povzročil kakšne nesreče, je pa res, da se kam daleč z avtom ni podajal. Tudi policisti so ga že ustavili in ko je moral plačati kazen, se je z avtom odpeljal na policijsko postajo v Mozirje. Ko so ga tam vprašali, kako je prišel, pa jim je povedal, da se je pripeljal s svojim avtom, saj peš ne bi mogel priti in plačati kazni za vožnjo brez izpita _ Ob vseh svojih telesnih hibah je pravi veseljak in zabavljač, poln domislic in humorja. Živi svoje življenje, družbo mu dela njegova psička, ki zna skoraj vse in je njegova največja prijateljica, ko je sam v svoji hiši. Do lani Tone skorajda ni vedel, kaj je zdravnik, v prihodnje pa bo lahko funkcioniral le s pomočjo električnega invalidskega vozička. Denar zanj že zbirajo na MDI Žalec, kjer so v oktobru organizirali tudi dobrodelni koncert Človek - človeku. Precejšen del zbranih sredstev so namenili tudi za Tonetov voziček. DN Čustven koncert Božični koncert skupine Eroika je navdušil Celjanke in Celjane, dvorana je pokala po šivih, nad odzivom publike so bili presenečeni vsi glasbeniki, ki so še nastopali; Manca Izmajlova, Boštjan Bračič ter posebni gost koncerta, velik glasnik miru in večni romantik Gianni Rijavec. Organizatorji koncerta so k ogledu povabili tudi tiste, ki si sicer koncerta zaradi stiske ne bi mogli ogledati; v dvorani je bilo tudi 50 varovancev Centra za varstvo in delo Golovec, varovanke in varovanci zavetišča in mamice iz materinskega doma Celje, v prvih vrstah so sedeli člani društva Slepih in slabovidnih Slovenije. Po besedah članov skupine Eroika tako čustvenega koncerta v svoji karieri še niso imeli. Koncert se je zaključil s stoječimi ovacijami vsem nastopajočim, na koncu so vsi združeni na odru, skupaj z obiskovalci, zapeli Sveto noč. Praznično okrasitev odra so organizatorji zaupali dijakom Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Foto: TimE zgodbe iz kamre amra Službeni avto najedla goba Leta 1955 je bil Celjski tednik že deseto leto v službi ljudstva. Kot se za takšne priložnosti spodobi, so jubilej tudi dostojno proslavili. Celjske »sedme sile^«, ki je v tej kratki dobi obstoja zamenjala šest urednikov in pet naslovov, se je spomnila tudi družba, ki ji je pridno in zvesto služila. »V tednu naprednega tiska nem pa pripravili še odmevno proslavo. Poleg izida posebne številke lista (3. junija) so v Mali dvorani Narodnega doma pripravili razstavo ob 10. obletnici tednika in razstavo partizanskega tiska. V uredništvu so bili zelo veseli nove pridobitve - starega avtomobila znamke DKW z leseno karoserijo, ki jo je že na-žirala lesna goba. Poleg gobe so dopisnikom s terena delo grenile tudi nenehne okvare motorja. »V času, ko ustvarjamo nove, pravičnejše družbene odnose in boljše materialne pogoje, je prevzgoja ljudi prvenstvena naloga. To nalogo pa opravlja v nemajhni meri tudi naš list kot informator, vzpodbudnik in mobilizator ljudskih množic,« je v uvodniku 3. junija 1955 ugotavljal urednik Celjskega tednika Tone Maslo. Tudi trditev, da je »tisk najmočnejše orožje v rokah delavskega razreda«, ni bila daleč od resnice. Celjski tednik je v tem času dosegel naklado 7.500 izvodov, kar pomeni, da ga je povprečno (pre)bralo 23.000 ljudi. Danes že pokojnemu sodelavcu časopisa se je ob teh številkah med drugim zapisalo: »Marsikateremu političnemu delavcu bi se splačalo prej napisati članek v naš časopis, kot pa držati 10 sestankov, ker dvomimo, da bi na desetih sestankih bilo zbranih toliko ljudi.« JANKO GERMADNIK, ROBERT OŽURA, Osrednja knjižnica Celje in radia« je dobil pomembno družbeno priznanje glavnega odbora SZDL Slovenije (Socialistične zveze delovnega ljudstva) »kot najboljši pokrajinski časnik«. Urednika in sodelavce so nagradili tudi v Celju, obe- amra Arhiv časopisa je dostopen na spletnem naslovu www.dlib.si. Projekt digitalizacije in spletno objavo je omogočila Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico. Več o petinšestdesetletni zgodovini časopisa in o drugih domoznanskih zgodbah si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si NAGRADNO VPRAŠANJE Novi tednik, najstarejši regijski časopis na Celjskem, v letu 2010 praznuje a) 65 let b) 45 let c) 35 let Namig www.kamra.si Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Nagradna igra traja do konca leta. Nagrade prispevata NT&RC in Osrednja knjižnica Celje. 1. nagrada: enodnevni izlet v tujino 2. nagrada: kopanje za dve osebi v ptujskih termah 3. do 5. nagrada: faksimile grafične mape Celeja antiqua et nova A. F. Seebacherja Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Novem tedniku 7. januarja 2011. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani http://www.novitednik.com. KUPON jI I ODGOVOR__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ i IME IN PRIIMEK___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ i NASLOV________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ I KONTAKT (tel., e-mail)_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ I Želim prejemati obvestila o novostih v celjski digitalni knjižnici DA /NE Seznanjen sem in sprejemam pogoje sodelovanja v nagradni igri, ki so objavljeni na I spletni strani http://www.novitednik.com I PODPIS__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO rejeli smo Vedno hujše težave z zdravstvom Kot vestnega občana v občini Šentjur me je presenetila novica, ki sem jo slišal od soobčanov, ki so bolje informirani. Naša občina je po velikosti skoraj tako velika kot Celje, ampak v zdravstvu se dogajajo zelo velike težave že od nekdaj, zdaj pa se še bolj zaostrujejo. Z januarjem 2011 naj bi se ukinila dežurstva v Zdravstvenem domu Šentjur. Vsi občani, kar nas je, bomo morali odhajati v primeru bolezenskih stanj in kakršnih koli težav z zdravjem v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Celje. Po uradnih informacijah se je pred petimi leti izvajala zelo dobrodošla prošnja za javno/zasebno navezo v zvezi z urgentnimi prevozi v bolnišnico Celje, ki pa ni uspela zaradi nesoglasij med Občino Šentjur, Reševalno postajo Celje in ponudnikom Diagnostičnim centrom Šentjur. Občina se lahko pohvali, da je lansko leto prva imela reševalno vozilo za prevoz živali v bolnišnico za živali v Šentjurju, kar je pohvalno, ampak mi, občani, pa nimamo niti ustreznega vozila za nujni prevoz pacientov v bolnišnico Celje. Občina obsega območja vse do Planine pri Sevnici, kjer se potrebuje za prevoz 40 minut, pa Dra-mlje (20 minut) ali Ponikva, Ostrožno pri Ponikvi, kar so vse dolge relacije, saj določeni čakajo tudi do štiri ure za prevoz v ali iz Splošne bolnišnice Celje. Vsi govorijo, da so človeška življenja dragocena, da je potrebno nudenje prve pomoči, ampak tega mi še zdaleč ne moremo biti deležni, kaj pa bo šele zdaj, če nameravajo ukiniti dežurno službo. Slogan novega župana občine Marka Diacija je »Ne bom vas razočaral«. In mi živimo v upanju, da nas ne bo. Naj se nekaj ukrene, da bo možnost ustanovitve reševalne postaje za občino Šentjur, pridobitve reševalnega vozila in tako ohranjanja človeških življenj. Naj se to zgodi brez upravičenega pritoževanja občanov, saj je zdravstvo najbolj pereč problem. Župan in vsi ostali - ne razočarajte nas. Občan Šentjurja (naslov v uredništvu) Reforme in referendumi Koliko reform in referendumov sem v svojem življenju preživel, zelo težko ocenjujem. Nekaj deset jih je zagotovo bilo. Ne želim niče- sar potencirati, vendar nisem daleč od te trditve. Med ljudmi se krešejo različna mnenja in ugibanja o upravičenosti le-teh. V teh kriznih časih ljudi seveda upravičeno skrbijo visoki finančni stroški referendumov. Njihovi predlagatelji potem itak za nič ne odgovarjajo. Eden najbolj zgrešenih po mojem mnenju je bil zadnji, glede RTV Slovenije. To je moja osebna ocena, ki jo seveda ne vsiljujem nikomur. Pozivati vlado, da naj zaradi tega odstopi in razpiše predčasne volitve, je še pa večja neumnost. Saj so že bili vsi, eni in drugi na oblasti in so izvajali vse mogoče referendume, reforme in interpelacije, pa je stanje duha Slovencev vedno bolj na kritični točki. Ta trenutek morda res na najnižji. Kraje družbenega premoženja, izčrpavanje gospodarstva, brezposelnost, korupcija, afere, bohotenje administracije na vseh nivojih v vseh dosedanjih vladah brez izjeme, je nepopisno in nepopravljivo. Neomejen pohlep posameznikov in sebičnost je napolnila srca določenih ljudi do skrajnosti. Zdaj je bila sprejeta tudi nova pokojninska reforma. Vseh so polna usta, da je nujno potrebna, hkrati pa so taisti glasovali proti njej z neštetimi obrazložitvami in izgovori. Tudi meni ni všeč v nekaterih delih, predvsem v tistem, ko so zavrnili dopolnilo SLS, po katerem bi obvezno služenje vojaškega roka s predhodnimi obdobji vštevali v pokojninsko dobo. Proti je glasovalo 46 poslancev koalicije. Sem predsednik pred leti ustanovljenega Odbora za vštevanje vojaškega roka prebitega v JLA v pokojninsko dobo, kjer smo izgubili 12, 15, 18, 21 ali 24 dragocenih mesecev. Poskrbeli bomo, da se bodo na naslednjih parlamentarnih volitvah objavila imena poslancev sedanje koalicije, ki so glasovali proti temu predlogu, da jih ljudje ne bodo nikoli več volili, ali vsaj tisti tisoči ne, ki smo bili v JLA, potem pa smo še služili v TO in na koncu leta 1991 obranili domovino. Sramotno, hkrati zelo žalostno in ponižujoče. Za svojo dušo sem pred kratkim preštudiral delovanje ameriške vlade v obdobju 1939-1945. Vodil jo je predsednik Franklin Delano Roosevelt in bili novitednik so težki časi. Pred vojno je bila tudi velika svetovna gospodarska kriza. Predsednik je v tistem času izbral najboljše ljudi, kar jih je takrat dala domovina. Ne glede na strankarsko pripadnost (demokratsko ali republikansko). Bili so iz sveta financ, prava, diplomacije ter vojske. Odlikovali so se po mirnosti, potrpežljivosti in odločnosti ter neomajni poštenosti. Spremljal jih je čudovit dar jasnosti in ton preprostosti. Ali premoremo Slovenci v prihodnje izbrati takšne ljudi, ki bi prevzeli vladanje? Da se ne bi obmetavali samo z zgodovino in nam jo spreminjali na vse mogoče načine. Ali se ne bi raje posvetili sedanjosti in prihodnosti domovine in pustili vse strankarske zdrahe vnemar in pred sabo imeli samo Slovenijo in njihov narod. Vzdigniti bi se bilo treba nad politične stranke, edino tako je mogoče spoznati dejanske interese dežele in ljudstva. Preprečiti bi bilo treba zakulisne politikantske kombinacije političnih strank, skupin in posameznikov. Na sedanji levici in desnici ne vidim teh ljudi, takšen je očiten rezultat zadnjih 20 let. Morda je moja sodba preostra in neobjektivna, je pa vsekakor na mestu in v razmislek. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranov občine Štore zahvale Prijazna pomoč ob bolečem zobku Prav na božični dan, 25. decembra, je našega 6-le-tnega fantka Tima močno bolel mlečni zob. Odšli smo v ZD Celje v dežurno zobno ambulanto, kjer sta dežurala Martin Luka Malinger, dr. stom., in prijazna zobna asistentka, katere imena in priimka žal ne vem. Rada bi se jima zahvalila in s tem tudi javno pohvalila prijaznost in strokovnost obeh, kajti kljub prazniku in stavki zobozdravstvenih asistentk sta z izjemnim posluhom za malčka, ki je jokal od bolečin in strahu, znala najti prijazne in tolažeče besede in odpraviti bolečo težavo. Ponavadi beremo le negativne kritike o našem zdravstvu in zdravstvenih delavcih, zato bi rada poudarila, da ne smemo vseh metati v en koš. Še so zelo strokovni in prijazni zdravstveni delavci, ki jim je opravljanje njihovega poklica več kot le služba. Še enkrat najlepša hvala. DAMIJANA GABER, Šentjur .novitediiik.com Umetnost ni nujno lepa Z mag. Alenko Domjan ob njeni upokojitvi o umetnosti, ki je zaznamovala njeno življenjsko pot Konec novembra se je upokojila Alenka Domjan, ki je s svojim delom umetnostne zgodovinarke in kustosinje postavila na noge osrednji celjski razstavišči - likovni salon in galerijo sodobne umetnosti. S svojim strokovnim delom, ki je imelo vselej jasno začrtan cilj, je v Celje pripeljala kopico likovnih dogodkov, pot je utirala tako klasičnim slikarjem kot sodobnim vizualnim umetnikom. »Zgolj inštitucije, njihov program in jasna zasnova vodenja niso dovolj za razvoj umetnosti v nekem prostoru, potrebni so ustvarjalni impulzi, ki so jih nesebično poklanjali mestu celjski umetniki - in jih še vedno,« pravi Alenka Domjan. Kako se je začelo vaše delo na področju likovne umetnosti? Začelo se je leta 1975 v Savi-novem salonu v Žalcu, ko sem kot študentka začela spoznavati sodobno slovensko umetniško produkcijo. Imela sem sijajno mentorico, slikarko Jelico Žuža. Po diplomi redne zaposlitve v stroki nisem dobila, zato sem eno leto poučevala nemščino v OŠ Griže. Zatem sem eno leto delala kot arheologinja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Poleg umetnostne zgodovine sem namreč končala tudi študij arheologije - smer antika in srednji vek. Sočasno sem vse do februarja 1978 honorarno vodila Savinov likovni salon. Kot umetnostna zgodovinarka sem prvo redno zaposlitev, delo kustosa v Likovnem salonu Celje, dobila v Zavodu za spomeniško varstvo v Celju. To so tudi začetki profesionalizacije likovnega salona, ki ga je prej vodilo Društvo likovnih umetnikov Celje, ob pomoči honorarnega kustosa. Z mojim prihodom se je likovni salon začel statusno usmerjati v profesionalno plat, sicer pa je že od samih začetkov, ki segajo v letu 1963, imel visok