St. so. V Gorici, 28. julija 1888. „SoLa" izbaja vsafc potok in veljt po pn&ti prejeutana a!i VvO.jrici »» 'ton* po$iljnna: Vsf l*-to . . . . . f. 4.4C Po1 l«a . '. • . . ,. 2.2C Cetvrt U'la .. . . . „ I K-VH oznanilili in tafco tudi pri ,,po. i'anieah" se pluouje zu iiitviulno tristop. no ?rstof 8 kr. to se tisku i krat 7 »» .» .1 >. 2 „ « » » .. » » „ Za veLe 5rke po prostorn SOČA Posamezne Stevilke se dobivsg'^gp 8 kr. v tohalcarnicah na, staroiii- tfjju in v liHnski uHci in-pri Qprayjaiiyi v prodajalhici O. Likaija y semeniSkih ulicah h. St. 10. ¦ , Dopisi in narocnina nay se potiija opravni&tvu „SoLoa' Via SAminario St. 10 ¦ . Rokopiss se ne vrafaja; ddinVina) sc blagovoljno fraiiUiijejo. — litsiStevm in drugini iiepromoznfm sc uaro&rYua suiia, akose ogluse pri opravii&tvu, Cesa treba avstrijskemu Slovanstvu? ii. T prvem clanku (gl. St. 28.) siuo vidoli,| da je znaostveua knjizovnost nomSka le zat"gadcl t6lik;i, ker jo more probirati, gojiti in znanatvene knjige kupdvati do Sestdeset milijonov Nemcev. Iu med to-iiko udredno raaso poraja so vedno zadosti moz, ki se v dobtojnem Stovilu mirejo posvetiti ntjraznovrst-oejSitn Btrogo znanstveuini v6 hm in takini ve Jam po-svotijo celo zivljeujo svoje* Majbni narodic — in v vrati gotovo nn§ uarodid' slovanski! —pa imajo obilo potrob, dela premrwgo, de 1 avce v pa vedno p r e in a 1 o! tn tako vidimo, da so vse naSe narodno potrebo vrokah nokoliko mo/, ki tako svoje moci cepijo tor se uikaker ne m6Vej>> poavetiti jedino le vedi. (Med oklepi pa naj opomnim, da so «. pr. g a o I o 3 k o knjigo noraSko tudi zeio drage, v razmeri mnogo drazj*\ kakor katere koli knjige slo-venske. Zakdj? Zat6 kor je tudi med t6!iko Nemo: — in priStejmo k to in se tiate Slovane, ki zajomujo 5o vedno ie iz nomskoga stpdenea — lo male takih, ki se poeajo ?.. goologijo tor pokupijo tak6 lo ntalo geoloSkilt kajig. In ta slucaj volja pri uaa na vaaketn znanstvenem polji!). No v alovanakih n&rodi&li poraja pa se vendor tudi nekaj takih m >2, ki posveiijo vedi eolo zivljeujo svoje in ki se navadno tudi avetuvao pros'd/ijo. Toda taki m »zje«post.iI» si ali ra d o v o 1 j >i i, .ali pa' pri-feiljetii r e n e g a t i, t. j. prvi so popolnotn i unko^ilt k diugim narodom, nava lno k Notnceai, ter so pozi-b-H na svoj rod; drugi pa so iu se vedao ljubijosvoj narod, todd prvi, kakor drngi piSojo svojt uSoaa dula v tujib jezikin, navadno po 1 a t i n a k i, ali po nem Ski ter tako pridno bogate tujo itak i;ftbog.it.> kojizovnost. Lo pnmi lime malo na n ;§ega Kopi'arja, MikloaiCe, na slavnegrko zuveda slovanskega svojega rodii? saj so to p r v a k i slovansk! ?! 0Jgovor je lohdk: 1. da jim je mogoLe spraviti avoja dcla na svitlo; 2. da dobe zadosti kupov.ileov, da polcg tru-da ne trpe so materijalne Skole iu 3., d.i so ijih knjigo iu znannst razSri tudi izven ozkih naroJuih mej ter da iave za nje ve6 ucencga svetd. Vse t6 nam bo'j pojasntjo zgornje boaole! Da jo pa to za- LISTEK. loatna resnioa, ki nam ni na cast niti no v pouos. to je tudi vsakemu umljivo! In da So-bye v prsih naSih s'ovansko sice, ond;i moramo vsklikniti: „Pojdi od nas, tisramota naSa! Umakni so Bo ben emu znan-stvenoknjizovnomu jeziku slovansk e-m u »!" Li; tiko nam jo mozuo vaaj nekaj piravnati prastaro in ze toli ukoreninjeno sramotno htbo slo-vansko! §; z jednoga slovanskega aedezaizpodn'nti moramo tujscino, kjci* nim ne de!a nic manjae sramote, kakor na (astnem sedoii zniinstvonoknji2evoem, in zameniti jo moramo s6 sploSnim ali obenim jezikom slovanskim. Ko so je namrec ravuo prod 40 leti so-§61 na Dunaji po iuicijativi slavnoga, Sc ved:io zivega Hrvata Ivana Kukuljevica Sakoinskogi s 1 o v a n s k i k o n g r e s, sporazutnovalt so so sltvni Slovani mod sf'boj — po u o m S k i, In spozaali so modii m-jzj6, da je to zares volika sram>ta iu hiba nasa. Spoznali so, da treba popravitt to sramotno hibo slovansko! In po stiride;ctih let ill v tern pogledu tudi nismodoati na boljsem, saj so slovanaki dr^avni poslazci 3a d inos sporazumev jji me I seboj le — p o n e m 5 k i. Slo-vanska idoja naprodovata jo s'cor v tej kratkoj dobi' z velikanskimi Kiraki, tod^, v reaniei se Si niam» uspoli previsoko. Zaro.