umetniški ugled. Zakaj ste se odločili za umetnost, arheologijo, umetnostno zgodovino V zgodnji mladosti, a tudi kasneje, sem živela z umetno- ni in na študij umetnostne zgodovine. Matematika in umetnost vsaj navidezno ne sodita skupaj, sta dva skrajna pola. Eksaktnost in domišljija ^ A vendar sta močno povezani: logika in invencija. Obe me še zdaj mikata. Matematika je _ novi zavod Celeia je prinesel drugačnost ^ močno povezana z umetnostjo. Na primer: Kleejeva umetnost je bila povezana z glasbo, a je imela matematično enačbo, ki jo lahko grafično analiziramo: »a« krat »koren iz 2«. V antiki sta krog in kvadrat izhodišče sveta in tudi umetnosti. Renesansa je prinesla zlati rez, perspektivo, a tudi sicer je bila zaznamovana z znanostjo. Z začetki dela v likovnem salonu je začel nastajati tudi celjski zavod za kulturne prireditve. Je pomenil prelomnico za vas in za Celje? Če gledam osebno, je gotovo bila prelomnica zame, predvsem pa za mesto. Prvič sem bila resno zaposlena in čutila sem globoko odgovornost do inštitucije. Hkrati pa je likovni salon dobil pravni status, ki ga je nujno potreboval. Leta i978 so se začele priprave na ustanovitev Zavoda za kulturne prireditve Celje. Likovni dejavnosti so dodali še glasbeno področje - koncertno poslovalnico in Mladinski pevski festival. Obe dejavnosti sta bili prej ljubiteljsko naravnani in vodeni. Vse tri dejavnosti v zavodu so imele enakovredno mesto. Ustvarili smo pravo ravnovesje strokovnih sil in bili smo dober kolektiv. Z jasnimi vsebinskimi cilji smo obe dejavnosti razmahnili, pevski festival je postal mednarodni, leta 1993 smo pridobili galerijo sodobne umetnosti. Strokovno smo se okrepili s še dvema kustosoma in likovna dejavnost se je močno razmahnila. Potem je, čez leta, nastal zavod Celeia. Nad združitvi- ^ smo družina, ki ljubi naravo. Ko imamo vzpone in padce, je zemlja tista, ki nas hrani z močjo, ki nam daje zdravo misel ^ stjo. Moj oče Edoard Salesin je bil kipar, diplomant zagrebške akademije za likovno umetnost in skozi njegovo delo ter prijateljske vezi sem spoznavala vrsto slovenskih likovnih umetnikov njegove generacije, čeprav umetnosti kot otrok nisem povsem dojemala _ V gimnaziji me umetnost ni posebej privlačila. Bistveno bolj mi je bila pri srcu matematika, s katero sem si krajšala čas. Odločila sem se za študij matematike, a tik pred zdajci sem si premislila. Zaiskril se je tisti skriti kotiček v meni. Z dodatno prošnjo sem uspela priti na Filozofsko fakulteto v Ljublja- novi zavod prinesel plus ali minus, bi težko rekla. Prinesel pa je drugačnost. Ves čas živite z likovno umetnostjo, poročeni ste z odličnim oblikovalcem, tudi otroka sta povezana z ume-tnostj o. Kako je živeti z umetnikom in umetnostjo? Ne, nikakor. Smo družina, ki ljubi naravo. Zemlja in dotik z njo nam veliko pomeni. Ko imamo vzpone in padce, je zemlja tista, ki nas hrani z močjo, ki nam daje zdravo misel; narava in šum dreves bistrita misli. Smo družina, ki sodi v ta prostor, v ta piš narave. umetniške produkcije. V opusih umetnikov išče tiste sklope, ki bodo na razstavi v čim bolj dinamičnem dialogu, ki bodo ustvarjali »dogodek« kot atraktivno celostno delo do javnosti. Kajti umetnost ni namenjena zgolj umetniku, slika ni zgolj predmet v ateljeju. Je objekt, ki jo zavodov za kulturne prireditve in zavoda za turizem niste bili navdušeni. Kako na to gledate danes? Še vedno je prezgodaj za dokončno sodbo. Vedno sem se strinjala, da so sinergije kulture, umetnosti in turizma silno pomembne. A te siner-gije nisem videla v združitvi. Kulturne inštitucije so tiste, ki organizirajo in so produ-centke kulturne ponudbe, turistični zavodi pa znajo in morajo to promovirati, ponuditi in tržiti. Zato ni potrebna združitev; takšne sinergije lahko nastajajo med različnimi statusnimi oblikami in zunaj pravnih povezav. Ali je Mag. Alenka Domjan se je rodila 4. februarja 1951 v Celju. Po osnovnem šolanju v Žalcu in Celju je maturirala na gimnaziji v Celju, diplomirala pa leta 1976 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1985 se je strokovno izpopolnjevala v Nemčiji in leta 1995 na Dunaju. Leta 2001 je prejela strokovni naziv svetovalca za področje sodobne likovne umetnosti, 2002 končala podiplomski študij, leta 2005 je prejela najvišje strokovno priznanje muzejski svetnik. V 32-letnem kuratorskem delu je pripravila več kot 300 razstav slovenskih in tujih avtorjev v likovnem salonu in galeriji sodobne umetnosti, njeno delo pa je bilo povezano tudi z drugimi slovenskimi in tujimi galerijami. Sijajno. Skozi potovanja, ogledovanja večjih evropskih muzejev, mest, pokrajin, kulturnih vrednot sva s soprogom Ljubom oba otroka nehote vzgajala v duhu umetnosti. Gašper je fotograf in njegova dela so na meji umetnosti in komerciale, hči Tinka se ukvarja z modnim oblikovanjem _ Razlikujemo se, a vsi sodimo v svet, ki mu pravimo lep svet. Z nogami ste vseeno trdno na zemlji. Niste boemska družina ^ Kaj kustos pravzaprav počne? Kustos je bil nekoč »varuh zbirk«, a danes ima mnogo širši pomen. S svojim strokovnim delom oblikuje programske smernice, ki naj bi bile prepoznavne, značilne za posamezno kulturno hišo. V sodobnem času postaja kustos več kot samo organizator in strokovnjak svojega področja; danes išče teme in nove vsebine, ustvarja celostni projekt, na nek način postaja »sostorilec« šele v komunikaciji z javnostjo dobi svojo razsežnost _ V zadnjih letih je pravih slik vse manj. Vse več je inštalacij, videa, performansov. Je to beg umetnikov pred sliko kot takšno? Ne strinjam se s tem, da umetnik beži pred sliko. Živimo v času, o katerem govori- mo kot o fluidnem - pretočnem - prostoru in ta ni značilen le za ekonomijo, gospodarstvo, informatiko. Ta fluidnost je značilna tudi za umetnost. Umetnost je vedno bila odraz življenja; poleg osebnega razpoloženja in notranjega duha odslikava družbeno stanje, anomalije. Umetnost ima senzibilne tipalke, ki se dotikajo ranljivih družbenih sistemov in socialnih prostorov, tudi tistih marginalnih. Zato je umetnost danes težko berljiva zgolj skozi estetiko. Pogosto se dotika ne-vralgičnih točk, zato ni vselej »lepa«, je tudi ranljiva za dušo gledalca. Odkriva in spoznava različne medije, ki jih prinašata nova tehnologija in znanost. Zato ne govorimo več zgolj o klasičnem mediju, kot so slike, kip, risba, grafika _ Govorimo o vizualni umetnosti, ki je mnogo širši prostor umetnikove aktivnosti; prepreden je z našimi čutili (vid, sluh, vonj), s telesom in z znanostjo _ V to smer se umetnost giblje danes. A vendar ljudje, ki radi pogledajo lepo sliko, pogrešajo to v njeni prvinskosti. Sodi umetnost v galerije, v dom, poslovni prostor Ob uporabi novih medijev nastajajo tehnološki in tudi miselni problemi, kako to sliko - podobo, ki je lahko materialna ali nematerialna projekcija - uporabiti v poslovnem ali domačem prostoru. Življenjski prostori, kot sta dom ali delovni prostor, naj bodo, to je moj nasvet, po meri človeka. Ustvarimo si estetsko ugodje, takšno, ki se nas pozitivno dotika. Imamo različne okuse in ni rečeno, da je dobra galerijska slika tudi slika, ki daje ugodje tistemu, ki živi z njo doma. Razmerja so tu drugačna in vsak potencialni kupec ali gledalec se bo odločal za tisto, ki daje toplino njegovi duši. Končali ste poklicno pot. Najbrž zdaj nimate nič več časa ^ V tem trenutku počnem zelo veliko. Zaključujem uredništvo obsežnejšega kataloga Lile Prap, kar je še dolg do Zavoda Celeia Celje, pripravljam vsebinsko za- _ ne govorimo več zgolj o klasičnem mediju, kot so slike, kip, risba, grafika ^ Govorimo o vizualni umetnosti, ki je prepredena z našimi čutili (vid, sluh, vonj), s telesom in z znanostjo ^ snovo novega projekta, ki me čaka prihodnje leto. Poleg tega z obema rokama gospodinjim, predvsem pa sama odločam o svojem času. To je lepo. Odločam o sebi, o svojem času, o tem, komu lahko pomagam, in tudi o tem, kdaj in kje se lahko umaknem. Imate doma svojo galerijo? Ne. Moj dom je kmečka hiša, v kateri so sicer tudi sodobna umetniška dela, a ne galerij ska, temveč intimna kot likovna oprema, kot impulz trenutkov spomina, tista iz družinske zapuščine, a tudi nekaj takšnih, ki sem jih kupila ali dobila v poklon. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA ^ življenjski prostori naj bodo opremljeni po meri človeka. Ustvarimo si estetsko ugodje, takšno, ki se nas pozitivno dotika ^ Klasika s tamburicami Na novoletnih koncertih orkestra Akord poudarek na »plesni« glasbi Tudi orkester Akord se je s svojim novoletnim koncertom »spogledoval« z Dunajem in glasbo iz nekdanje monarhije. Na sliki s sopranistko Urško Arlič. Občinstvu je na dveh nastopih v Narodnem domu v Celju in na tretjem še v Zre-čah svoj letošnji novoletni program, ki je vedno posebno doživetje, predstavil orkester Akord pod vodstvom Matjaža Brežnika in s solisti, klarinetisti Domnom Marnom, Tomažem Adamičem in Matijo Božnikom v prvem ter s sopranistko Urško Arlič v drugem delu koncerta. Akord je prav poseben ljubiteljski orkester. Izšel je iz tamburaškega in prerasel v orkester, ki se ob specifični zasedbi inštrumentov spogleduje s simfoničnim, tudi repertoarno pa izvaja povsem klasični spored. Tamburaški orkester je bil tudi za letošnji koncert okrepljen z godalci, s trobilci, pihalci in tolkalci. V takšni zasedbi ter s takšnim sporedom je zanesljivo edinstven v Sloveniji. Na tokratnem novoletnem koncertu so igrali predvsem plesno glasbo, če lahko tako zapišemo o tangu Astorja Piazzole, Straussovih valčkih in polkah ter še o kakšnem čardašu vmes. Dirigent Matjaž Brežnik pravi, da za koncerte vedno izbira skladbe, ki imajo takšen melos, da se da program kvalitetno izpeljati. »Pri novoletnih sporedih težav nimam, saj je vse pisano harmonsko bogato in plesno, tako da se da z našo zasedbo vse res odigrati na ravni. Vselej želim sestaviti program tako, da so na eni strani mladi še ne dovolj uveljavljeni solisti, na drugi strani pa že uveljavljeni pevci z mednarodno kariero. S klarinetisti v Celju ni težav, saj imamo že dolga leta izredno kakovostno šolo profesorjev Hladnika, Logarja, Kovačiča ki daje izvrstne glasbenike. Z letošnjimi izvedbami Piazzole in Avsenikove polke so vsi trije klarinetisti res pokazali vrhunsko znanje. V drugem delu pa je z žlahtnim izborom arij iz znanih operet tudi Urška Arlič znala navdušiti občinstvo.« Prav zanimivo je bilo spremljati tudi skladbe, kot so Na lepi modri Donavi v izvedbi orkestra Akord, s tamburica-mi namesto godal v ospredju. Ali pa nepogrešljiv Radetzky marš, ki se je v Akordovi izvedbi »oženil« s povsem slovenskimi ritmi, zapisanimi v Schrammlovi polki Dunaj ostane Dunaj, ki se je kot presenečenje vpletla v dunajsko obarvan program. Akord je tudi letos poskrbel za lep novoletni koncert. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Božični koncert pri sv. Danijelu Že tradicionalni božični koncert sta v sredo zvečer v stolni cerkvi sv. Danijela pripravila društvo ljubiteljev umetnosti in Vokalni studio BK. Na zelo intimnem koncertu so se občinstvu z izborom pesmi iz oratorijske literature in božičnih skladb ter napevov predstavili umetniki mlade generacije - sopranistki Anne Derouard (Francija) in Željka Predojević (Hrvaška), celjski baritonist Boštjan Korošec, ženska vokalna zasedba Društva ljubiteljev umetnosti Celje, trobentač Aljoša Jurkošek in hrvaški pianist Davor Ljubić. Prava posebnost je bil nastop Slovenskega citrarskega kvarteta. BS Se Oktet 9 in Tabu glasbenih poslastic. Tabu pa so ponovno dokazali, da so odlična rok skupina. Kljub že kar štirim albumom so še vedno »najmočnejši« prav na koncertnih nastopih. Skupina, ki je na sceni že dobro desetletje, je z novo pevko Tino predstavila svoj železni repertoar in seveda predvsem pesmi z zadnjega albuma. BS, foto: GrupA Nočni let Jasne Hribernik V Galeriji sodobne umetnosti Celje je še do 10. februarja na ogled video instalacija Nočni let režiserke in video umetnice Jasne Hribernik. Video prostor Nočni let je zaporedje prostorskih video-zvočnih postavitev. Te namigujejo na našo omejenost z gravitacijo in na možnost njenega premagovanja ter na naučene meje percepcije. Projekcije na postavljene plazme v galeriji izvajajo v t.i. blu ray tehnologiji. Jasna Hribernik je širši javnosti znana predvsem kot režiserka. Za nacionalno televizijo je posnela celo vrsto odličnih dokumentarnih filmov, režirala je tudi glasbene spote in predstavitve umetnosti in umetnikov. Dela tudi kot asistentka režije v številnih celovečernih filmih in mednarodnih koprodukcijah. Hkrati ustvarja tudi kot video umetnica, ki v svojih video instalacijah raziskuje možnosti spojitve gibljivih slik s kiparstvom, arhitekturo in glasbo. BS Na Glavnem trgu v Celju sta v seriji brezplačnih novoletnih koncertov po Celjskem dixieland ansamblu, zboru Perpetuum Jazzile in kvartetu Akord v tem tednu občinstvo odlično zabavala še Oktet 9 in skupina Tabu. Oktet 9, 10-članska vokalna zasedba nekdanjih in sedanjih dijakov Gimnazije Celje - Center, ki jo vodi Gregor Deleja, je s številnimi nastopi in koncerti doma in po svetu ter z uvrstitvijo v polfinale šova Slovenija ima talent postal ena bolj priljubljenih vokalnih zasedb v domovini. Za prednovoletni celjski koncert so fantje pripravili zanimiv izbor del iz zakladnice ljudskih in popularnih Tabu ... Leto prijetnega druženja, prijateljstva in medsebojnega zaupanja je znova naokrog. Naj nam čas, ki prihaja, ne izbriše tega, kar smo stkali v letu, M se poslavlja. NAJ BO LETO 2011 LETO UPOV IN PRIČAKOVANJ, NOVOSTI IN SPREMEMB, VELIKIH DOGODKOV IN NOVIH ZAČETKOV! CMCeUe CESTE MOSTOVI CEUEd.d. Družba za nizke in visoke gradnje _QJS. ... in Oktet 9 na odru celjske Pravljične dežele. - Št.103-31.december2010 Celjanka prepolovila račun in -zmagala! Saša Lavrič, »šefica« na svetovni razstavi - »Srečo nam je prinesla osmica« Na svetovni razstavi Expo 2010, ki je bila v Šanghaju med 1. majem in 31. oktobrom, je slovenski paviljon, ki je bil tematsko posvečen Ljubljani, svetovni prestolnici knjige, prejel zlato nagrado za kreativno notranjost v velikostnem razredu do 2.000 kvadratnih metrov. Slovenija se je s to prestižno nagrado postavila ob bok najbolj odmevnim paviljonom na svetovni razstavi. Naš paviljon je meril tisoč kvadratnih metrov, zasnovala sta ga arhitekt Boris Podrecca in umetnik Matej Andraž Vogrinčič. Vlada je za generalno komisařko Slovenije pri Expu imenovala Celjanko Sašo Lavrič, sicer namestnico direktorja Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, po izobrazbi univerzitetno diplomirano ekonomistko s podiplomskim študijem v Avstraliji ( »event management«), končala je tudi višjo pravno fakulteto. V Celju je bila znana kot uspešna plavalka in je bila pred dvema mesecema med dobitnicami priznanj ob 60-obletnici PK Neptun Celje. Obiskali smo jo ob koncu svetovne razstave. Polet od Londona do Šang-haja traja, odvisno od vetra, od 11 do 13 ur. Kolikokrat ste ga opravili? Pravzaprav ne vem. V zadnji četrtini leta 2009 sem bila na Kitajskem trikrat, nato pa skoraj celotno leto 2010, s tem da sem se občasno vračala v Slovenijo. Naša država je prvič nastopila v samostojnem paviljonu. Najeli smo poslopje, na primer hangar, ki ga je bilo treba opremiti. Z razpisom smo izbrali kitajsko podjetje Unique, ki je imelo licenco, da opremlja paviljone. V času gradnje sem nadzorovala vse, kar se je dogajalo. Pri operativnih nalogah mi je bila v pomoč tudi Celjanka Tanja Tamše Dedič, vseskozi pa je bila ob meni Linda Belina, ki obvlada kitajščino. Svetovne razstave trajajo po šest mesecev v petletnih razmikih, Slovenija se je pojavila leta 2000 v Hannovru. Obstajajo Saša Lavrič v družbi slovitih romunskih športnikov, ki so tudi obiskali EXPO. Levo je Ilie Nastase, desno pa Nadia Comaneci in Gheorghe Hagi. tudi trimesečne razstave, na eni takšnih je Slovenija sodelovala leta 1998 v Lizboni. Naslednja velika razstava bo leta 2015 v Milanu, manjša pa čez dve leti v Južni Koreji. Obisk svetovne razstave je bil izjemen, kar je tudi logično, kajne? Expo 2010 se je v zgodovino zapisal kot razstava presežkov, saj je v šestih mesecih privabil več kot 70 milijonov ljudi. Slovenija se je na Expu 2010 predstavila s samostojnim paviljonom na temo Odprta knjiga. V pol leta je slovenski paviljon obiskalo okoli 3,2 milijona ljudi. Obisk je presegel pričakovanja in zato smo bili s celotno predstavitvijo Slovenije zadovoljni. Kako je bilo z idejo o knjigi? Tema knjige je Kitajcem zelo blizu. Sprva je bila predvidena predstavitev sedmih knjig v našem paviljonu, prišla pa sem na idejo, da dodamo še osmo. To je bilo delo Slavoja Žižka Čas konca časa, manjša knjižica, ki smo jo ponujali prevedeno v kitajščino. Osmica je na Kitajskem srečna, magična, pravljična številka. Kitajcem je bilo zelo všeč, a tudi nam je osmica prinesla srečo oziroma nagrado. Izjemno zanimanje je zbudila človeška ribica. Bili sta dve. Kitajci se ju kar niso mogli nagledati. Mnogo jih je mislilo, da se premikata. Seveda nista bili živi. To je bila najbolj obiskana postaja v našem paviljonu. Spraševali so nas marsikaj. Zakaj se imenuje človeška ribica, ali iz nje nastane človek, ali jo je možno pojesti in tako naprej. Je bila nagrada za vas presenečenje? In zadoščenje? Celjanka Saša Lavrič je bila letos generalna komisarka Slovenije na svetovni razstavo Expo. Slovenski paviljon je prejel zlato nagrado za kreativno notranjost v velikostnem razredu do 2.000 kvadratnih metrov. BlLzjfijiccudo dùbtre^a/aÂ/toyKobUûu Nisem si predstavljala, da bomo prejeli nagrado, sploh pa ne, da bo ta zlata. Generalni sekretar razstave mi je v pogovoru sicer namignil, da mu je všeč naš paviljon, kar je povzročilo slutnjo za odmeven dosežek, čeprav objektivno še vedno nisem verjela vanj. Po razglasitvi se pravzaprav nismo zavedali, kaj smo dosegli, ko pa so začele deževati čestitke prisotnih, smo šele dojeli celoten pomen. Kaj pa čestitke iz Slovenije? Bile se, toda pričakovali smo jih več. Kot da je bila prisotna »fovšija«. Kot kaže se mnogi niso zavedali, da si je takšno nagrado sila težko prislužiti. Naj še omenim nekaj, česar doslej še nisem. Vrednost našega projekta je bila štiri milijone evrov, toda glede na celoten položaj smo zelo pazili na stroške in smo že lani vrnili v proračun več kot dvesto tisoč evrov, letos pa milijon evrov, ki je bil namenjen posledicam poplav. Na koncu bo proračun skoraj prepolovljen. Težko je natančno govoriti o končni številki, toda moj načrt bo uresničen. Kaj vas je najbolj navdušilo v Šanghaju, ki ste ga dobro spoznali? Ljudje so zelo prijazni, mesto pa izjemno varno. Naš delavnik je bil običajno 14-urni, ko je bilo najhuje, pa je trajal tudi do 20 ur. Ko sem se ponoči vračala iz pisarne, me nikoli ni bilo strah, ko sem čakala na taksi. V mestu se vselej nekaj zanimivega dogaja. Poleti se je temperatura zraka povzpela do 41 stopinj Celzija in ko se je ponoči spustila do 32 stopinj, smo si s kolegi privoščili >osvežilni< tek. Kitajsko ne znam govoriti, zelo malo Kitajcev pa govori angleško, a smo se z veliko smeha vedno dogovorili. Koliko časa ste porabili za prevoze? V Šanghaju je že več kot 20 milijonov ljudi. Ulice so zatrpane z avtomobili. S sestan- ka na sestanek me je voznik službenega vozila prevažal od 45 minut do poldruge ure. Često se je pripetilo, da sem na dan preždela v avtomobilu po tri ure. To moraš vzeti v zakup. Mnogi imajo Kitajsko za precej nerazvito deželo, toda Šanghaj spada glede na visoke zgradbe med najbolj arhitekturno razvita mesta na svetu. Če bi na glavnih ulicah odstranili kitajske napise, bi marsikdo pomislil, da je sredi New Yorka. Preskoki od trgovin najvišjega cenovnega razreda do kioskov s hrano, ki je za naše razmere >skoraj za-stonj<, so osupljivi. Prepletenost vsega tega daje draž. Za evro in pol se lahko spodobno naješ, če pa si zaželiš dunajski zrezek s krompirčkom, pa odšteješ od 15 do 20 evrov. Kava stane od dva evra in pol do osmih evrov. Pa še dobra ni bila. Kakšna je prihodnost Kitajske? Hitro preskakuje leta razvoja. Razpon med revnimi in srednjim razredom se poglablja. Na obrobju velemesta so cene stanovanj seveda nižje in ljudje se vozijo tudi dve uri v eno smer v službo. Koliko je bilo domotožja? Prve mesece je bilo malce težje. Pridružila se je še skrb, če bo paviljon pravočasno končan, kajti graditi smo ga začeli konec februarja. Vreme je bilo tako hladno, da smo bili le v zaprtih prostorih. Ko pa so se vremenske razmere izboljšale in ko je bilo odprtje razstave za nami, pa je bilo lažje. Zaključili ste obveznosti v Šanghaju in se podali na potovanje po bližnjih deželah. Če upoštevamo, da porabite za vsakodnevno vožnjo iz Celja do Ljubljane manj časa kot v Šanghaju od doma do pisarne, lahko pričakujemo, da se iz mesta ob Savinji ne boste preselili ^ Res je, to ne pride v po-štev. DEAN ŠUSTER Vesele »polnike«! Za Novi tednik je tokrat kuhal Boštjan Napotnik, avtor knjige Kuhinja za prave moške Knjiga je razdeljena na devet poglavij. Prvo je namenjeno kruhom in kruhkom, sledijo pa poglavja: Iz gmajn, gozdov in vrtov, Žita, kaše in stročnice, Domače mesnine, Pečenke in drugo mesovje, Okusne vodne živali, Z vinom in pivom, Mlečni in sirni izdelki ter Sladkarije. Pred časom je izšla kuharska knjiga. Še ena, bi lahko kdo rekel in se zraven nekoliko namrdnil. Saj vemo, kako dandanes znajo vsi vihteti kuhalnice. Vendar je knjiga Kuhinja za prave moške res nekaj posebnega. Je delo avtorja Boštjana Napotnika, ki ima s kuhanjem, kot smo ugotovili v pogovoru, kar nekaj izkušenj. »Knjiga je namenjena vsem, predvsem pa generaciji, kot je moja, ki je prejšnja ni naučila kuhati,« poudarja. S tem »kot je moja« misli generacijo, v kateri so otroci jedli v šolah, starši v menzah, konec tedna pa so šli na kosilo k babici ali v gostilno. Ob tem Napotnik počne še številne druge stvari, pogovor pa, kako drugače, začenja s spominom na Nazarje, kjer je preživel mlada leta. »Otroška leta v človekovem spominu vedno zavzemajo posebno mesto in tako je tudi z mano. Nikoli ne bom pozabil brez-skrbnosti, s katero smo se poleti na >šlaufih< spuščali po Dreti, pa >štanfanja< v Jesla-nah in Pod slatino, pa poskusov >raubšicanja< postrvi, kjer smo za vabo na trnku uporabljali mešanico razmočenega kruha in Zdenka sira. Mogoče prav zato nismo nikoli nič ulovili,« se je hahljal ob svojih spominih Boštjan, Napo za prijatelje. »No, ampak vsaka stvar ima svoj začetek in konec in tako sem se, ko sem končal šolanje v mozirskem 8.č-razredu, najprej podal na kamniško gimnazijo, nato sem na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slovenščino in primerjalno književnost. Od tam me je hitro posrkalo na Radio Študent, v oglaševanje _ Še vedno pa se vračam, k staršem, ki zdaj živijo v Mozirju. Njuna čarobna hišica je za otroke pravi magnet.« Dober glas Na radiu lahko Napotni-ku še vedno prisluhnemo, seveda ne smemo pozabiti drugih dejavnosti. Recimo sodelovanja v televizijskih oddajah. »Kar se dialekta tiče - verjetno gre za nek prirojen talent in posluh za druge jezike oziroma narečja. Vem, da sem že kot otrok po dveh tednih počitnic pri >bici< na Koroškem zavijal po koroško. Tako že po nekaj mesecih v srednji šoli po načinu govora nihče več ni vedel, da nisem Kamničan, da sem iz Savinjske doline,« je odgovoril na vprašanje, kako se človek znebi zgor-njesavinjščine. »Dober glas seže v deveto vas in iz mojega moderiranja programa na Radiu Študent so se potem počasi izvalili še Boštjan Napotnik Kuhinja za právě moške Naslovnica knjige Kuhinja za prave moške omenjeni poganjki >spikerske-ga< dela. Sicer se je moj glas slišal že v marsikaterem oglasu, ampak ljudje se vame največkrat obregnejo zaradi Top Shopa. Še moja pokojna >bica< Tončka se je vedno razburjala zaradi tistega >ponujovca< na televiziji in se ni dala prepričati, da sem to jaz. Ampak v resnici ljudje verjetno ne vedo, da je moj angažma pri Top Shopu zelo majhen: pridem v studio in preberem besedilo, ne vidim pa niti izdelka niti spota za izdelek.« Nekaj časa je vodil tudi svojo oglaševalsko agencijo, zdaj je kreativni direktor oglaševalske agencije Futura. Menda tudi hrana in trženje čisto dobro sodita skupaj: »Ja, povezava je jasna - treba je delati, da zaslužiš za hrano. No, čeprav se je delo v oglaševanju v zadnjih petnajstih letih, odkar sem v tem poslu, zelo spremenilo - roki so krajši, dela je več, denarja pa manj - še vedno zelo uživam v tem, kar počnem. Delo je dinamično, ves čas si v stiku z ljudmi, obenem pa je vsak nov projekt Knjiga poleg Napotnikovih idej, receptov in dela prinaša še recepte desetih slovenskih kmetov, proizvajalcev oziroma pridelovalcev: mlinarja in peka Mihe Krejana, nabiralca Daria Corteseja, kmetovalca Vincija Feren-čaka, mesarja Ivana Podobnika, gostilničarja Slavka Žagarja, biologa, potapljača in ribogojca Leana Fonde, bratov Aleksa in Uroša Klinca, sirarja Janija Kutina in piškotarja Petra Hvastje. drugačen od prejšnjega in zato zelo zanimiv. Trenutno v agenciji Futura skrbim za komunikacijo različnih blagovnih znamk, kot so Barcaf-fe, Peugeot, Mobi, Mercator, Lumpi in Donat Mg, tako da mi res nikoli ni dolgčas.« Sicer Napotnik velja za ostro oglaševalsko pero z na-brušenim radijskim in kome-dijantskim jezikom. Njegova kulinarična raziskovanja smo gledali po televiziji, že štiri leta jih lahko redno beremo na blogu _ Zaradi številnih dejavnosti mnogi Napotnika imenujejo kar slovenski mul-tipraktik. »Težko bi zdaj rekel, da sem v nečem najboljši, čeprav se na vseh področjih, s katerimi se ukvarjam, trudim to postati. Ampak če lahko izpostavim en svoj talent, je to gotovo smisel za improvizacijo, za hitro reagiranje, da me je težko tako stisniti v kot, da bi ostal brez izhoda. Si že kaj izmislim Zares, z veseljem in s strastjo No, Boštjana smo, kot smo napisali v uvodu, pocukali za rokav predvsem zaradi nove kuharice. Kuhinja za prave moške. Sliši se dobro. Tudi podrobni recepti v smislu »z ostrim nožičkom odreži glavo« ali »tole boš kuhal v pečici, zato jo razkuri na 170 stopinj«. Tudi nasvet »najprej zrihtaj krompir« je primeren za kuharskega začetnika. »Kuhinja za prave moške je projekt, ki je nastal na pobudo Cankarjeve založbe. Najprej smo se pogovarjali, da bi samo prenesli moj blog, kruhinvino.com, z računalnika na papir, ampak to seveda ne bi imelo pravega smisla, saj ne vem, zakaj bi nekdo plačeval za knjigo, če lahko isto vsebino dobi zastonj na internetu. Tako sem prišel do ideje, da bi spisal knjigo, v kateri bi bili bolj moški recepti - ne preveč zapleteni, ampak dovolj zanimivi in intrigantni, da bi človeka pripravili, da bi tudi sam poskusil kaj takega. Dodana vrednost knjige je v tem, da poleg 150 receptov prinaša tudi predstavitve desetih >pravih moških<, pridelovalcev in/ali predelovalcev hrane iz različnih koncev Slovenije, ki se svojega početja lotevajo tako kot jaz kuhanja: zares, z veseljem in s strastjo. Prodaja se izjemno, saj je kljub visoki prvi nakladi 3100 izvodov že pripravljen prvi ponatis.