-t, dan3a kaj oduSevIjeno govo-rime o bratib Cehih, Bolgarih, Poljakih ali cel6 R u-s i h — joj! —, co pa pridemo aknpaj, da se bolje razumemy, govorirao — p o n e m a k i. In to je naravno, kajti me I maogimi je/.iki slbvanakimi je da-ties (— iu temu je u/.rok naS.i nesreSa, da niao ob-voljala na6ela sv. Ciriia iu Metoda! —) vonler tolika ivtzlika, dt je treba ve3 ali mmj temoljitogk ucoaji, eo hoconij s^gri-itt Inpino ter priti jeziku do jedra. To jo zopct iogiSaa roaniea, sicer bi imel s t o ni i I i j o n o v i narod slovanaki jeden sam jezik, a mi sami jih priznavann celo kopo! Da bi torcj vaak ti-iobrazen ali in-o!igentca S'ovan po^nai in g>-voril vsa alovanska narccja, tegi zuea ||c moreiuo tirjati, sicor bi celo zivljonje svoje porabili le v ucenje ten jczikov! Da pa vaak naobrazMi Slovanpolegavo-jogi tcmo'ji'o pozaa i;< g)v>ii so jed-Mi slovanaki jezik, to pa ze amc*mo tirjati! In ni H mozio, div^i naabra^onci slovanski poznajo pulog svojega jeden in tisti drug jozik slovanaki, ki bi postal tako „obcui slovanaki jezik," v kojf5in bi so spo-razuinova'i mid aabo, da jim ni treba ziuvti vaehalo-vauskili nareeij, a tu li ne sporazumevafi se — po neinSki?! Da, nie ni lozjega kot to, le roano volje nam trcba, malo m'nj separatUtis'ceg.i duhd in malo vec" •- soli! V tern „obcnem slovanskem jeziku" bi gqvQrifip kodar bi prisli skupaj, kikor ami priSJj na prlhko ^e parkrafc Oehi in Slovenci. V te.m joziku pisali bj vai slovanski ucenjaki svoje ufiene knjigo, ki bi gotpvo dobile mnogo vefi kupovaleev, kakor dosodaoje 9xi*jaii Skeu znanstvene knjige si o vansko. Tako. bi Slovani ne bogatili tujih knjizevnosti, raaiyecJ uatvarili bi si na tak na6in toliko vseslovansko znan* stveno knjiXovnoat. da bi imponovala vaemu eivilizo-vanemu svetu. Kateri narol pa naj bi ae merit ae, sto milijonovim Slovanstvoni ?! — Upam, da bi< bila zaman Se kaka beseda o tej velopomembni zaji^vi, Kogar nisem do sedaj uveril o no'zogibnoj potrebi iq za nas majhne slovanske narodifio silni koristi obenega zuanstvenoga jezika slovanskega, temu ne zatopo voL v glavo ziv krat no koristi in ne potrebo njegove. Vs;tk slovanaki rod naj le nadaljujo svoje. na^ rodno dol2noati na polji knji2evnem, toda sainesto tujscinizrtvujeuajalovanskiatvari — v zmlslu gornje razprave. Ali je to teSavno P Kdor je pazno slodil tej razpravi, mora pritrditi, da j e to vsakemu Slovanu celo sveta doUnoat! Bog dal, da bi ujiakal toliko ereco So ta roll Lo tako se zopet povrnemo nazaj v prvotnost slo* vansko iz katere nas je zapeljal tujec na napafina pota! Le tak6 prezenemo raz slovansko ozemlje tujoga duha prenapolnjeno in okuieno ozracje; le tako izle-c:mo po zapadni, uesloyauski kultuti hirajoSo indivi-duvalnost svojo slovansko; kajti le tako zacueuio. mialiti in cutiti po slovanski; le tako ystopirao tudi malostovilni narodiii slovanski v kqlo velikib narodov, da bomo z njimi vrod tekmovali na pozuriS5i syetovne kulturc, — iu tudi blagostanja! Le tako doicze Slo-vanstvo cilj svojega obstanka. Bodi zadesti! Govoril sem maogi preveo — za tiste ki imajo slovansko sree"; takini ni treba dolgih razprav. Kdor je pa v avojem koriatolovji, alit stran-karski zaslepljenosti slep in gluh, te^a ne uvOii.nihco ve6 na naSi zemeljski obli. Le bjguzal, da jo m logo takih med nami! ______. Roziusky. I z p o d K r n a, 15. julija. — Tu gori na prijaznem luhnci stojim polog aa-motne eerkvico. Doli pod mano razprostrta jo kraana dolina, obkoljoua z viaocimi hribi iu mogo6aimi go-rami. Y vzuozji holmcu doli svitli se prijazen trg, na desno in lovo pa se bli55e lope vasioe z belimi cerkvami. Tu ua levej dero naprej belo modta Soca, peni se in Sumi, zdi se kakor bi se valovi pogovar-jati med soboj, koliko in kolikrat so se ze na dol-gem potu svojem ob nastavljeoo skalovjo zadeli in ra^prSili in kolikokrat bode treba So trdo, trdo but-niti, predno dose2ojo svoj cilj, vesoljno morje. Iz ze-lenoga loga taut prihaja mi na uh6 srebmi glaa kri-latih pevcov, drobnih slavicev; ah, kak> ljubko si odgovarjujo iz loga v log; zdi se, kakor da ho6ejo vea Lut hvalciuoati do stvarjenja y milo peaeno iz-liti. Zadej iz grmovja Luje se glasno ^vi^ganje kosu, a tu z veje njogofiuoga brasta pa odmeva krepko ciceri6i veselega SSinkovca. Visoko tarn gori izpod stimili pedin zdraj pa zdaj protrga prijelno to har-monijo mrtvaSki glas aovo, kakor da bi hotela z hi gajofim glusom spominjati, da vaako veaelje je s lugo pomefiano, da viaki jslaati pnineaau je i gr^nki pe!in- Kedelja je danes, dan Stvarniku posvo5en. Kra-sno je jutro, vaa narav.i j i i\v*. D iii v trgu odbila je v visokem corkvenem zvoniku ura; zvon milodo-nefie udirja in vabi pib>2no ljud*tvo k svetej nekr-vavi daritvi. In rea, glej, kiko se tarn z jedne in druge strani pi belej coati lepi pomika ce'a proce-aija praznicno opravljonega Ijudatva ; giri z naspratne strani pa se jo prikazala izza holmca dmgi mnoftca in se vsiplje doli pi strmi, ozk j atozlei. V;doti je, da jo vse: mozje in iea% mladeuiCi in dkleta vii-vahnih p)govorib. Lt tain sidy tih> koraki sivolaai starcek, optt na