« Da Boštjanovo delo ni bilo zaman, dokazujejo kuharji, ki so njegove recepte preizkusili tudi v praksi. »Tu in tam se pojavi kdo, ki je navdušen nad to ali ono recepturo. Sodelavec Janez je zadnjič z ribjo pito, narejeno po receptu iz knjige, uspel nahraniti ljudi, ki so veljali za izrazite nejedce rib.« In zakaj moški recepti? »Tradicionalna delitev dela med moškim in žensko je res bila taka, da so moški bolj poredko zahajali v kuhinjo, ampak to se seveda spreminja. Zdaj smo tudi moški vedno večkrat spuščeni k štedilniku. Se pa tega marsikdo ne loti, bodisi zato, ker od doma ni odnesel osnovnega kuharskega znanja, ali zato, ker se mu hrana ne zdi tako pomembna, da bi se z njo pretirano ukvarjal. Opažam pa, da se moški v kuhinji raje kot servisnih, delavniških obrokov lotevajo spektakular-nejšega, lahko bi rekel vikend kuhanja - pečenk, stejkov in podobnih jedi.« Večino receptov je Napo-tnik črpal iz prakse oziroma iz domače kuhinje, kjer se ga da pogosto videti s ku-halnico v roki. »Kuhanje je zame predvsem in povsem sprostitvena dejavnost, zato za čaranje v kuhinji skoraj nikoli nisem preveč utrujen. Kuham praktično vsak dan, če ne drugega, pripravim vsaj kakšno malenkost. Pri kuhanju je namreč najpomembnejše to, da kuhaš, da delaš, da te stvari zanimajo, da preizkušaš nove recepte, izpopolnjuješ stare ali si izmišljuješ čisto svoje stvari. Navdih za recepte prihaja od povsod: iz knjig, revij, z interneta, iz klepeta z branjev-ko, kakšne zanimive jedi, ki jo poskusiš v kakšni gostilni ali restavraciji. Samo enega vzornika tako nimam, me pa navdihujejo tako Ivačičeva kuharska knjiga iz leta 1964 kot francoska kulinarična enciklopedija Larousse Gastronomique in noro >pica-jzlasti< recepti angleškega super-chefa Hestona Blu-menthala. Vse me zanima, vse rad skuham, res.« Prazniki s tradicijo Seveda ne moremo, da ne bi mojstra vprašali, kaj priporoča za slovesno večerjo. »S prazničnimi večerjami je tako, da se je treba držati družinskih tradicij. To pomeni, da Napotnik starejši na božični večer peče svinjsko (in tudi svinjsko dobro) pečenko, mlajši Napotnik (to sem jaz) pripravi francosko solato z lastnoročno zamešano majonezo, mati pa speče majhne kruhke in potico. Nato sledi spektakel za razširjeno družino, ki ga pripravi tast, čemur sledi mirna večerja z ženo v dvoje, na silvestrovo pa še kulinarične bakanalije z Majo in s Srečkom. Je pa tako, da za novo leto človek nikakor ne more >užgat< mimo z dobrim, svežim, tik pred zdajci zme-šanim tatarcem.« Pri pripravi večerje v domači kuhinji, tako pravi Napo-tnik, se lahko človek vedno zanese tudi na otroke. »Ti so vedno tu: radi si oblikujejo svoje kruhke, pripravljajo mizo, mešajo po >piskrih< in se nato pri mizi malo zmrdu-jejo nad kakšno rečjo. Ampak resnici na ljubo moram reči, da so ponavadi, vsaj za moja dva to velja, kar koraj-žni in raziskovalni jedci.« Zagotovo bodo pri Napo-tnikovih v teh dneh veliko praznovali, ker _ »Pri nas doma je trdno zakoreninjeno prepričanje, da je treba izkoristiti vsako priliko za praznovanje, zato praznujemo vse, kar se da. In kolikor se da, z vsemi običaji in s tradicijami in z obveznostmi vred. Zato se, tako kot Pika Nogavička, hecamo, da imajo prazniki napačno ime. Nujno bi se morali imenovati >polniki<, da bi bilo v njih polno dobre volje, smeha, dobrot in brezskrbnosti. Torej: vesele >polnike< in srečno novo leto!« URŠKA SELIŠNIK Boštjan Napotnik izvira iz Zgornje Savinjske doline. »Za novo leto človek nikakor ne more >užgat< mimo z dobrim, svežim, tik pred zdajci zmešanim tatarcem. Prvi trik je v tem, da tatarca ne naredite iz (pre)dragega fileja, saj bo zelo dober tudi iz lepega kosa govejega stegna. Kar štirikrat ga je treba spustiti skozi mesore-znico, potem pa mešanje: na vsakih 150 gramov mesa en rumenjak, žlička gorčice, pa fino sesekljani slani fileti, kapre in šalotka ter sol, poper in pekoča paprika po okusu in preferencah jedcev. Lahko celo pred vsakega postavite kupček mesa z rumenjakom, ostale sestavine pa na sredo mize, od koder naj jih vsak jemlje in si tatarca po svojem okusu nameša sam.« 18 KRONIKA NOVI TEDNIK Pogosto se sprašujemo, zakaj si vsi obtoženi takole zakrivajo obraze pred našim fotografom, če pa jih večina trdi, da ni kriva za tisto, kar jim očitajo ^ Zakaj si ne pustijo fotografirati vsaj desnega profila? »Pa ga je s težavo dal noter?« Novinarji na sodišču že drobni inventar - »Lepó raztegnjeno truplo«, pozabljive priče ter trenutki, ko kljub resnosti ne moreš ostati resen V zadnjem tednu smo se lotili prav posebne statistike: letos smo na celjskih sodiščih presedeli malo več kot 150 ur, kar je približno tri ure na teden. Seveda tam nismo bili (še) kot obtoženci, temveč kot novinarji. Ob tem je treba vedeti, da so bili tudi dnevi brez sodnih obravnav, a smo to »nadoknadili« na kakšnih sojenjih, ko smo na trdih sodniških klopeh presedeli tudi po osem ur skupaj (brez pripadajoče malice). Zaradi letošnjih sojenj smo popisali več kot 14 zvezkov in »uničili« več pisal. Pri tem smo se tudi kdaj nasmejali, in to kljub resnosti vseh zadev, ki pristanejo na sodiščih. Pred dvema letoma smo o tem že pisali, a kaj, ko se je v vmesnem času nabralo spet nekaj ocvirkov, ki si zaslužijo svoj prostor v časopisu vsaj ob koncu leta. V tem času smo tudi marsikaj spoznali, na primer to, da sodniki le niso tako grozni, da premorejo tudi smisel za humor, da se nekateri »zveneči« odvetniki precenjujejo in da so dobri tudi tisti odvetniki, ki v javnosti ravno ne nastopajo skoraj vsak dan. Spoznali smo tudi, da so klopi v dvoranah še vedno trde in da ga tudi novinarji kdaj »pobiksa-mo«, pa če še tako pazimo, da ne bi zapisali v za nekatere občutljivih primerih kaj napačnega. Enako mnenje kot pred leti imamo za tožilce - so še vedno bolj zadržani do novinarjev, resnejši, čeprav do nas vedno korektni. Zanimivo je, tako je pri nekaterih (a redkih) odvetnikih in tožilcih opaziti, kako se na sodniških hodnikih izmikajo novinarjem, da ne bi kaj morda privlekli na ušesa, česar ne bi smeli. Da jih potolažimo: tako ali tako ne slišimo dobro in če bi kaj želeli izvedeti, bi to zagotovo izvedeli na drugačen način _ Na novinarje so se v zadnjih letih bolj navadili tudi sodniki. Vendarle skupaj v dvoranah preživimo kar nekaj časa _ Zdaj nas na primer že pozdravljajo na hodnikih, zanimivo pa je, da to naredijo predvsem tisti, ki so pri svojih primerih najbolj uspešni in običajno tudi najbolj skromni. Njeno telo zazna trdoto Dogajanj na nekaterih obravnavah enostavno ne moremo pozabiti in so tudi pogosto debata tistih novinarjev, ki smo na sodišču zaradi spremljanj sojenj že skorajda drobni inventar. Zmagovalni policijsko-sodni-ški »kiks« je zagotovo zmešnjava z imeni, ki se kljub temu, da se nekateri zdaj iz tega že norčujejo, še kar dogaja. Že pred tedni smo namreč pisali o moškem, ki so ga že najmanj trikrat vabili na sodišča kot pričo in celo kot obtoženca (za kar je moral plačati tudi odvetnika). A z obravnavanimi primeri ni imel čisto nič skupnega, le enaka ime in priimek kot človek, ki bi se na sodišču moral znajti. Legendarna je bila tudi izjava znanega Celjana, ki je na vprašanje sodnice, zakaj je po domnevni poškodbi (šlo je za klofuto) odšel k zdravniku šele 16 dni po dogodku, odvrnil, da pač zato, »ker pri zdravnikih tako ali tako ne prideš porotnikov (nadaljnjega raziskovanja o očetovstvu otroka si nismo drznili opravljati). Ker se na zatožnih klopeh znajde kar nekaj tujcev, so ob teh primerih nepogrešljivi prevajalci, a nekateri obtoženi ali priče (predvsem iz nekdanje Jugoslavije) tolmača niti ne zahtevajo. Tako je eden dejal sodniku, da s slovenščino nima težav, in ko ga je sodnik vprašal, ali res dobro razume slovenski jezik, odgovoril: »Da gospón sudíja!« (Da, gospod sodnik.*) Kakšen obtoženi sodnico/-ka tudi kdaj pa kdaj nadere, da »name pa že ne morete tako kričati, ni popolnoma nobenega razloga niti vam tega ne dovolim« ali pa poduči, če ga vprašajo, kako so lahko bili tako naivni, da so ga/jo ogoljufali: »Danes te lahko že prijatelj >nategneporukavala<, a kaj dosti nisem >probavala<. Bilo je tako lepó raztegnjeno truplo, glava je bila spodaj. Veste, dovolj poznam svoje telo, da zaznam trdoto Ob tem je še dodala: »Moji so s Štajerske, pa sem mislila, da je omagal zaradi alkohola.« Torej še en dokaz, da nas ima preostali del Slovenije res za alkoholike ^ Gospón sudíja!* Med stvari, ki so popestrile sivino zasliševanj in prerekanj odvetnikov v sodnih dvoranah, je bil tudi naslednji primer: obtoženi za hudo kaznivo dejanje je prosil sodnika, če bi mu dovolil oditi, ker pričakuje otroka. »Ko mi bo zazvonil telefon, bi moral oditi, da bi bil ob partnerki, ki bo vsak čas rodila,« je milo prosil. In ne bodi ga len, ravno v tistem trenutku je začel zvoniti telefon enemu od Filmski rop zlatarne V noči na četrtek so v Podjavorškovi ulici v Celju oropali zlatarno. Gre za enega večjih ropov v zadnjem času na našem območju. Po naših podatkih naj bi tatovi najprej vlomili v prostore gostinskega lokala, ki je v objektu, ki meji na zlatarno. Nato so z orodjem prebili betonsko steno in skozi luknjo prišli v trgovino. Od tam so odnesli več kosov zlata, škoda naj bi bila visoka, a na policiji o višini še ne govorijo. Preiskovalci so včeraj dopoldne opravljali ogled kraja in zbirali dokaze. Podobni vlomi oziroma ropi so se na našem območju že dogajali, a je to prvi primer, da so na tak način izpraznili zlatarno. Gre za obsežno preiskavo, v kateri skoraj zagotovo raziskujejo tudi v smeri dobro organizirane združbe, ki naj bi takšna kazniva dejanja izvrševala tudi drugod po Sloveniji. SŠol Tri osebe odpeljali v bolnišnico V torek pozno popoldne so v Stopčah pri Grobelnem trčila tri vozila. Tri osebe, ki so se pri tem poškodovale, so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Pri reševanju so posredovali celjski poklicni gasilci. Vlak ga je potiskal 100 metrov V sredo zjutraj se je na zavarovanem železniškem prehodu v Rogaški Slatini zgodila prometna nesreča. Potniški vlak je trčil v osebno vozilo, nato ga je pred seboj potiskal več kot sto metrov. Pri reševanju 44-letnega voznika, ki se je hudo poškodoval, so morali pomagati tudi slatinski gasilci. Moški naj bi namreč kljub spuščenim polzapornicam in svetlobnim znakom, ki so opozarjali na prihod vlaka, zapeljal čez železniško progo. halo, 113 Odpeljali vozili V noči na torek so v Laškem neznanci ukradli osebni avtomobil znamke BMW, tip X5, registrskih številk CE HC-822. Avto je bil parkiran na parkirišču stanovanjskega bloka v Poženelovi ulici, lastnik pa je oškodovan za okoli 50 tisoč evrov. V Žalcu na Šlandrovem trgu pa so tatovi ukradli citroen berlingo, ki je bil vreden okoli 10 tisočakov. Policisti naprošajo vse, ki bi morda vozili kje opazili, naj pokličejo na 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200. Pazite na torbice! Na Celjskem se je v zadnjem času povišalo število tatvin torbic, mobitelov in ostalih predmetov v okolici vrtcev. Tatovi stvari kradejo predvsem iz vozil in tako izkoristijo nepazljivost staršev, ki svoje otroke pripeljejo v varstvo, ob tem pa v vozilih na vidnih mestih puščajo osebne predmete. Policija zato opozarja na večjo previdnost in prijavo sumljivih oseb v bližini vrtcev in osnovnih šol. Številka za nujne klice je 113. Božiček oropal gostilno V torek nekaj minut čez 21. uro se je v Zidanem Mostu zgodil oborožen rop. V gostinski lokal na železniški postaji je namreč prišel neznan moški, ki je bil oblečen v Božička. Zatem ko je pristopil do natakarice, je od nje zahteval denar, pri tem pa grozil z nožem. Natakarica mu je izročila ovojnico z dnevnim izkupičkom okoli 200 evrov. Po ropu je moški pobegnil peš. Storilec je bil visok okoli 190 centimetrov, svetlejše polti z neobrito brado, govoril pa je v hrvaškem jeziku. Morebitne očividce policisti naprošajo, naj pokličejo na 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. Odnesel pnevmatike V zadnjem tednu so vlomilci obiskali poslovne prostore podjetja v Gornjem Gradu, kjer pogrešajo LCD-monitor ter nekaj denarja. Vlomljeno je bilo v avtomobil v Mozirju, od koder so nepridipravi odnesli moško denarnico z dokumenti. To ni edini tak vlom na tistem območju, saj je brez denarnice ostala tudi lastnica avtomobila v Varpolju. Celjski policisti pa iščejo vlomilca, ki je v zadnjih desetih dneh nepovabljen prišel v kletne prostore stanovanjskega bloka Pod gabri v Celju. Oprtal si je kar štiri letne pnevmatike s platišči. SŠol Razveljavili sodbo za umor nasilneža Sonji Smodiš bodo morali soditi znova - Pred devetimi leti je umorila moža, ki naj bi jo pretepal dolgih 15 let Te dni je odjeknila odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki je razveljavilo sodbo okrožnega sodišča in višjega sodišča v Celju v primeru 50-letne Sonje Smodiš. Lani jeseni so jo namreč zaradi umora izvenzakonskega partnerja Bogdana Haceta leta 2001 v Novi vasi v Celju obsodili na triletno zaporno kazen. Mnenja o izrečeni kazni so bila že ob sodbi deljena. Medtem ko so nekateri dejali, da so ji izrekli sorazmerno nizko kazen za najhujše kaznivo dejanje, so drugi menili, da je kazen celo previsoka glede na okoliščine storjenega umora. Smodiševa je namreč nasilje partnerja trpela skoraj 15 let, zaradi tega je imela tudi hude in dolgotrajne zdravstvene posledice, bila celo na zahtevni operaciji, žrtev nasilja je bil tudi njen takrat mladoletni sin. Smodiševa je Haceta šti- zično napadel. Vinjen jo je izmaknila, stekla proti rikrat zabodla s kuhinjskim je začel pretepati, boksati kuhinji in iz predala vzela nožem, zatem ko jo je fi- in brcati. Nekako se mu 13-centimetrski nož. Hace Sonja Smodiš. Sodili ji bodo znova. Bo kazen tokrat nižja? je ni nehal pretepati, vmes naj bi Smodiševa za pomoč pozvonila tudi pri sosedih, Primer Kajtna še čaka Bojan Kajtna Že četrto leto teče od smrti Bojana Kajtne, ki je umrl pred vrati nujne pomoči Splošne bolnišnice Celje. Pomoč je iskal zaradi hudih bolečin v prsih, kljub navedbi, da bo samoplačnik, pa so ga poslali v zdravstveni dom po napotnico. Na poti do tja se je zgrudil. Dve leti po njegovi smrti so tožilci na celjsko okrožno sodišče vložili obto- žnico zoper medicinsko sestro Darjo Šuper in tehnika Iztoka Žilavca, ki naj bi ravnala v nasprotju s poklicno dolžnostjo. Očitajo jima kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti v sostorilstvu. Odkar je bila obtožnica pravnomočna, se zadnj e leto le čaka na razpis sojenja. Na vprašanje, kdaj se bo sojenje začelo, so s celjskega okrožnega sodišča odgovo- rili, da naj bi bila obravnava razpisana v prihodnjem letu. Ob novinarskih vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na začetke sojenj za hude primere kaznivih dejanj, ki so bila medijsko odmevnejša, sodišče ves čas poudarja, da so sodniki dolžni reševati zadeve po vrstnem redu primerov, ki so jim dodeljeni _ SŠol a se nihče ni oglasil, nakar se je pretepanje nadaljevalo. Na sodišču je trdila, da se sploh ne spominja, kdaj naj bi ga zabodla, čeprav naj bi bil vsaj prvi vbod tako močan, da bi ga morala, je menil medicinski izvedenec, a je psihiatrinja na sojenju pritrdila Smodiševi, ki naj bi bila v trenutku dejanja v bistveno zmanjšani prištev-nosti in v izjemnem strahu. Odvetnica Smodiševe Nuša Maček se je na odločitev okrožnega sodišča pritožila, nakar je višje sodišče letos poleti kazen znižalo za šest mesecev. Prestajanje kazni so nato zaradi osebnih razlogov Smodiševe za nekaj mesecev odložili, 20. decembra pa se je obsojena morala oglasiti v zapore na Igu. A je Mačkova vztrajala s pritožbami in vrhovno sodišče je odločilo, da se mora o tem primeru na okrožnem sodišču odločati ponovno, zato so Smodiševo te dni izpustili na prostost. Po neuradnih podatkih naj bi vrhovno sodišče razmišljalo o tem, da je Smodiševa storila kaznivo dejanje v obrambi, branila naj bi se torej pred nasilnežem. Soditi pa bo menda moral drug senat in ne senat, ki je sodil zdaj s predsednikom Milkom Ško-bernetom. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) SPORT Pice, verižica in film Izjemno uspešno leto je za celjskimi kegljavka-mi. Zaključile so ga v piceriji, kamor jih je popeljal »oče«, trener, tudi slovenski selektor Lado Gobec. Po številnih treningih, tekmah in nastopih na velikih tekmovanjih so si malce oddahnile ob jedači in pijači, potem pa so si skupaj ogledale film Njuna družina. Posebno darilo pa je prejela Barbara Fidel, za spomin na leto 2010, ko je postala svetovna prvakinja, kar je največji dosežek v tem športu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Novoletni skok v vodo Vsi pogumni in nezmr-zljivi se lahko jutri v Celju ponovno udeležijo novoletnega skoka v Savinjo, v Velenju pa potapljači pripravljajo že 16. potop v Velenjsko jezero. Idejni vodja Jože Tanko tudi letos skupaj s ŠRK Celje organizira novoletni skok v vodo, ki se ga je na pragu leta 2010 in se ga bo spet v pozdrav letu 2011 udeležil tudi župan MOC Bojan Šrot. Organizatorji želijo, da bi skok postal tradicionalen in bi se ga vsako leto udeležilo čim več ljudi. Jutri, 1. januarja, bo zbor ob 13.30 na Špici v Celju, kjer bo za gostoljubje poskrbel KKK Nivo Celje, v Savinjo pa bodo najpogumnejši plavalci skočili ob 14. uri. »Jutri bo to drugi Skok v vodo. Gre za običaj v Evropi, da se na novega leta dan skače v mrzlo vodo in želimo si, da bi postal tradicionalen tudi pri nas,« je dodal Tanko, znan tudi kot maratonski plavalec. Še manj kot kopalcev v mrzli vodi pa je takih, ki bi se 1. januarja spustili pod vodo. Dvojec iz drugoligaške druščine Moštvo CM Celja ima pred začetkom priprav (10. januar) že pet novincev. Kot zadnja sta se ekipi pridružila Marko Krajcer in Goran Alenc. Krajcer je v prvi polovici sezone nosil kapetanski trak Aluminija, Alenc je igral v dresu Dravinje. Oba sta podpisala enoinpolletni pogodbi. Krajcer bo igral na mestu srednjega branilca, medtem ko je Alenc napadalec. V prvi polovici sezone 2010/11 sta odlične igre prikazala v 2. SL, oba pa že imata izkušnje z igranjem v 1. ligi. 25-letni Krajcer je v sezoni 2003/04 odigral devet tekem v dresu Dravograda, Alenc pa je v sezoni 2005/06 zaigral za CM Celje, potem ko je 12 minut na igrišču prebil proti Dravi. Na Ptuju je tedaj zamenjal sedanjega kapetana Celja Danijela Breziča. 23-letni Alenc je bil v jesenskem delu sezone v 2. ligi z osmimi zadetki tretji najboljši strelec. Marko Krajcer je bil ob pogovoru poln izjemnih občutkov: »To je res izvrstno. Zelo sem zadovoljen, da smo se uspeli dogovoriti za sodelovanje. Vsem navijačem obljubljam, da se bomo izjemno borili, da se otresemo devetega mesta. Ekipa je vrhunska in vesel sem, da sem tudi sam del nje. Zelo se že veselim začetka priprav.« Goranu Alencu pa so se uresničile sanje: »Občutki po podpisu enoinpolletne pogodbe so fenomenalni. Težko jih je opisati, saj sem si to vedno želel. Zdaj že nestrpno pričakujem začetek priprav. Verjamem, da se bomo skupaj s soigralci odlično pripravili na spomladanski del prvenstva, kjer bomo naredili vse, da se Celje prebije v prvo polovico lestvice. To si zasluži in verjamem da nam bo uspelo.« Sergeju Akakpu, Zoranu Pavloviču in Ivanu Firerju sta se tako pridružila še dva novinca, ki sta odlične igre prikazala v drugoligaški druščini. MITJA KNEZ Barbara Fidel in Lado Gobec, v ozadju pa ostale tekmovalke KK Lan-teks. Med slednje sodijo potapljači Društva za podvodne dejavnosti Jezero iz Velenja in nekateri njihovi prijatelji iz drugih slovenskih potapljaških društev, ki pripravljajo jutri že 16. tradicionalni novoletni potop v Velenjsko jezero. Na tak način velenjski potapljači že od leta 1996 začenjajo novo potapljaško sezono, jutri pa bo zbor pri čolnarni ob 13. uri. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA 4 PRAZNIfiNA PONUDBA ASTROCENTRA KalvasčakavleUf2DllP ie danes si la^oioviie ugodno Uicanjevnasi«iiii|eirieiijl ^---^ 100 minut=100 evrov Vedeževanje same 1 evro oa minitel lakupliene minute lahlo porabile» klicev V DbiíDliju enega leia od dneva nalupa. Brei Mlet na DSD. Mlnuu lafíkD nisíate p b novieiju, v eisjcirsnskl han li ali i moneu. Za nakup minut in informacije pokličite (031490 02 22 Jože Tanko se je 1. januarja letos s še 15 korenjaki podal v štiri stopinje Celzija toplo/hladno Savinjo, med njimi je bil tudi Bojan Šrot. Posladkajte se! Še nekaj sladkih dobrot vam ponujamo v pripravo za praznične dni. Pa nikar ne pretiravajte, da ne bo treba takoj po novem letu v kakšen fitnes ^ Recepte je prispevala Simona Pompe, strokovna učiteljica praktičnega pouka v šoli za storitvene dejavnosti v Velenju in avtorica priročnika Čarobni svet serviet. Foto: GRETA JENČEK Potratna potica Potrebujemo (biskvit): 9 žlic moke, 9 žlic kristalnega sladkorja, 6 žlic mlačne vode, 6 žlic ruma, 4 jajca, 1 vanilin sladkor, 1 pecilni prašek, kakav za temen biskvit. Kvašeno testo: 2,5 dag svežega kvasa, 50 dag gladke moke, 9 dag masla ali margarine, 2,5 dl mleka, 2 rumenjaka, 1 drobno naribana limonina lupina, 1 žlica ruma, 1 žlička soli, maščoba in drobne drobtine za model, beljaki za premaz. Skutinnadev: 2 kg pretlačene skute (suhe), 2 jajci, cimet, drobno naribana limonina lupina, 1 vanilin sladkor, sladkor po okusu. Orehov nadev: 1,5 kg mletih orehov, 1 vanilin sladkor, sladkor po okusu, rum, mleko, cimet, 2 jajci ali 4 beljake. Priprava: Pripravimo kvašeno testo, spečemo dva svetla in en temen biskvit. Pretlačimo skuto, vanjo dodamo vse zahtevane sestavine po receptu. Za orehov nadev mleko in sladkor zavremo. Z njim poparimo orehe. Dodamo začimbe po okusu. Ko se vse skupaj ohladi, primešamo jajca oz. beljake. Dobro vzhajano testo razvaljamo. Pekač za potico dobro namažemo z maslom ali margarino, potresemo z drobtinami in polagamo plasti: kvašeno testo, orehov nadev, svetel biskvit, skuta, temen biskvit, skuta, bel biskvit, orehov nadev, kvašeno testo. Pečemo približno 1 uro pri 170 stopinjah C. Ognjiščna potica Potrebujemo (kvašeno testo): 70 dag moke (1/2 gladke in 1/2 ostre), 3 dag svežega kvasa, 3 dl mleka, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 1/2 dl olja, 1,5 čajne žličke soli. Zdrobova podlaga: 2 dl alpskega mleka, ščep soli, 5 dag pšeničnega zdroba (instant), 1 jedilna žlica margarine. Preliv: 2 dl sladke smetane, 2 dl kisle smetane, 2 jajci Jabolčni nadev: 1 kg olupljenih drobno naribanih jabolk, 2,5 jedilne žlice sladkorja, sok limone, 1 vanilin sladkor, malo cimeta, 2 pesti mletih orehov. Skutin nadev: 0,5 kg drobno pretlačene skute, 2,5 jedilne žlice sladkorja, 1,5 dl kisle Dedkovi piškoti Potrebujemo (testo): 1 kg gladke moke, 2 pecilna praška, 48 dag margarine za peko, 28 dag sladkorne moke, 4 vanilin sladkor 12 dag mletih orehov, 4 jajca, 2 naribani limonini lupini, marelično marmelado za premaz. Orehov nadev: 30 dag mletih orehov, 24 dag sladkorne moke, 2 vanilin sladkorja in 2 beljaka - stepi trd sneg, kandirane češnje, čokoladni preliv (jedilna čokolada in rastlinska mast) Priprava: Pripravimo krhko testo po recepturi, tako da vse sestavine združimo in dobro pregnetemo. Razvaljamo testo in izrezujemo poljubne oblike piškotov, ki jih polagamo na pekač. Piškote premažemo z marelično marmelado in dodamo orehov nadev v manjših kupčkih. Orehov nadev pripravimo tako, da iz beljakov stepemo trd sneg in primešamo drobno mlete orehe. Piškote pečemo pri 170 stopinj C. Pečenim še toplim dodamo košček kandirane češnje. Hladne piškote tanko popišemo s čokoladnim prelivom. Čarobni praznični medenjaki Potrebujemo: 60 dag pšenične moke, 25 dag ržene moke, 50 dag medu, 40 dag rjavega sladkorja, 6 žlic olja, 20 dag mletih orehov, 1,5 dl sladke smetane, naribano limonino lupino, naribano pomarančno lupino, 2 žlički mletega cimeta, 2 žlički mletih klinčkov, 2 jajci, 1 dag jedilne sode, 1,5 dl vode, beljak za premaz, mandljeve palčke, lešniki in sesekljane pistacije ali jedrca za okras. Priprava: Pekač obložimo s peki papirjem. V 1,5 dl vode razmehčamo drobno naribano limonino in pomarančno lupino. Med na vodni pari pogrejemo in zmešamo vse sestavine ter jih z električnim mešalnikom vgnetemo v gladko testo. Testo mora v hladilniku počivati vsaj 1 uro. Nato ga na dobro pomokani podlagi razvaljamo (malo debelejše) in z modelčki izrežemo poljubne piškote. Izrezane piškote premažemo z beljaki, poljubno okrasimo in spečemo pri 160 stopinj Celzija. smetane, 1 vanilin sladkor, drobno naribana limonina lupina. Priprava: Pripravimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. Pšenični zdrob zakuhamo v mleku, v katerega smo dodali margarino in ščep soli. Pripravimo smetanov preliv in jabolčni nadev. Drobno zmeljemo dve pesti orehovih jedrc. Pretlačimo skuto in ji dodamo začimbe oz. vse sestavine po recepturi. Kvašeno testo krožno razvaljamo, v sredino dodamo zdrobovo podlago, jabolčni nadev, potrosimo z mletimi orehi in dodamo skutin nadev. Kvašeno testo krožno zavihamo proti središču in prelijemo s smetanovim prelivom. Pečemo pri 170 do 180 stopinj C približno 45 minut. NAROC][]LN][(CA Podpisani-a: Naslov: naročam izvod knjige Čarobni svet serviet Simone Pompe po akcijski ceni 10 EUR + poštnina Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje. Knjigo lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Z vlakom po Japonski Ko sem po kratkem letu iz Benetk do Rima ter nato še po 11-urnem letu iz Rima do Tokia pristala na letališču Narita, sem ugotovila, da so izgubili mojo prtljago. Kljub temu se nisem pustila motiti in že se je začelo moje potovanje po železniških tirih Japonske z najugodnejšo varianto potovanja - Japan Rail Pass (za 335 evrov). Japonska je znana po tem, da ti bo skoraj vsak ob vprašanju »Do you speak english?