palici, po'eg nje»a pa stopa i pod te2o let uklonjena sta>a matnica. Zi njima priskaklja tropa vitkih deklet i»i liki b zonogim srnam uler»yo mimo po6aanih at.trcov, da dohito sprodaj idoS) v. sto cilih mladeaifiov. Starci pa gledita za njimi in zdi se mi, da vidim, kako se jima je utrnila solzt doli po uvelih licih, zdi so mi, da oujem nju vzdih; ah, brezakrbna mladinal pa kaj, moj Bog, saj sva bila midva takal Brxih korakov b!i2a se vse denaanjemu svojemu eilju, svetemu hraniu. V. aredi to divno na-ravne lepote, velioastni ta prizar, ne pozabim ga nikdar! In kra9?a ta zomlji j} naia. slovonski zomlja in dobro, pobo2oo to ljudatvo je naSe, alovenako Ijudstvoi Pri torn spominn stisnem skoro neved6 svinenik med prste in za6nem zapisovaU beaolo, ki mi jih sree nackujo. Ah, da bi mqgo) najti b sede, i kaier'mi bi izrazii, kar iuti »rcL. Dopisi. V Gorici, dne 18. jul. — (Konecletna preaku-Snjiv slovenski dekliSki dvorazredni Soli in v hlovenskem otroSkem vrtu.) Ysled odborovega 'sklopa politi6nega druStva D.i, vao lepo te pokrajine naSa je to domo-vina iu Od nekdaj stanuje Tukaj moj rod, Co ve kdo za druz' ga, Pove naj : od kod ? Da, naS rod, ali 2d, da tudi od nekdaj po krutili, sovr.izaih uam silah zatirani, tlaoeni na§ rod! Ub3gi, nosrecui narod slovonski, od nekdaj bill so tvoji pra-dedje krvav boj za bori ob*tanek! (Krotek, pohlovqn ze po narav', stvarjeu, delal niai nikdar krivico ni* komur, zivel ai miruo v svojem zatiSji. Zveat domo* v:.ni, vladarju svojemu, bil si pa tudi vedao priprav-ljon postaviti ae krepko v bran proti nivalom sovra-g.»v na§ih; ah kolikrat se je zemlja ta rudeoila krvi tvojo! Si v trdom boji zmagal, kakoyo ti je bilo plac.lo za to ? To je pa krnta sila vrgla, todaj pi Bog s toboj 1 Planili so liki krvoloSoim .risom nad to, srocon, ako si odueaol -h\ot; kak6 pa ti je krvavelo sree, vid.(S, kako se imotje tvoje ropa, kako 8ft razdira, poZiga tvoj dom ! Glej, ta za gor6, groza mo pretreaa pri spiminu, tu za giro 8iv6 tudi rodui bratje tvoji, a nho uehali prcj sovragi, tuja sila od-trgala jih jo od nas, pogoltnilo jih je nonasitljivo 2relo itredente. Vkovani v t«2ke spone storijo po milom narodno smrt! Izgubljeni so torcj, a to je bridle-v iz^uba za to m.ilogtevilni ra^kosani narod ! j Ali jim je pi ta Srtev zadoati? ha, ko lafini volkovi ' vodoo piei56, da i tebe ugiabijo in pogoltaejo. Taka jo b;j*f &mgji mi rod, od nektoj tvoji mrfoi »^te^-:?®?n8fijeneg8 po „Soci" od dro G. t. m. zakpc#*fefje Solsko leto b'ov. dekliSke dvorazrcd-nJoWrm rifdv; btroSkega vtta z javno preakuSnjo v aa-boto, 4m 14.t. m. .... Ob 8. uri brala se jo v sememski kapeh bv. masa, pri kateri so pele nekatere uSenke iz dmgega razreda, ki so menda *a v prvo nastopile javno v cerkvi kot — pevke. - Petjo, pod voditeljstvom gdcne nadu5iteljice, vrSilo sa je razmeroma dobro; 2laati se jo ua konei av. daritve lepo pela avstnjska hiuinn. Blizu 9. ure pricela se je skuSnja ift' sicer naj-prej v I. razrodu. — Pricujocega Gbciustva je bilo Le dokaj obilo in mnogovratno. Navzoci uo bili ne-kateri aa§ih slov. odli&ijakov in rojakov, svctnega in cuhovskega stanu; nekaj stariSev Solskih otrok in So drugega, po vecini zenskega obffiiistva. 1[ onim je priStevati p. n. gg.: viteza dr. Tcnklija, predaednika druStva „Slogo," katcro la zavod denarno vzdtzujV; monsiguora Andr. MaruSica, castnega kanonika in radskofijskega solskega nadzornika za Ijudske sole glede* veronauka; ncsnika na&Vga S. tihegoiciCa; pro fesorja Kragelja in Sp»nc ca in vjdulskc niitelje Mer-cino, Sivca in Poni&i. Po obicajni uvodni raolitvi vrSil sc je uajprvo izpit iz veroznanstva. OJgovori, ki so jth dajale de-klioe na stavljena vpraSanja, izmed kate>ih so bila nekatera precej tezka, * bili so ne le stvaroo, ampak slovnicno pravimi, kar nas je posebno za to vcselilo, ker vemo, da je nekrjih ucenk domaci, oheevaliu je-zik goriika poulifoa slovens&na. Po polurnem izprasevanji iz verstva uas'opi u-fiteljioa gdfaa M. JVglic ter izprasuje udenko iz o-stalih predmetov. Dasi je bila sal. deca, ki je zo po naravi — in to velja vzlasti o deklick — nekuko plaSna, vsled prisotnoati tolikih goapodov in jej no-znanih obrazov, vznemirjena in zbegana : odgovarjr le so vender ucenke lepo in dolocno. K sklepn stopt na sredo Soisfce sobe mlado deklerce, ueenka Wolf, ter deklamuje prav gladko in dokaj pravilno nahsS za to priliko sestavljeno pesem, koje tudi vaebina je splosno dopadala, celo pesniku Gregmc'icu. Naposled zapele so ucenke So nekoje' slovenske pesmice in s tern je bil izpit v I. razredu kon&tn. Preselili smo se vsi poslaiatelji iz I. razreda v II., kjer se je nemudoma