« odgovoril z »Yes, yes«, obenem pa imaš občutek, da te sprašuje, kateri jezik sploh govoriš. Kljub neznanju tujih jezikov so zelo prijazni in ti pomagajo, četudi morajo risati, ali kot mi je gospod pomagal preko treh povezav na podzemni železnici, da mi je tako na eni od postaj pokazal, kam dalje _ Prav tako sem na prvi železniški postaji v Tokiu debelo gledala vozovnico, na kateri so bili japonski znaki ter številke. Kmalu mi je priskočil nekdo na pomoč ter mi raztolmačil njihove znake. Do vznožja gore Fuji Naslednji šok doživiš, ko na peron z veliko hitrostjo pripelje shinkansen (hitri vlak) in kar naenkrat se v manj kot 5 minutah zamenja približno 500 potnikov in vlak že odpelje z neverjetno hitrostjo dalje. Kar se tiče cen vlakov na Japonskem, cena raste z njegovo hitrostjo. Odločila sem se priti na najvišji vrh Japonske - goro Fuji (3776 m), na katero sem se odpravila že takoj drugi dan. Z vlakom sem se zapeljala do vznožja gore, nato del še z avtobusom, nato pa sem povzpela na vrh njihove svete gore. Japonska ali Dežela vzhajajočega sonca leži ob vzhodni obali Azije. Sestavljena je iz niza velikih in malih otokov s 127,5 milijona prebivalcev in sodi med največje in najbolj razvite države sveta. Naslednji dan sem klicala na letališče, kjer so mi povedali veselo novico, da je iz Italije priletela moja prtljaga. Potovanje sem nato nadaljevala proti severu po otoku Honšu do otoka Hokaido, kjer sem si ogledala Sapporo, ki ima kot večina ostalih večjih mest na Japonskem v središču visok razgledni stolp, na katerega se da z manjšim plačilom povzpeti z dvigalom. V vseh mestih sem imela predstavo, da so kot mravljišča, saj je povsod neverjetno veliko ljudi. Poleg večjih mest sem se podala tudi v naravo v nacionalne parke, kjer sem lahko videla, da ima Japonska na svojem ozemlju tudi zelo lepo naravo. Mesta na Japonskem so videti kot mravljišča, saj je povsod neverjetno veliko ljudi. nekatere restavracije pravo hrano ali plastično, ki zgleda kot prava, kar pred vhodom v restavracijo, tako da si lahko gosti že na takšen način izberejo hrano. Seveda pa to ne pomeni, da boste vedno vedeli, kaj jeste. Njihovi jedilniki so najpogosteje sestavljeni iz tofuja, riža, morske hrane in seveda sušija, ki je na Japonskem najbolj priljubljena jed. MATEJA MAZGAN ■J^WWW. radiocelje.com Pogosto nisem vedela, kaj jem, saj se večinoma ni dalo pogovoriti v angleščini, prav tako pa so bili jedilniki samo v njihovem jeziku. Je pa hrana kljub temu zelo okusna, najpogosteje sestavljena iz rib, riža in razne zelenjave, nepogrešljive pa so tudi alge. Spanje v komorah in »plastična« hrana Prenočevala sem v ho-stlih, ker je to najugodnejša možnost (okoli 20 EUR ali več). Eno noč sem prespala v njihovih tipičnih prenočiščih za nižji sloj prebivalstva - hostel imajo urejen tako, da lahko turistom pokažejo tudi ta način življenja. Spala sem torej v nekakšnih komorah, ki izgledajo kot 2 m dolga luknja v steno, v kateri so samo jogi, televizija in lučka. Za prtljago sem dobila ključ za manjšo omarico na hodniku. V večini ostalih hostlov smo spali na tleh, kakor je na Japonskem navada Ko iščeš možnost prehrane, je še vedno največ njihovih tradicionalnih restavracij. Tako je na vsakem vogalu dostopna hitra hrana, kar predstavlja najpogosteje hitre suši in sašimi restavracije, kjer se dobi hrana za malo denarja. Za turiste je najbolje, če naročajo hrano po fotografijah, saj imajo skoraj Še danes se da na ulicah opaziti dekleta ter tudi fante, oblečene v njihova tradicionalna oblačila - kimono. vse restavracije jedilne liste z opisi v njihovih znakih ter fotografije. Poleg tega imajo Za potovanje po Japonski sem se odločila povsem naključno, saj o tem, da bi deželo kdaj obiskala, sploh nisem razmišljala. A ker sem se že drugo leto zapored na pot odpravljala sama, sem izbrala varno državo in tako pomislila tudi na Japonsko. Ko sem uspela rezervirati še ugodno letalsko vozovnico za osemsto evrov, sem že bila z mislimi na poti v zame takrat še zelo skrivnostno deželo. Za potovanje sem namenila dva tedna v avgustu, precej hitro sem potovala iz kraja v kraj, saj sem si želela videti precejšen del Japonske. Zaradi za nas nesprejemljivega delovnika domačinov, tudi do 70 ur na teden, večina Japoncev ob vožnji domov zaspi že kar na vlaku. Ko Miklavž peče kekse na Kumu Krajinski park Kum »Gora Kumberg (Kum) je nekakšna kraljica vseh drugih dolenjskih gora, s svojo silno višino je namreč vzvišena nad vsemi in gleda (kakor kraljica) v velike daljave. S Kuma se namreč vidita ne le Štajerska in Koroška, marveč tudi Hrvaška in Turčija. Obraščen je z bukovim drevjem, njegovo teme pa venča cerkev sv. Neže.« (Slava vojvodine kranjske Janeza Vaj-karda Valvasorja) Krajinski park Kum se razprostira v osrčju Zasavja, hribovite in precej razgibane pokrajine v osrednji Sloveniji, njen zaščitni znak je vrh Kuma, ki s svojo okolico predstavlja tako imenovano Kumljansko hribovje. Njegova površina znaša 2232 ha, kar ga uvršča med večje krajinske parke v Sloveniji. Občina Trbovlje je park razglasila že leta 1996 na predlog takratnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Območje parka se razprostira med reko Savo in vrhom Kuma (1220 m). Kot zanimivost velja omeniti višinsko razliko iz Trbovelj do njegovega temena, ki znaša okoli 1000 m; za ta del Slovenije daje Kumu resnično mogočen in vabljiv videz. Ker je daleč najvišji vrh na tem območju, ga mnogi imenujejo zasavski Triglav. Krajinski park Kum je prepreden s številnimi planinskimi potmi, ki se vzpenjajo z vseh štirih strani neba proti vrhu Kuma. Mnogi se povzpnejo s severa, pri čemer je verjetno najbolj zanimiva pot skozi eno najlepših hribovskih dolin v Zasavju - Čebulovo dolino. Po svoji lepoti nič kaj ne zaostaja tudi pot, ki se začne v bližini Zidanega Mosta, tam s pomočjo žičnice prečkamo reko Savo in nato nadaljuje- Cerkev sv. Neže mo skozi Škratovo dolino ter mimo idilične Klučevice na vrh, ki ni poraščen z gozdom. V zameno za naravne lepote nas bodo na vrhu očarali cerkev sv. Neže iz 17. stoletja, obnovljena kapelica sv. Jošta, planinski dom in TV-oddajnik. Na mestu, kjer danes stoji oddajnik, je bila do leta 1960 cerkev sv. Jošta. 2. januarja pohod na Kum Zaradi številnih presežni-kov, ki jih ima Kum, ga dvakrat na leto obišče množica ljudi. Prvič 2. januarja, ko je v organizaciji PD Kum Trbovlje tradicionalen novoletni pohod na Kum. V poletnem času, zadnjo nedeljo v avgustu, je kumska oziroma Jer-nejeva nedelja, ko romarji od blizu in daleč, zlasti z Dolenjske in iz Zasavja, obiščejo Kum ter se udeležijo svete maše na prostem. Če se ozremo v preteklost, lahko vidimo, da je Kum obiskal sam Valvasor že 29. avgusta 1688. Takrat so ocenili, da je bilo na shodu približno 50 tisoč ljudi, med katerimi naj bi jih bilo pri spovedi in obhajilu kar 40 tisoč, popitega vina tistega dne pa je bilo okoli 140 veder. Na tem območju lahko pogosto srečamo botanike, saj se na njem stika predalpsko fitogeografsko območje s preddinarskim svetom. Med drevesnimi vrstami je najpogostejša bukev, malo manj je jelke, črnega in rdečega bora. Med zavarovanimi rastlinami lahko vidimo avrikelj, kranjsko lilijo, tiso, bodiko, dišeči volčin _ Prava posebnost Zasavja je opojna zlatica, ki raste samo na severovzhodnem pobočju Kuma, na Mrzlici in na Kopitniku. Živali, ki jih lahko srečamo v parku, so srne, jeleni, mufloni, gamsi, poljski zajci, divje svinje _ Občasno lahko naletimo na rjavega medveda, ko se seli s Kočevskega proti severu Slovenije. Za ornitologe in ostale ljubitelje narave je verjetno Krajinski park Kum krasijo kamnine, kot sta triasni dolomit in apnenec, ki dajeta območju značaj razgibanega kraškega sveta. Med najzanimivejše naravne spomenike v parku sodijo brzice na Savi, Završki Čeren s prepa-dno pečino, greben Krvave peči - Planina s čudovitimi razgledi na savsko sotesko, Čebulova dolina, znana po geomorfoloških tvorbah, soteska potoka Ribnika s svojimi slapovi in brzicami, izvir Mitovščine in njegov slap, ki sodi med najpomembnejše v savski dolini, ter Šklendro-vec s pahljačastim zgornjim pobočjem, ki zbira vodo. zanimiv podatek, da lahko vidijo sokola, kragulja, skobca, sovo, sršenarja; ob Savi pa čaplje in kormorane. Krajinski park Kum ima toliko lepot, da se je težko upreti zimski ali letni skušnjavi, ki nas vabi v ta čudovit predel Slovenije. FRANCI HORVAT Dostop: Po cesti iz Trbovelj do vrha Kuma je pot dolga kar 16 km in je skoraj do vrha asfaltirana. Za pohod po markiranih planinskih poteh iz Radeč, Hrastnika in Trbovelj pa potrebujemo okoli tri ure. Kum je tudi prava preizkušnja za gorske kolesarje, če se podajo na njegov vrh. TV-oddajnik na Kumu Kum DIO, KI GA BERETE r tedenski spored radia celje SOBOTA, 1. januar 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.10 Domače in tuje popevke tedna - letni pregled (do 18.00), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Radio Zzelje, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 2. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Alenka Domjan, 11.15 Radio Zzelje - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 3. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Alenka Domjan, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 4. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 5. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) ČETRTEK, 6. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 7. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)_ 90.6 • 9S.1 ■ 95.9 - 100J Tudi ose so samo ljudje Ker je konec leta, bodo novinarji Radia Celje poslušalcem spet dovolili pokukati v ozadje priprav na različne oddaje in prispevke. Razkrili bodo tudi nekaj spodrsljajev, ki so se »v živo« zgodili voditeljem programa, pa čeprav bi na marsikaterega raje čim prej pozabili. Namesto priljubljenega osirja bodo tako poslušalci ta konec tedna prisluhnili Radiu Zzelje in se prepričali, da so tudi ose samo ljudje. Oddajo je že četrto leto zapored pripravil Dean Šuster, ki pravi, da je bilo »štofa« tudi tokrat obilo. Kako smo ga letos na radiu lomili, boste lahko slišali že danes, v petek, ob 18. uri. Radio Zzelje bomo ponovili še v terminih, ki so sicer namenjeni Tedenskemu osirju. Radio Celje z vami tudi na silvestrovo Tako kot božični večer bodo celjski radijci s svojimi poslušalci preživeli tudi silvestrovo. Voditeljica Saša Pukl in tonski tehnik Tadej Kupec obljubljata veliko dobre glasbe in še več dobrih nagrad. Če boste torej na zadnje ure leta 2010 doma, jih preživite v družbi Radia Celje. Že 900 vrtiljakov V ponedeljek, 3. januarja, bo Tone Vrabl na Radiu Celje zavrtel že svoj 900. Vrtiljak polk in valčkov. Vsekakor spoštovanja vredna številka, ki jo Tonetu Vrablu gotovo zavida marsikateri ustvarjalec tovrstnih oddaj in ki ni običajna niti za Radio Celje, pa čeprav je znan po tem, da mnoge oddaje ohranja na programu več let. Ko vprašate Toneta Vrabla za datum prvega vrtiljaka, kot iz topa izstreli, da se je začelo 23. septembra 1993. In od takrat ni šel mimo noben ponedeljek. Tudi zato, ker so mu pri vodenju oddaje pomagale kolegice, med njimi največkrat Jožica Škorja, Mateja Podjed, Magda Ocvirk in Tonka Kovač. Seveda pa je bil ob ponedeljkih zvečer največkrat pred mikrofoni Radia Celje Tone Vrabl. Kot rad pove, so se v oddaji zvrstili prav vsi, ki na slovenski narodnozabavni sceni kaj pomenijo - pevke, pevci, ansambli in založniki. Tudi za jubilejno oddajo je pripravil pisan program, ki mu bodo gotovo z velikim veseljem prisluhnili vsi ljubitelji njegove oddaje. Foto: GrupA (arhiv NT) Tone Vrabl v družbi Navihank, ki jih je kar pogosto gostil tudi v Vrtiljaku polk in valčkov. Poslušalci pridejo na obisk tudi ponoči vinfliw.radioceije.com Radio Celje ima kar nekaj tako zvestih poslušalcev, da jim ni težko vstati sredi noči in se v studiu pridružiti radijski ekipi. Med njimi je tudi Cvetka Meznarič (na sliki) iz Dramelj, ki je ta teden obiskala naše »nočne ptiče«. Seveda ni prišla praznih rok. Ekipo Radia Celje je razvajala s pecivom, na katerega ni pozabila napisati letnice prihodnjega leta. Poleg dobrih želja ustvarjalcem programa je izrazila tudi željo, da bi se SNOP-ovci znova dobili na pikniku Katrce, ki bo v letu 2011 19. junija v Vojniku. Da pride, je med drugim obljubil tudi poslušalec Maksi, ki je bil doslej na vseh prireditvah. Veliko zdravja je naši ekipi zaželela tudi družina Škerl iz Razborja in ji poslala jabolka. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. HOLLYWOOD-MICHAELBUBLE 2. JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS 3. MISERY - MAROON 5 4. FIREFLIES - OWL CITY 5. GET OUTTA MY WAY - KYLIE 6. I WILL LOVE YOU MONDAY - DIONE AURA 7. SATELITTE - LENA 8. NOTHING WITHOUT YOU - MONDO DIAO 9. CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG 10. TE AMO - RIHANNA 11. ACAPELLA - DAVID GUETTA FEAT. KELIS 12. SHE SAID - PLAN B 13. SOUL SURVIVOR - BEVERLEY KNIGHT FT. CHAKA KHAN 14. UPSIDE DOWN - PALOMA FAITH 15. SHINE - BLACK GOLD 16. FORGET YOU - CEE LO GREEN 17. IT DON'T MATTER - DONAVON FRANKENREITER 18. NEUTRON STAR COLLISION - MUSE 19. I LIKE - KERI HILSON 20. THIS AIN'T A LOVE DONG - SCOUTING FOR GIRLS DOMAČA LESTVICA 1. OBJEM - PAPIR 2. TISTE LEPE DNI - NEISHA 3. POD OBLAKOM - DMP 4. ČRNI KONJI ČEZ NEBO - HAMO IN GAL 5. LALALALALA - JADRANKA JURAS 6. MATEMATIKA - NINA PUŠLAR 7. LEPO JE IMETI RAD - RUDI & THE COOL VIBES 8. BIL JE PLES - XEQUTIFZ 9. BARVE - FUSIONPOP 10. ŠTAJERSKO NEBO - MI2 11. PLES DO NEBES - SOULFOOD INC. 12. IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW 13. PROTI SONCU - OMAR NABER 14. EO - ŠANK ROCK 15. EGOIST - CARPE DIEM 16. IZPOLNIVA ŽELJE - NUDE 17. NON STOP - ALYA 18. DANCE, DANCE - PUPPETZ 19. ADRENALIN - HEAVEN X 20. PREDEN GREŠ ŠE MAL OSTAN - FLIRRT VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 1. VSE ENKRAT MINE - AMS. MIRA KLINCA 2. NA STARE, LEPE ČASE - MODRIJANI 3. NAJINA ZIMA - ZAPELJIVKE 4. DOVOLJ MI JE - UNIKAT 5. MARJANCA - FANTJE IZPOD LISCE SLOVENSKIH 5 1. ŽLAHTNA JE SLOVENSKA KRI - BORIS KOPITAR 2. ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI - ANS. ROKA ŽLINDRE 3. ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK 4. DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK ANS. IN STRAŠNA JOŽETA 5. JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN - ANS. FRANC MIHELIČ www.radiocelje.com KUPON ŠT. 52 HOROSKOP2011 OVEN Vse dobro, kar ste okusili poleti 2010, se vam bo začelo pospešeno dogajati že v prvem mesecu leta 2011. Srečne in dobre okoliščine se vam nasmihajo vso prvo polovico leta, zato jih izkoristite. Marsikateri oven se bo odločal za naraščaj v družini, nadaljevanje izobraževanja in bolj intenzivne stike s tujino. Odlične priložnosti in uspehi so mogoči tudi v športu, saj bo vaš tekmovalni duh tako močan, da vas nič in nihče ne bo mogel ustaviti. Ob vaši solarni vrnitvi se bo tudi Uran postavil v vaš znak, kar bo podvojilo moč prejšnjega vpliva. Tudi nemogoče bo mogoče! Vendar vse le ne bo tako rožnato, saj vam bo Saturn postavljal določene meje in omejitve. To sploh ni slabo, veliko stvari bo postavil na pravo mesto, občasno vas bo prisilil k večji disciplini. Od vas je odvisno, koliko energije boste vlagali v ljubezenska razmerja. Prva polovica leta vam bo bolj naklonjena, v drugi bo mogoče zaradi retrogradnega Urana tudi kakšno presenečenje. BIK Astrološko leto 2011 se bo začelo 21. marca in bo pod okriljem vašega glavnega planeta Venere. Vaša vladarica bo milostna predvsem z vami, saj bo vse leto potovala direktno. Ob polovici leta bo vstopil v vaše znamenje Jupiter, ki vam bo prinesel veliko dobrega na vseh življenjskih področjih. Malce več energije in truda bo treba vložiti od septembra do konca leta, ko bo Jupiter potoval po vašem znaku retrogradno - vendar se vam bo to zelo lepo obrestovalo. Mogoče so spremembe na delovnem področju, menjava službe, pridobitev dodatnega dela, izobraževanja in močnejših povezav s tujino. Zaradi pospešenega tempa življenja boste lahko pogosto izčrpani, zato bo premagovanje stresa bistveno. Večkrat si privoščite sprostitev za dušo in telo. Ob koncu leta si bodo mnogi biki privoščili posebno nagrado ob tako velikih naporih, ki so jih vlagali vse leto v svoj obstoj. DVOJČKA Leto 2011 bosta zaznamovala dva sončeva in dva lunina mrka, zato lahko pričakujete kar nekaj sprememb. Preteklost bo močno prisotna, kar boste še posebej intenzivno občutili v času retrogradnega gibanja vašega glavnega planeta Merkurja v aprilu, avgustu in novembru. Bodite pozorni, saj vam bo v tem času prinašal tudi nevšečnosti. Pozitiven aspekt s Saturnom, gospodarjem časa in usode, bo od vas tudi v letu 2011 terjal racionalen pristop na vseh življenjskih področjih. Pretekle izkušnje so vas naučile modrosti, zato vam sprejemanje njegovih lekcij ne bi smelo povzročati težav. Močne energije mrkov vam lahko prinesejo, a tudi odnesejo kakšno ljubezen. Ohranite trezno glavo, tudi ko boste še tako razgreti. Vsekakor vam tudi v letu 2011 ne bo dolg čas, zabavali boste sebe in vse v okolici. RAK Sončev mrk ob začetku leta lahko povzroči nekaj zmede in negotovosti, saj se boste v podzavesti obremenjevali s starimi strahovi, za katere ste menili, da ste z njimi že opravili. Pravzaprav bo to za vas največji izziv leta, ukvarjanje z medosebnimi odnosi bo za vas prednostna naloga. Zelo močan vpliv ovna v prvi polovici leta ne bo dovoljeval, da bi se skrivali na varno v svojo hiško. Prav obratno, morali se boste postaviti v prve bojne vrste in izbojevati svoje bitke. Intuicija bo izredno orožje, ne zanemarjajte je! Sončev mrk v juliju bo deloval predvsem na vaše ljubezensko življenje. Mogoče so spremembe, vendar morate dokončno razrešiti stare zadeve - to je osnovni pogoj. V zdravstvenem smislu se lahko občasno pojavljajo težave s prebavnim sistemom in želodcem. Sicer pa vam telo vedno »pove«, kaj je najbolje za vas! LEV Leto 2011 vam bo prinašalo pozitivne spremembe. Še posebej prijazna do vas bo prva polovica leta, saj se bodo priložnosti nizale druga za drugo. Marsikateri lev bo končal izobraževanje ali se odločil za nadaljevanje. Na delovnem področju lahko dobro utrdite svoj položaj tudi v finančnem smislu. Veliko pozornosti boste namenjali videzu, prehrani, gibanju in rekreaciji. Vsekakor boste nadgradili svojo bleščečo podobo in komplimentov v Venerinem letu se lahko resnično veselite. Ne pozabite tudi na duhovno plat življenja, saj vas bo notranje bogatila in s tem boste lahko izžarevali še posebno lepo energijo. Ob polovici leta namenite več pozornosti komunikaciji. Prijaznost naj bo vaš moto, saj odpira prav vsa vrta. Avgusta in septembra bodite previdnejši na vseh področjih, ne odločajte se o pomembnejših zadevah. Ob koncu leta boste naravnost žareli, kot se za vaše znamenje spodobi. DEVICA V letu 2011 boste zadihali s polnimi pljuči in nadaljevali z urejanjem zadev, ki ste jih postavljali v letu 2010. Opozicija Jupitra v prvi polovici leta bo v pomoč pri dokončevanju zaostalih zadev. Morda res ne bo šlo vse hitro in gladko, bo pa zato šlo v pravo smer. Uran vam bo prenehal postavljati ovire po prvi tretjini leta, zato se boste umirili in se bolj sproščeno lotevali dela. To velja prav za vsa področja življenja. Medosebni odnosi bodo igrali veliko vlogo, ogromno energije boste vlagali vanje. V aprilu in avgustu bo Merkur, vaš vladar, retrograden, zato pričakujte kak zastoj. Čas za večje odločitve nikakor ni primeren. Izpostavljen bo vaš občutljivejši živčni sistem, poskrbite za sprostitev. Od junija do avgusta bo Neptun prinašal povečano domišljijo, kar izkoristite pri ustvarjanju. Zavedati pa se je treba, da bo moč presoje v tem času nekaj slabša. Lahko se pojavijo tudi določene alergije, zato previdnost ne bo odveč. Veliki letni horoskop 2011 sta za vas pripravili Dolores in Gordana. Pokličite za naročilo svojega osebnega horoskopa za leto 2011. Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64 30 in na www.dolores.si, astrologinjo Gordano lahko pokličete na 041 404 935 ali na 090 14 28 18 in na Facebook astrologinja Gordana. TEHTNICA Astrološko leto 2011 bo pod vladavino Venere, ki je vaš naravni vladar, zato vam prinaša veliko dobrega. Njen položaj bo omilil lekcije, ki vam jih bo prinašal Saturn z bivanjem v vašem znamenju. V življenje boste vnesli veliko discipline in odvrgli vse neuporabno in preživeto, kar včasih ne bo najbolj lahko. Vse leto boste delali inventuro in kovali nove načrte. Medsebojni odnosi bodo izpostavljeni, mogoči so razhodi in novi začetki. Obstoječe zveze, ki temeljijo na trdnosti, bodo odete v nova oblačila, kar še posebej velja za sredino leta, ko bosta lunin in sončev mrk lahko prinesla kakšno dolgoročno odločitev. Seveda je le od vas odvisno, kako uspešni boste. Prva polovica bo idealna za spremembe na delovnem področju, v drugi bodo bolj izpostavljeni vaše zasebno življenje in medosebni odnosi. V svoje delo morate nujno vnesti modrost in izkušnje, ki ste jih že pridobili. Vzdržujte tudi psihično in fizično kondicijo. ŠKORPIJON Na vseh področjih izkoristite čas v prvih treh mesecih leta za prodorno delovanje. Direktno gibanje vašega vladarja Plutona vam lahko odpre marsikatera vrata. Tudi malce bolj zapletene akcije vam bodo pisane na kožo, saj bodo predstavljale izziv, da se dokažete v vsej veličini. Sledite notranjemu glasu in intuiciji, saj vas bosta opozarjala, kje tičijo pasti, in vas pravilno vodila. V ljubezni boste prodorni, dosegali boste, kar želite. Tudi vašemu znamenju bo Venerino leto naklonjeno, še posebej spomladi in jeseni. Prelomna je lahko sredina leta, vendar boste potrditev, če je bila vaša izbira pravilna, dobili šele proti koncu leta. Zato ne hitite, vzemite si dovolj časa, da svojo ljubezensko izbiro spoznate do obisti. Tudi v letu 2011 se morate boriti, da vso nakopičeno energijo sprostite na vam najbolj prijazen način. Če vam bo to uspevalo, večjih zdravstvenih težav ni pričakovati. STRELEC Že takoj na začetku leta se bodo napetosti zadnjih mesecev sprostile in po zaslugi vašega vladarja Jupitra, ki se bo začel pomikati po sorodnem ovnu, boste polni pozitivne energije. Uzrli boste nove priložnosti in izzive, v katerih se boste želeli dokazati, vendar pohitite, da z glavnino opravite do sredine leta. Lunin mrk v vašem znaku junija lahko prinese kak nepričakovan obrat. Vpliv tujine bo močno povečan, mogoče boste občasno prisiljeni tudi spreminjati načrte. Spomladansko obdobje bo romantično, včasih boste sanjali z odprtimi očmi in videli življenje v zelo slikovitih barvah. Prav takšna bo tudi pozna jesen. Retrogradni Jupiter vam lahko prinese kakšno spremembo, mogoče se boste temu upirali, čeprav to za vas sploh ne bo slabo. Čas bo pokazal svoje. Zdravju namenite več previdnosti v času sončevih in luninih mrkov. Tedaj boste bolj izpostavljeni in psihično ranlji-vejši. KOZOROG V letu 2011 lahko pričakujete spremembe na poslovnem področju. Premislite, kaj točno želite, in z vso taktnostjo, ki jo premorete, delujte tako, da vse izpeljete do srečnega konca. Vaš vladar, planet Saturn, ki še vedno potuje po znaku tehtnice, bo tudi v letu 2011 poudarjal pomembnost sprememb v medosebnih odnosih. Tisto, česar še niste storili, bo spet aktualno v prvi polovici leta, saj se bo preteklost znova vračala in zahtevala, da ukrepate. Prve tri mesece ste lahko po zaslugi direktnega Plutona, ki potuje po vašem znamenju, pri tem zelo uspešni, zato izkoristite ta vpliv. Kasneje se lahko vmeša usoda oziroma nepričakovani dogodki, na katere ne boste imeli neposrednega vpliva. Naučite se prepuščati, brez strogega razuma! Pri zdravju je izredno pomembno, da delujete preventivno. Pojavljajo se lahko težave s kostmi, kožo in z zobmi. Moški bodo imeli povečano možnost težav s prostato, ženske pa težave na ginekološkem področju. Ničesar ne prepuščajte naključju. VODNAR V prvi tretjini leta se boste še vedno ukvarjali s težavami, ki so del preteklosti. Uran, vaš vladar, bo marca vstopil v znamenje ovna in vam pomagal, da boste zelo neposredni, energični, brezkompromisni. Izkoristite ta pozitiven vpliv do začetka julija, kajti od tedaj naprej se boste morali spet boriti s težavami iz preteklosti, s katerimi še niste dokončno opravili. Šele leto 2011 vam bo zaradi retrogradnega Jupitra jasno pokazalo, katere odločitve so bile napačne, in odgovor boste imeli na dlani. To velja za poslovno, finančno in zasebno življenje. Izredno močno vas bo zaznamoval Saturnov vpliv, ki bo zahteval soočanje z resnico. Medosebni odnosi bodo v ospredju in nikar se ne izogibajte dejstvom, ki so več kot očitna. Verjetno bo v vas tlela odločitev, ki je edina pravilna izbira. Vaš občutljiv živčni sistem bo tudi v tem letu terjal svoj davek, če ne boste pravilno ukrepali in se trudili za notranje ravnovesje. RIBI Izredno dobra novica za vas je, da bo od začetka aprila začel potovati po vašem znamenju vaš vladar, planet Neptun. Bolj močni in samozavestni boste, spremljale vas bodo lepe okoliščine, kar je vse pozitivno. Vaša kreativna energija bo zaživela in zacvetela v najboljšem. Vendar pozor! Velikokrat ne boste imeli pravega stika z realnim življenjem, tudi sanjavi in romantični boste in si želeli, da to traja v nedogled. V drugi polovici leta vam lahko vpliv retrogradnega Urana prinese nekaj stresa, tudi kakšno nepredvidljivo okoliščino. Zadnja tretjina leta bo pomembna v finančnem smislu, reševali boste zapletene zadeve, za katere boste menili, da jim niste kos. Vendar boste uspešni, samozavest in vztrajnost se bosta obrestovali. Intuicija bo vse leto zelo močna, od vas pa je odvisno, kako jo boste vpletli v svoje življenje. Vedite, da je vaša zaveznica, zato jo sprejmite kot najboljšo prijateljico in v nekaterih trenutkih kot edino možno izbiro. Renault latitude Marca renault latitude Francoski Renault, ki je z Nissanom povezan v skupino Renault-Nissan, od takrat, ko je prenehal ponujati safrane in vel satisa, v svojem programu ni imel velikega avtomobila. Očitno zaradi tega ni bilo večjih težav. Ker je skupina tudi lastnik korejske avtomobilske tovarne Samsung in ker v Južni Koreji že nekaj časa ponujajo samsunga SM5, veliko klasično limuzino, se bo po novem veliki renault imenoval latitude. To je v Renaultovo obleko preoblečen samsung SM5. V dolžino se ta potegne do 489 cm, medosne razdalje je za 276 cm, v prtljažnik gre 511 litrov prtljage. Latitude bo zmogel ustreči tudi tistim, ki si bodo zaželeli nekaj več prestiža, saj bo na voljo usnje na sedežih, les na BMW vision efficient dynamics Vision efficient dynamics serijsko Vse kaže, da so se pri nemškem BMW dokončno odločili, da gre študijski avtomobil vision efficient dynamics v redno izdelavo. Avto je bil prvič na ogled na lanskem frankfurtskem avtomobilskem salonu, zdaj pa vse kaže, da se utegne na ceste pripeljati leta 2013. Avto je hibrid, ki ima dva elektromotorja in dizelski motor, elektrika se shranjuje v litijevih baterijah, imel pa bo prostor za štiri ljudi. Do 100 km/h naj bi pospešil v 4,8 sekunde, izpust C02 pa naj bi bil 99 g/km. O ceni seveda še ni mogoče reči nič natančnega. Hyundai in Kia še naprej s Fifo Hyundai in Kia, dve veliki južnokorejski avtomobilski hiši, sta podaljšali sodelovanje s svetovno nogometno zvezo Fifa. Tovarni bosta za vozni park skrbeli še na svetovnih prvenstvih v letih 2018 in 2022. To med drugim pomeni, da bosta lahko to uporabili pri oglaševanju svojih avtomobilov. Gotovo še ni pozabljeno, da sta bili tovarni pokroviteljici svetovnega prvenstva v Nemčiji, avtomobilsko najbolj razviti evropski državi _ Električni mitsubishi osvaja Japonski Mitsubishi je električnega i-mieva začel doma na japonskem trgu prodajati že pred časom in je doslej prodal skoraj 3.000 vozil. Pred nedavnim je stekla izdelava tega vozila tudi za