pricelo Jzprasevanje uocok tega razreda, po navadni pricetni molitvi tudi tu: najpfej iz veiatva. Za casa izpiasevanja iz verouka izvolil je prevzeti ponujeno ma predsednistvo, kot kne/oaadAkofijski Sol. nadzornik za veroznanstvo, mon-sjgnor prof. Andf. Marusid, ki je bil la dan menda v prvo v tem slov. zavodu pricujo6. Akoravno nismo strokovnjaki v ti stroki solskih predmetov in nr>m je torej tezko ali celo nemogode primerno oceiijati za-sluge d. g. kateheta, vender sveduci vaakemu §>lni-ku ze mnoSina in preciznost stavljenih vprasauj in tej nsporedna nata5nost podanih odgovorov v lepi slov. beaedi, nenavadni naprt'dek nasih slov. dekiet v veroznanstvn, v ti temeljni podlagi pravo oinike in kerscanske vzgoje.*) VeroizpraSevanju sledil je kakor v I razredu — izpit iz dragih solskih predmetov: iz racuaatva, *> Polit. dntSlTO ,SIogaa mora 5. g. kateheta hvnlezno biti z» Bjegovo pozrtvOTalnost ter hralezno priznavati velike za8luge. ki jih ima fa gospod pri tej edini slovenski soli v Gorici, in sicer ze koj.iz poeetka ojenega obstanka. Op. Ur. In ali je danes drugaee ? ali ti je danes sre5a milej§a, uziva§ morda danes za svojo zvestobo zasld-Leno plaeilo ? Vtacajo5 se sino6i ze v poznem mraku iz bljx-nje vasice, do^el sera starLka s tezkitn kosem na hrbtu; ogovorim ga in kmalu sva se pogovarjala o marsiSem. BEh, slabi so dasi, slabi", pravi, Bvidite, kako kmet propada in gre v niL. Slabe letine, davki, doklade, kdo si more izmisliti, za kaj vse, in tie re-6em, sedanje ljudstvo pozna tudi marckatero raz-vado, ki je nismo poznali; to vse nas vedno bolj nazaj potiska. Ali vse to bi se §e nekako prcbilo, ako bi se nam uc godilo toliko drugili krivic. Tozko je dandsnes priti do pravice kmatu, ko se Ze vsak drugi cnti mocnejsega od njega; 2 njiui gospodari, ga odira, kakor ma drago. Tirja se vsak dan veL od nas; pomisli pa nihee ne, nam bode li §o ostala skorjicii kraha, da svej glad potolaiimo. Pa; da bi nas kdo branil, potegnil se za nas I Ha, kdo bi se zmenil za ubozega trpina! Pod tezo, ki nas tare, ob-nemoremo kmalu j ne vem, kaj mfelijo, da bode potent, ko bode kmet unicen." sDa, prav imaS, abogi moz, res je; koliko je mo2, ki bi 6utilf, zmenili se za narodovo gorjp, ako ep sami siti. So, ali le 6astne izjeme so, ki pa igrajo galoetno ulogo vpijoSega v pusSavi! Vse je !e goia, umazana sebiinost, prokleti egojizem. Pregovor, da je Bog earn sebi najprej brado ustvuril, to je zanjp, tega se dii61 Pae\ dokler narod potrebujejo, joj, kako se Igskajo, polna so jim usta narodnjaStva, kar vsiplje se z jezika. Ali to je le ostudno hlinjenje, njih narodnjafitvo jim je le sredstvo v dospgo svojih ciljey; ko je pa ta doseien, je narod njim - lanski sp«?g! Tako plafoje svot! Zatorej pojdi, drago Jjudstvo. tam y evetiiee in branja, slovnice in zon^jepisja. IzpraSovala je gdinn Jug, nadu6iteljiod in ob jodnom voditeljioa slov. dokl. Sole. Ceprav so nas navdajalo najboljSe tiado o do-brem napredovanji slov nuse dvorazrednice ter ao nas j prav te vesele nado privele k koneeletni preskusnji — vendar je dejanska izvrsitev preakuSnje, osobito v J torn II. razredu, dalec presegala vse naSe, ce tudi najboljSe mtsli in upe. OJgovarjale so naso mlade Slovenke tako gladko, natanSoo in v lepi sloyeuscmi na vsa, tudi najtezja vprasanja, da so nam je veso-Ija kar na stcz\\j Sirilo sree ter nas navdajal nek po-nos nad tolikim napredkom u6?snk, da smo j»o tihem, bolj meA seboj, iesdtali dmStvu BSloga,tt da je pii-vabilo na ta, za na§o prihodnost volcvazen zavod tako tpratno kakor vstrnjno ueiteljiiko mod, ki umo v trku kratkoga 5ol. leta dnvesti n»so slovi'nako dokli-c» do loliko dusevne *robw i in i/.obr.»zeno3ti I Okraj* ni sol. nadzornik za ljtid-dco in me§6.\nsko a>Ie, g. Culot, ki jo valed d.nc ubljube, za kake pol ure prisel nadzorov.ije poslnSat pn-davanje ozltonn i/.\)\a-Sevanje slovenskih;!.«6iikr israzil soje, in to tedaj 2o opetovalno, jako pohvalno o vrlem napredku slov. dekl §ole, zlasti tega II. razreda. Istega mnonja in prepricinj.i ao bili in so oni gg. 3>!nikr, ki so kot dobrodoSH gostje posIuSali gladko in slovniSno pra-vilne odgovoro m'adih dekvIc iz vaeh u&iih predmetov, tako, da neki piieujoi g>spod ae ni oUtavljal javno trditi, da je gotovo vel'ko u6>ncav srednjih sol ki bi no pogodilt tako bn-zpomulno in g?adko vo&-ne onih vpr.mSanj zlasti o zt-mljopisju in krajcznan-stvu naSega .':•>;'lorja, kakor so pogodile, ta vpiasV nja uienke'tt^-'drugega raziBila. Skoda, da nam easn prernaitjktijo in nam tndi sicer g. »Soetntt urednik ncmoro'v Kvojem listu da-ti toliko prostora, da bi mog'i vsuj uekoliko, Ce iis ne dostojno, opisati izprngevanje iz vsoh navedenih' predmetov ! Iz tega malega pa, kar sra« lu -r- ra-sniii na ljubo, torej stvari n kakor ne pietiraje — ob-ce on.enili, si lahko vsak, tuli kdor ni bil pri ko* uecletaem izpitu navzo5 in mu je na srei nasa slov. mlado2, ai lahko miali in naj bode uvorjon, da na§a dekliSka Sola vrlo dobro naprelnje in da jo, skozi in akozi izglcdna Sofa, ki torej ne potrobuje nikega priporocila — priporo^a se sama. Po dover-genem izpra§cvanji pristopt k inizi uCenka Strnsar ter deklamujo prijetno in milo pesem, primerno"&isu in kraju, ki je tudi bila za ta d godek nala§5 ses-lavljena Pokvaliii so nozno deklamatorko vsi poslu-sateiji javno in jako sreno. — Med izpraSevanjem ogledovali smo risanke in druge knjiiice ufionk, vse fiodno in pravilno; dopa-dale bo nam vzlasti Iepopisno vaje ; to je res 1 epo-pis. Tudi mnogovislna rofina dela, ki so bila v obeli razredih jako "okuano iia dvoh mizah razstavljena, spricuj«'jo o i2glednem napredovauji slovenskih deklic tudi v ti stroki solskih ved. t Enajsta ura je bila pretekla, trebalo je torej ! skleniti ter se podati k preskusnji v otroski vrt, kjer poducuje gdL. P. Leban in so otroci 2e nesterpno cakali nas, da tudi ti pokazejo, kaj so se lepega in koristr.ega f#au5ili. Odpojc se zato nekatere mic'iie pesmice in poslovili smo so od II. razreda. Po na-sein odhodu delila so se pri lnim udenkani s:ala darila. SkuSnja rosnih junakov in junakinj v otroSkem vrtu nas je za to zanimala, ker se nam je zdelo vse novo, kar smo videli in slisali. Cttdli smo se, kuko toliko krat ze • izreSeno molitev do Ysemogoenega I zopet gori'de p»novi, naj bi s? oblaSno, tonmo ob-' zorje, ki se od nekdaj nad teboj razponja, vender zjasnilo, n.tj bi ti konc'iio zasijalo solnce srece! Turn v daljavi prikazal se je Srao-rumon voz in se ktlino ziblje po gludkej cesti, gori ob SocJ. Postni voz je to, ki nam prinas* vesela in tuzna po-roSila, radovedneiem pa marsikatero novice. Kmalu i so bode na tiskanem oapirji hlastno 6ita?o, kako tain doli na jugu oholi Ali Ian, drugi ti BrankoviC svojega naroda, svojo soprogo — krafjico po nedol2-nem preg?,nja in pod:, da bode laze svojo pustolovno in razkoS;io 2i\ljenjo nadaljeval; kako so v daljnjoj Francoskpj gencrali in nuni.^tri streljajo v dvobojili, prvi baje zato, ker bi bil rad kaj „ve6\ dragi pa, ker se boji, da ga prvi s scd«.'2a potiane in bi mu §la menda trda za vsakdmji kruii. Cita se tudi, kako se ta in oaa da ma v toplicah dolgncasi, kako nevarno joj je zbolel jedini nje Ijub^ek. mali psidek; natandno je tudi poptaan recept najslavncjSega zdiavnika, ki je bil k ^hozcu-psicku brzajavno poklican, ki pa ob jedncm '¦¦¦¦¦' \ malpga muca, ki se je tako prcliladil, da zadrjt o^i ta mijav sr6ck niti o^esa ni zalisml, In take i»/ari, iitajo se uavadno s slastjo, iinenujejo se pikantne Cita se tudi, da se je ta ali oni pri leikem delu za vsakdanji koSfok kruha ponesrefiil, zapnstil 2eno in doco-siiote, da jo temu in onemu \ stroj v tova»ni odtrgal roko, nogo, ki bode vselej j nesre5neL, da je mati, ki pomanjkanja trpe^e dece ni mo'gla vec prenagati, iskala v valovih toiuzbe, in ' ve6 tacih. sree ptetresujod h w&j. Moj Bog, kaka so ta napp'wtja! Ali take stvari malo koga zanimajo, kdo naj to Cita i i Na uri v zvonku pomaknil se jo luzatcc visnko gori, hiteti motam doli — in nnprej z narodom! 13, jo m goLe tako majhno otroke nau^iti toliko lopili redij. To niso vec otroLjo va&\, Razni odgovori na stavljena vprnSauja, potja, igre itd. dopadalu nam je zi 16. Tudi za sklep izpitu v otro^kem vrtu bila jc zlozena posobna p^smica, katero jo razmeroma prav dobio dekiamovala hcerka goriskih roditeljev, kateri jo pi id no posiijajo v otroski vrt.*) — Predno smo se razLli, povabi g. vitez dr. Ton-kli u^it. oaobje, t. j. vse tri gospodiene uditoljice. v I. razred ter jim javlja kot predsednik pol. druStva „Slog;itt v imenu tega dru§tva svojo zadovoljnost za dober vpeh in napredek slovenske dekliSke dvorazrednice io & njo zdiuzeuoga otroSkega vrta ter do-stavlja nadejo, da bodo goapodicne tudi nadalje z isto akrbjo in poXilvovalnoatjo oprayljale dola sv«ije-ga posla. Posebno je priporocal Solo in vrt gospici vodi» teljioi Mariji Jug, pohvalno prizaavajofi zdatui napredek Sole in vvla. Tudi ml cestitamo iz srea gospicam ueiteljiccm, p sebcj gd6. voditeljici I Cestit mno druStvu „Sioga,a da ima tako i/gledno §Jo ; Io pravico javnosti naj poskrbi! Cesiicamo ufionkam, ki so se toliko lopili naukov in zlatih resatc nau6ilo. (^ostitatuo slednji6 lolitoljem, da paSiljujo svojo deeo v to Solo ali vrt. Naj bi jih le* So drugi posiiemali! Kajti, polcg na-vadnih Solskth predmetov nasicijo so tu na§u dokli-co, kakor smo se*s;vn\; preprifiali, lope, eiste sloven-seine, svjega niaternega jezika, ki jo gotovo vsake-mu Slovencu in "Slovenki nad v*e druge ljub irt drag, ako mu jo lastna mati ljub:i in drag*. Tu se ufiimo — dojala jo ena izmed doklauia-tork, 6a smo so prav zapnmtili — Tu se ucjrao raznih yed, U6'uno v s v oj e in so jezici, Postanemp da iz deklet ^loi.e sloven sko kdaj v resnici! ________ M. Od Lijaka v g.