evropski trg in zato pri japonski tovarni računajo, da bodo prav kmalu izdelali in prodali 5.000 avtomobilov. Slabe ocene za kitajski landwind armaturi in vratih, znamenito Bose ozvočenje _ Motorna ponudba je bolj ali manj pričakovana; bencinski in trije dizelski motorji. Bencinski ima 2,0 litra in 103 kW, začetni dizelski pri 2,0 litra gibne prostornine 110 kW, medtem ko zmore močnejša izvedenka 127 kW. Najmočnejši dizelski šestvalj-nik z gibno prostornino 3,0 litra ima 177 kW/240 KM pri 3.750 vrtljajih v minuti. Po sedanjih napovedih bo latitude na slovenskem trgu marca in naj bi stal najmanj (2,0 bencin) 21.900 evrov, kar se zdi dokaj ugodna cena. Novi motor za CL 500 Mercedesov veliki kupe CL je na voljo v dveh motornih izvedbah, kot CL 500 in 600. Tokrat je tovarna šibkejši izvedenki CL 500 namenila novi oziroma posodobljeni bencinski osemvaljnik, ki pa se vrti tudi v varianti S 500. Novi motor ima namesto 5,5 po novem 4,7 litra, kljub temu pa je nekaj močnejši, saj zmore 320 kW/435 KM, medtem ko je navora za orjaških 700 Nm. Po tovarniških podatkih se je poraba kljub prirastku moči in navora znižala za 22 odstotkov in naj bi po zagotovilih znašala med 9,5 oziroma 9,9 litra goriva. Zmanjšal se je tudi izpust C02, ki je bil prej 288 g/km, po novem pa je 224 g/km. Do 100 km/h se CL 500 pripelje v 4,9 sekunde (izvedenka s štirikolesnim pogonom 4matic je malo počasnejša), končna hitrost pa je elektronsko omejena na 250 km/h. CL 500 je naprodaj za 143.650 evrov. EuroNCAP, evropski neodvisni konzorcij, je opravil preskus 14 novih avtomobilov. Velika večina je na voljo tudi pri nas. Zanimivo je, da so tokrat opravili trčenje s kitajskim avtomobilom. Landwind CV 9, večji enoprostorec, pa se ni izkazal, saj je dobil skupaj dve zvezdici, kar pomeni, da je po merilih EuroNCAP nevaren. Pet zvezdic, kar je najvišja možna ocena, so dobili audi A1, ford C max in njegova grand varianta, kia spor-tage in kia venga, mini countryman, opel meriva, vw passat in sharan ter seat al-hambra. Slabše so se izkaza- li jaguar XF (štiri zvezdice), vw amarok in nissan micra, medtem ko je bil omenjeni landwind brez konkurence najslabši. Landwind CV 9 med trčenjem Mini tudi v WRC Britanski Mini je že nekaj časa v lasti nemškega BMW, ki je pred časom nekdaj izjemno uspešno tovarno obudil k življenju. Miniji gredo dobro v promet, zato ne preseneča, da se bo prihodnje leto tovarna poskusila tudi v svetovnem relijskem prvenstvu (WRC). Miniji so bili na relijskih tekmovanjih izjemno uspešni, saj so trikrat zmagali na reliju Monte Carlo. Novi dirkalnik, ki ga že testirajo, ima 1,6-litrski bencinski motor s turbinskim polnilnikom, ni pa še znano, kdo bo sedel za volanom. Vozilo je nastalo v sodelovanju z britanskim podjetjem Prodrive, ki ime veliko izkušenj s pripravljanjem takšnih vozil. Ker za vsem skupaj stoji BMW, bo imel mini WRC status tovarniškega vozila. Mini WRC Januarja novi citroën C4 Januarja se bo na slovenskem trgu pojavil novi citroën C4. Druga generacija se za začetek pojavlja kot kombilimuzina s petimi vrati, medtem ko kupeja po sedanjih napovedih menda ne bo, se bo pa verjetno kasneje rodila enoprostorska izvedenka z oznako picasso. S 433 cm dolžine je novi C4 za 5 cm daljši, je tudi 2 cm širši, prtljažnik ponuja od najmanj 408 do največ 1.183 litrov volumna. Kot se za novinca spodobi, je novi C4 serijsko ali za doplačilo opremljena s številnimi dodatki, obstaja tudi možnost uporabe interneta v vozilu _ Avto bo na voljo s sedmimi motorji, od tega so trije bencinski in štirje dizelski; prvi z močjo od 70 do 115 kW, drugi z najmanj 68 in največ 110 kW. Prodajni načrti na slovenskem trgu so dokaj ambiciozni, saj naj bi v enem letu prodali okrog 650 avtomobilov, cene pa še niso znane. MALI OGLASi - INFORMACIJE Živite cenejel I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTIIZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI Izlzze/Uo/ ^e/umo/ goldenpointt goriSkabrda golte Slovenija -- Wjmuljica -- < T falbl^lllillll # SS PARK p-- :..... k-.'»:! WELLNESS PARK LAÈKC n-- ■..... O ZLATARSTVO GAJŠEK tepýéi - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, tel.: 03 544 25 35 - 10% popust - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - KROBAT IVAN S.P., MIZARSKA DELAVNICA, Medlog 25, 3000 Celje, GSM: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI - 3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-po-šta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GoLtE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., BAR CLUB TERAZZA, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih eiROgCOMPUTERS BRANKO REČNIKs.p. RAZLAGOVA17.3DDOCEUE — - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA, D. D., WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center Medlog 15jn Ipavčeva 21, Celje, prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk. - 20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik - podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo. ^ - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur - 10% popust na veljavne maloprodajne cene - BIRO S COMPUTERS, Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material) - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 novitednik radiocelll lia řtlrlh freRVřrcali wiMw.novitednik.com iniww.raciioceije.com MOTORNA vozila PRODAM CITROEN xsara karavan, letnik 1999, vsa oprema, brez klime, reg. 11/2011, prodam za 1.050 EUR. Telefon 051 306-959. s 833 stroji PRODAM KUPiM PRODAM KuPiM ODDAM Zaposlimo serviserja biroopreme Pogoji: - elektrotehnik ali inženir elektronike - znanje angleščine - vozniški izpit B-kategorije Informacije na tel.: 03 5 44 11 75 Fotokopija, d.o.o.,Trg celjskih knezov 5,3000 Celje stanovanje STROJ za izdelavo oblog in za izdelavo balkonskih ograj prodam po ugodni ceni. Telefon 041 733-288. 5379 PRODAM KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokultivator, priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 5114 SNEŽNO frezo za Gorenje Muto, okrogli priklop, kupim. Telefon 541-4993, 041 842-817. 5427 GOTOVINSKAPOSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojnine PE CEUE, Ul. XIV. dlviiije 14. 03/4257000 PE MARIBOR, Partizanska _Oa/2341000_ BONAnN.d.0.0.. Sknunska 27,1000 ljub|jana POSEST ŽALEC, Cankarjeva. Prodam trisobno stanovanje z balkonom, 63 m^, takoj vseljivo, cena 68.000 EUR. Telefon 031 834-074. 5187 CEDE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m^ ter podstrešje v izmeri 50 m^, pogled na cejj-ski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m^, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, mesto, Malgajeva ulica 10. Trisobno stanovanje ali poslovni prostor, v izmeri 83 m', visoko pritličje, centralno ogrevanje na plin, prodamo za 108.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n STANOVANJE v Laškem, 58 m', 100 m' zemljišča vrt, shramba, klet in parkirno mesto, vse na novo adaptirano, center, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. S 833 ZAZIDLJIVO parcelo, 1.228 m', Šmarje pri Jelšah, voda na parceli, ostali priključki ob parceli, prodam. Telefon 041 736-487. 5173 HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m', zemljišče 1.929 m', prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m' stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n KMETIJSKO zemljišče, ob cesti Pečovnik, možno tudi parkirišče tovornjakov, prodam. Telefon 041 733-288. 5380 5.200 m' pašnika prodam ali menjam za stružnico ali kateri drug stroj. Telefon 041 976-668. 5375 V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m', do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva in izolacija strehe. Večji prostor za delavnico. Primerna tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539. 5377 rrm Mediafin d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obrola - možnost odloga odplačevanja V CENTRU Celja, v bližini bolnišnice, prodam obnovljeno, opremljeno, večje stanovanje. Telefon 041 733-265. 5289 ODDAM STANOVANJE v stanovanjski hiši, v Arclinu 53 d, opremljeno, oddam. Telefon 041 726-516. 5415 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi, Škapinova 8, Celje, dam v najem. Telefon 031 491-827. 5490 DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Žalcu, oddam. Telefon 041 342-400, 5777-125. 5492 oprema PRODAM PARCELO za vikend ali hišo kupi mlada družina. Telefon 040 533-850. 4995 CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m', oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n MALI poslovni prostor, v Celju, dajem v najem. Telefon 041 523-295, 041 262063. 5468 VEČJO usnjeno sedežno garnituro prodam. Telefon 041 749-853. 5304 REGAL za dnevno sobo, usnjen trosed in fotelj ugodno prodam. Telefon 031 318-633. 5465 KUHINJO, bele barve, dolžina 3 m, s točilnim pultom in veliko zgornjih elementov, staro 8 let, prodam. Telefon 041 209-768. 5482 POTREBUJETE DEIUAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Ewms^mmm Žnider's d.i).o, Ul. Vila Kraiglierja 5. Maribor j MALI OGLASi - INFORMACIJE GRADBENI Fi PRODAM VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p BUKOVA cepana drva, na paleti, 210 EUR/klaf-tra, prodam. Telefon 031 346-299. 5224 SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 041 265-492. 5368 SLIVOVA drva, najboljša za kamin in bukova za centralno, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 5451 DRVA, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, češnje, lipe, hrasta, kostanja, javorja in jelše ter hrastove tramove, različnih dimenzij, prodam. Telefon 040 211-346. p PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 5121 NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p TELJCO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 5730-946, 041 257-051. 5359 PRAŠIČA, 150 kg, krmjenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 5389 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam. Telefon 031 768-175. Š 828 PRAŠIČE, od 25 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana, zakol možen pri prodajalcu, ugodno prodamo. Telefon 051 214-174. Š 819 PONI žrebičko, zelo mirno in vajeno otrok, prodam. Telefon 041 264-132. 5439 TELICO simentalko, težko 550 kg, prodam. Telefon 031 683-810. š 829 PRAŠIČA, težkega 140 kg, domača hrana in teličko simentalko, 190 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526. 5458 PRAŠIČE, težke od 80 kg naprej, prodam. Telefon 031 582-624. Š 831 TELIČKO, pasme ls/lim, težko, prodam. Telefon (03) 5774-126, 031 502-921. 5466 PRAŠIČE, težke od 30 do 160 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. š 834 TELICO simentalko, 330 kg, prodam. Telefon 5791-097. š 836 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, prodam. Telefon 031 274-862. š 835 LAŠKE kokoši nesnice prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5730-784, 041 998463. 5478 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 5476 DOMAČEGA prašiča, za zakol, težkega približno 140 kg, prodam. Telefon 041 755-856. 5481 PRAŠIČA, približno 180 kg, lahko tudi polovice, samo domača hrana, zelo ugodno prodam. Cvetka Jančič, Proseniško 43 a, Šentjur. 5479 TELICO simentalko, brejo 4 mesece, prodamo. Telefon 5715-700. 5488 DVA prašiča, težka približno 220 kg in 130 kg, prodam. Telefon (03) 5808-057. š 839 DVE telici simentalki, breji 8 in 9 mesecev, prodam. Telefon 041 763-078. 5494 BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. š 840 KMETIJSKI PRODAM VINO kraški teran, odličen, ugodna cena, prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614-862. VINO, belo, rdeče, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. 5392 NEOLUŠČENE orehe, biodinamičen pridelek, prodam. Telefon 041 980-145. 5353 BELO in rdae domače vino, 1,20 EUR/l, prodam. Telefon 031 704-828. 5467 OSTALO PRODAM STAREJŠE knjige, lepo ohranjene, prodam. Telefon 040 412-452. 5345 AVTO radio na CD in snežne verige prodam po ugodni ceni. Telefon 070 268-636. 5387 FISHER tricikel, otroški voziček, gugalnik in konjiček in torbo za prenos dojenčka prodam. Ob celotnem nakupu podarim komplet šotorov za igranje otrok. Telefon 070 732-673. 5457 KOSILNICO Sip 135, Deutz far 190, cepilec za drva, sveder, varnostni lok za traktor, viličar Litostroj, 3,6 t, Tam 80, po delih, trosilec umetnih gnojil Vikon, 350 kg in štedilnik na drva, prodam. Telefon 041 642-070. 5491 KUPiM SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 779 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima prel(0 2000 oglasov. Velilstisneš< šilček ali dva, ni problema. Težje je, če človek že dvajset let igra isti komad. Zato sem letos raje zapel In požel velik aplavz. JOŽE MIKLAVC Rdeče-črna kombinacija Dve prelestni celjski mestni svetnici sta se takole stilsko usklajeni družili na županovem novoletnem sprejemu. Svetnica Zelenih Slovenije in vodja obratovanja čistilne naprave in črpališč v podjetju VO-KA Celje Urša Drugovič očitno prisega na rdečo, direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik pa na črno. Ali sta si obleko izbrali glede na svojo barvo las, ne vemo, a nedvomno sta zadeli v polno. Foto: SHERPA Srečala sta se na sprejemu Na županovem novoletnem sprejemu v Narodnem domu sta se drug drugega razveselila oče in hči. Tjaša Podergajs skrbi za odnose z javnostmi na celjski občini, njen oče Beno pa, kdo ga ne pozna, ima v rokah vajeti vojniške občine. Foto: SHERPA