>:iski okolici. „%^,\* jo prrd dvema letoma sporoeala, da jo p.eds.tdnik drustva „Slogott v dnistvoiii soji ogovoril vJadiuoga zastop-nika, ali tnisli ista odpiaviti steimi klano na hrib pri Ajiovici. Vladin zaatopnik j<» na to.odgovoril, dx se za to dela jo priprave. Ob6natvt) jo ta odgovor toima6i!o tako, la so diiavna ceata na A^ov'ci pre-lozi iz sitrmiue v panovcovo doliito, ki se raz*pro-stini med hribom, po katoroga stermira je aedanja zderea cestf, i u mod u as pr o t n i in ?zah odni in h r i b o m v P a no v c U; A vlada je stvar drugi So ra7tolma6ila in zasukala. Namesto narediti cesto po omenjeni dolini v P.moveu in ssa. vselej odpraviti vo2no iz stermino, napravlji se sedaj tarn kaj klude in rajde na hrib. Cesta po dolini v Punoyeu bila bi polozua, brez grap. oviukov in dero'; vgajala bi vsestransko iu izvcnm kaj zaneve muke in terpinfienje. Kiiifcno obra^an se k i^bi, mill drug in po- btatim, p,v,mljo na oni strani velikc luLe, kjer jih vsprejuio z oitprtimi rokami kot „narodoe muceaike;" v nado-mrstilo tch pa zivi v samem Trsttt kakih 16.000 i-ulijanskih podanikov, ki jedd naS kruh ter u2ivajo vec piostosti — (vseI), kakor pa verni trzaSki Slo-venci, kateri si Se jedne slovenske Sole ne morejo ¦^zbojevati. BodoCnost se bo maScevalal Studije so jako drage, posebno odkar je naucSnl ! minister ekscolenca Gau5 poviSal Solnino na vseh ! srednjth solah avstrijskega cesarstva. To v6 prav 1 dobro tudi inienir Comolii, kateremu so goriSki uradni listi in mestnega urada privrzenci hvalo peli, dokler ni bil spvejet v zaoasno mestno slu^bo, da bi Goricano niil, kako bi lahko priSli do oene in dobre vode. Inienir rojak, ki posve5uje svoje modi svoji blaginji v Italiji, dobil je od goriSkega mesta nena- rrioo w^rtde » aroje Stadije o tm, kako bi 89 napeljala v Gorico aajbolja pUna voda. AH to, kar je dobil, mu ne zadostaje ; postal je slavnemu nwstnemu zupanstvu racun, v katerem aahteva za 62 dnij svojih Studij nifi manj nego I860 gld., to je 30 gl. na dan. Meatno ajareSiustvo je odgovorilo v zadnji seji na to zahtevof da ako je Cornelli Studiral So posebe 62 dnij o goriSki bodofti vodi, je delal to broz naloga od strani mesta, in da radi toga se mu zahtevam zoesek ne more izplacati. Samo dr. Veauti, bodpci 2npan gorjski, se je Comelli-ja usmilil tor priporoSal, naj so zahtova, da natajicno razfoii svoja narocila in ayojo pravico do morebitne nagrade. Uiadni list iz-javil so je v popolnem sogtosji z bodocim Sup-mom. Mrtvega iz Sofie izlekli so preteklo soboto v Sfcraclcah nekega HIetnega fanta iz Bid, koj«;ga so stariSi o casu zrelih Lre§enj izgnbili. Truplo J<* »"»» ze zelo gojilo. Na hrbtu sta ae mu poznuli dve, spre-daj pa ena wma, kakor bi bil ubodeu. Iz Istre dobaja nam cedalja vcfi veselb novi<\ Ko so pred Ietom dfbbili Hrvati pmc" v roke obc:n» Pazin, (ki je alula poproj za „iredentov$kou), prosili so, da bi se vstunovila v Pazisiu tudi lit-vast-. Sola. 28. jiroija jei vhda veuilar zapovoda-la, da naj se poizve o tern ielja pazinskegi preb * valstva. IzpraSeval je sain okrajni glavar Sunzig in od 77 ocetov izjavilo se"je 51 za hrvask o, a le 26 za laSko solo. Odslej bode torej tudi hrvaSka &>-la v Pazinn. Vsako pridobitev uioramo si izboj^vati z veiikira naporom. Od mnogih vecih obciu, lUiterc so hrvati p r v i fi dubili v roke ter Laho potisnili v kot, je tudi obcma Motovisu, kjer jo Ml 14* pr. m. prvi voljen hrvaSk 2upan z vs/mi podzapani. --V T i n j a n u pa so Hrvati ze v problem * decwnbru zmagali pri obLinskih volitvah; a laska stranka u!o-2ila je rokars, CeS da se godi urivica, ce ne gospodu-jojo oni. Srbskega prestolonaslednika vzeli so kra-Ijici Nataliji v Wicsbadenu na NcmSkem. Prejanji cetrtek zvecer je nazuanil redarstveni prcdaodnik wiesbadenski kraljici Nataliji, da bo v petek zjutrajf ce treba ailoma izrocil kraljeviea stbskim odposlan-cem. Eraljica je protostovala zoper silovitosti, a do-stavila jc, da se bo udala kruti sili. Potem je po-vedala Aleksandru, da mora drugo" jutro odpotovati. Prestolonasiednik je zajokal, rekoc: „Grem zc v Belgrad, a ti, moja mati, mural iti z menoj.* Potem je sol spat. Biio je v pctek zjutrrg — kialjica je ravno odzajntrkovala -r- ta so se odprla vrafo v sa Ion ter ae je prikazal predscdnik z mnogimi oboro zenirai redarji. PriSoi se je nsstoptu dvogovor: Piei-Sednik: aVe!icanstvo, 6as odhoda je prisel.* — Kra-Ijica: wPrito2iti se moram, da pride redarstva v raoje Btanovanje, ko sera ee vendar izjavila, da se ne u-stavljam." — Predsedaik: 0Raviiam se po viSjern nkazo/ — Eraljica: „§e je dve uri 2aaa. kajti viak se odpelje ie-le opolndne." — Predaednik: „Obza-lojem, a prestolonaslednika moram takoj vzeti scb'»j.M — Eraljica: BSpremiIa ga bom na kolodyor." — Predsednik: „Tega ne smem dovoliti; naircilo se mi je marvec strogo, da velicanstvo ne sme zapustiti vile pet ur.*— Kraljica: nV navzoLnosti redarjev tedaj, 8 kojinx ste me prej iznenadili, kakor sem se nadejala, moram so posloviti od svojega otroka ?* — Policijsla predsednik Jena to molLal. Ta je zateptal ob tla z nogama kraljevic, ki je bil pri tern razgo-voro navzoC, rekoS: flTo jf* razzaljenje in sramota, nikedar v svojem zivljenji ne bom vec* stopil na nemska tla.11 — Eo je videla kraljica, da se ne d4 omehcati predsednik, poslovila se je ganljivo od svojega sina. Oba sta pretakala britke solze; kraljica ga je zopet in zopet pritisnila na svoje uJaljeno ma-terino arte ter ga poljabovala. Toga zaprta jej je glas, nitr besedice ni mogla izprogovoriti. Y tern pre-tresujo5em trenotka zacul se je zopet suboparni glas predsednikov: „Veli&m8Uo, opozoriti Vas moram na svoj ukaz.* Tu je Natalija zadojipot poljubila svojega sina, ki je koj potem odsel v spremstvu ro-darjev na kolodvor. Eraljica je stala pri oknu ter jokajo migala v slovo svojemu otroku, ki se je ro-snim oSesom oziral nazaj proti vili. Eupdija postaja cedalje vaznejaa za 6Iove?ki rod. 0 nji bomo sicer pisali pozneje obSirnejSi (lanek, a ker so ravnokar razbaja po dezoli mrtogo naSHt rodoljubov, opozorimo jib, naj ponce na§e ljudi kjer koli morejo, kako vaLen je za nas Slovence rek: „Svoji k arojim " Nas narod je bil vedno kraotijsk in kmetovolci bill so nekdaj najimovitejSo Ijudstvo. A dan danea w ve5 tako — koietijske pridelke iz-podrinili so tovarni§ki izdelki in tako so postal! tovarnarji in kopSevalci s tovarniSkimi izdelki ooji-movitejsi stan; vso imetje preSIo je v roke tovarnar-jev in knpcevalcev.. Oprijeti ne racramo tudi Slo-ven8i kupdije potem pa tovarn-stva, da ise poginenio. Oilabeli; smb sioer ze hudo za taka podjetja, a o,ie-mogli §e nismo; treba nam je le reBtie volje in prave vzajemnosti, pa kmelu pridobimo nazaj deuar, ki nam so gA ptiijci p kapfijo in toyamami izvili iz< rok, da se zdaj i njial tako mogofino ponaSajo nad uami. Edor je wed nami, bodi si v mestu alt na de- 2e!i, 2ivi po vocjem od nas. Bodi si trgovec ali roko-dolec,' odvetnik ali zdravnik, ni mu mogofio 10 let obstati, ako mu Slovenei popolnomu obrnemo hrbot. Cimu tedaj zabajamo Slovene! k njim in si gojimo gade v nedtu. 6, doklor bomo Sloven3i tako nepro-vidni, da nas bodo smrtni !*a§i sovra^fiiki s par kraj-carji nizje cone k sebi zvabljali, tako dolgo ostaoomo roveii, broz zaslombe! Ne glejrao so, 8e damo narod-njaku par krajcavjev v- 5 nego naSemu nasprotnikti; saj jth damo nasemu Sloveku. nasemii prijatelju, ki podp'ra % itjtitt uaso ljudi, naSa podjetja in nasa drustvn, v katcr.i piidojo uaSi bratje; oni trosijo od nas pridobljent denar zopet *a nas, a nasprotoiki nasi trosijo od nas izvabljuno s-jlde v na8o pogubo za „pio pafirijo" :n za ljudi, ki nam nagajojo, naspro-tnjeji in Skodujojo. S.imi med sabo se moramo po.lpirati, ako so lioceuio okrepiti, da bomo mogli ditig d:ngiMnu pomngatt! N:kat no porajtajmo na to, da nam iiasi naspinitirki vse njih ponudbe ugodtujap narcjajo m»go nasi .jjpdje, to jo lo vada,. s katero nas nrorajo ob sv«»j«m aovrnJivu so k sebi zvabljati. Dj-kler za tako vabo h'tdim >, nas res zmorejo na§i mv-sprotniki vsled giistfjega «.i»l t2ka nokoliko ccneje po-strezsiti nogi nasi tedkejo obinkovani narodnjiki. Prav s tein tudi ut.So podjotniko vkon^ujcjo — to momnio v?aj sprcvideti! ()prim:mo sa stanovitno tedaj gosla : ,Svoji k svojim," pa bode kmalu vse boljae za narodni napied«*k! Nikar ne bodimo tako nopty-vidai. d:i bi z ouo roko pudpirali druzbo s?. Ctrila in Meto la, z druiro pa „pr!) potrijine" zaloznikP. Ako §e tako t r o s i m o denar z a druzbo sv. C i-r i 1 a in'Motoda in d r u g o n a r o d n o d r u-b t v a, n i s o vstani'resiti nam Gorice; 6 e pa stan.ovitno zahajamo ,.svojik svo-j i m,* bodo v 1 0. 1 e t i U tudi pri ra a g i-s t r a t u, p i s a 1 i ravno tako radi sloven-a k i k o t 1 a § k i. T;eba j« tedaj na deSeli resioga in ?,;vega pii-poroccvanja, da zahajajo naSi IjinIJe v mestu po po-tre.bno le k srojim ljudem. Ako pa bi so ktoci tvmo glavi razprrdajalec na dezel't nc hotel "rayuati po na-iem nasvetu, obi-niino mu hrbet in priskrbimo si dru-zega razprodajalca. pa se kmalu iznebimo vseli so-vmgov. YUo pomozi B»g! (MPro patrija",) ircdentovsko drugtvo, ki ima med juznimi Tirolci, Primorci in Istriiani prav tisto nalogo, kakor ,.§ulferajnli mi-d nami, botelo je iz Ttidenta poslati svoja zastopaike k vseuCiliScni slay-uosti v Bologno, pa mu je rakano avstrijska vlada — c. kr. namestniSki oddelek v Tridentu — prepo-vedala. Zaradi tega se je drtt$tvo pritozilo oa mini-sterstvo notranjih zadev; ministorstvo. pa je pritozbd zavruilo. Eakoi scdaj->iaSki listi iz Trsta porocajo; vlozilo bo druStvo prito^bo pri dr^avuem, sodiSSi.— Naj jo le, menda tudi on li ne bodo iredente pod-pirali in ji potuhe dajali. SK Oehi se cedaljo bolj zauimajo za nas Sloven-ce. Obiskati nas nameravajo zopet 6eaki „Sokolcia in prircdijo poseben vlak, da pridejo za 8. in 9. dan sept, k 25. letnici Ijubljanskoga „Sok'i!a." — V brat-ski ljubezni razadeva se njih viSja omiko. Bazkaz koro^kih zganjarjev je izdala do-2elna ylada. Stevilko tegi razkaza kaz"ojo jako zalo-stno stanje in slabo upauje na boijao bododiost ko-roskega prebivalstva. Po tarn razkazu so popije na Eoroskem v letu povprek na vsako glavo 20 litrov zganja ; ce pa se odrad.uni otroko in take, ki zganja no pijo, pride gotovo na vsakega 40 litrov na leto. V vsej koroSki je 1574 mnglrjli in 416 fmahht ki so vsaki dan pijane. Na§teto jo tudi koliko ljudi pride zarad ignnja v revScino in bcraStvo; kolikojih zboli in zuori ali se sami vmore. ^ganjepitje je ti-sti strasui davok, ki vkonda promo^onje in iivljouje; tega naj se ogiblje kakor smertnoga sovra2uika, kdor kaj 6aaa, iiveti ob svojem piemoienji! ,5Vrtnarstvo s posebnim ozirom na ob-delovanje in oskrbovanje SolsMh vrtov" —¦¦ pravi se licni knjigi, katero je spisal g. Gu>tay; Pirc, tajnik c. kr. kmetijske diu2be v Ljubjani, Eujiga ima 147 strani in 180 podob; velji pa s poSto vied 1 gld. 10 kr. Stritarjevih zbranih spiso'- izSel je 53 snopio. Prisojeno je nekemu ljubljauakemu postopa-ca 13 mesecev jece, ker jo med litauijami v oerkvi pii^gal smodko. Tako je prav. Kdor ne misli v cor-kvi najvisjemu bitju Bbga spodobae Sasti skazivati, naj gre rajo v kako brezdno. Obsojati naj bi vsaj na par moaecev v jeco tudi tisto, ki v cerkvi tabak zvedijo (tikajo) in duhajo (Jnofajo) ter se pogovarj ijo in vr-to, kot na semiiju, Drzavnih slu^abnikov jo >- na§i driavi brez Ogorsko in Hrvatsko: 35 000 uraduikor, 4864 pisar-jov, 14.296 siulabnikov, 524 jotniskib pazulkov; 7178 linancarjev, 4000 redarjev (poticajev), 2X34 profesor-jev. Place dobijo ti 48 milijt-nov gld. NOVO banko hofiejo napraviti v Avstriji n e k t e-rifranooskibogataai ki so bo lotilaruzuihpodjetij, Denarja prinesojo 20 milijanov frahkov. Ni 6*lu jo znani Bjntu (Bjntoux). -» Nove zlatc rudui-ko, riasli so v Avslraliji, ti obetajo veliko bogastvo. Vinorejsko druStvo v Brdih bo izredim zborovalo prihu.lnjq nedeljo ob 4.'uri popojudne v Steveijanu po iiaslednjeui sporcdu: 1. govor popot-„ iicga ufiitelja o kmetijstvu; 2. pregledovauje poprav-Ijenih diustveaih pravil; 3, uiorcbitiii uasveti; 4. po-roCilo o stiSeiiji sadja; 5. razgovor o uaraeujeni t'az-8'avi. — K obilni udelefttvi vabi odbor. AND. F1GELJ. Odbor Telovadnega draStva HSokol" v Gorici je v avoji seji dne 22. t. in. sklouil prirediti veliko slavnost'Castiiem'u otv>rjetiju tega drustya due 2. scpteiubra k.' I. Iv toj slavuosti se bodo vabila vs.i aSokoLska in 'druga narodna druStro."1 Spoted sla.vnosti pri »bci se o SVtjeni 6isu. DruStvcuiki „S«koli1' Re uljuditp vabi jo, ¦¦ da m za to slaviiost j^i krbe druslveno obteko, katero i>.-deluje gosp. Poboial'..Martin na IVavuiku; Sokblskc klobuke, pere*n in pasovc prodaja pa gosp. Anton Fon, k'obacar v Spuiea&kih a"o.ih. GLASOVIR, dobrega in stanovitnejj". glaso, srednjo cone, ^ «- t je na prodaj. Kdor ho5e vefi o njom izvedeti--?*%¦ J naj so ogfasi pri opravniltvu #JSofio8, v se- y|j M moaiakih ulicah, h. §t. 10. fAl Jjfei&Ma&M&ia? SWESTSX* Radenska kisla voda in kopalisde. Radenci na slov, Stajerskem ob vznoSji Slovenskih jgoric. Hilt 7fll"flVllllfl ITAflfl Badonsko bUU roda ima mod vaemi evropskimi kisloci naj vec natrona in H.UH #iUl U.V llllAl fUU»i Iiti|a. Posebaa njena lastnost jo, da pomaga pri vseh boleznih, kojo dobi Llorok vsted provoliko kisline r svoji vodi, kakor pri hudici, pi'i kamnu v zeiodCU, mehurji in ledlcah, ter je neprecenljivo zdravilu pri zlati iW, pri boleznih V mehurJI pri zasliienjih, kadar se napravlja kik Tukara* ? GpricJ.