ST. 11	NOVEMBER 1965
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Urejuje uredniški odbor: predsednik Franjo Vrlič, člani: Alenka Gorup, Stojan inž. Kerbler, Janez Kostanjevec, Franc Meško, Andrej Podbreznik, Janez Sukič, Boris Solovjev, Rudi Stelcer in Anton Zadravec.
Odgovorni urednik: inž. Stane Tone j c Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/341 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor
LETNIK lil.
Ob gospodarski reformi
29. muamU&i	|
Praznujemo ga že dvain-	n
dvajsetič — naš praznik, ki	* '
ga najbolj cenimo in ki smo i, nanj najbolj ponosni. Barka,	< ►
ki je pred dvaindvajsetimi	< J
leti odtočna zaplula socializ-	0
mu nasproti, je do danes pre-	o
rasla v ladjo, ki ji nobena	< ►
burja ne more do živega.	0
Vode naše ladje niso preveč	• >
mirne. Včasih se razburkajo	J*
in tedaj je potrebna trdna	<,
krmarjeva roka.	o
Nekaj potnikov je takih, ki * ’ jim je ladja pretesna. Precej 0 takih jih je že poskakalo čez o ograjo, drugi še bodo, med-tem ko se nekateri že vračajo.	<,
Roko na srce — vsi smo ho-	n
teli tole našo ladjo malce	* J
razriniti — pa ni šlo — lahko	0
bi kje počilo. Tako smo se	< ►
pač spoprijateljili s kožo, ki	J ’
jo nosimo. Boljši je manjši	0
krožnik poln mesa, kot pa	o
velik krožnik s fižolovim zr-	J J
nom na sredi.
Ob vsakem rojstném dne-	n
vu nehote pomislimo na pre-	* J
hojeno življenjsko pot in ob	,,
čestitkah na mnoga leta po-	o
želimo, da bi bila ta leta	' J
čim lepša. Naši republiki mo-	0
ramo še posebej želeti vse	o
najlepše, saj gre pri tem za nas in si bomo lepše morali 0 sami ustvariti.	<►
To smo dolžni storiti zaradi	< [
hudih let, v katerih se je ro-	,,
dila naša republika in zaradi <► njenega poslanstva v sodob-	j £
nem švetu. Dolžni pa smo to	< >
tudi samim sebi.	< ►
Letošnji rojstni dan naše . ' J | republike je prelomnica v na-	< >
šem pojmovanju. Mati repu-	< >
blika do svo jih otrok ne bo	J J
mogla biti več tako darežlji-	<,
va, kot je bila doslej. Otroci	i >
so odrasli in bodo morali	J |
sedaj svoj kruh zaslužiti.	,,
Tako je v vsaki družini in	o
jugoslovanska družina prav	J J
gotovo ne more biti izjema.	,,
Če bi bila, bi bilo nekaj na-	< >
robe in v navadi je že, da na	J J
zapečkarja ljudje kažejo s	,,
prstorh.	* >
Zato bomo letos praznovali. rojstni dan svoje domovine	< >
kot razumni in polnoletni	* >
otroci, ki se zavedajo svojih dolžnosti. Edino tako bomo	o
res lahko upravičeno vzklik-	< *
nili: še nd mnoga in srečna	J |
leta, republika!	.2
c--------------------------------i
★
Ob dnevu naše
republike vsem iskrene čestitke!
★
v _____________________________J
Skupščinski zbori in odbori so v zadnjem času veliko razpravljali o nekaterih osnovnih pojavih in problemih pri izvajanju gospodarske reforme. Ugotovljeno in poudarjeno je bilo, da je obdobje od sprejetja ukrepov za izvajanje gospodarske reforme pa do sedaj prekratko, da bi lahko popolneje ocenili rezultate reforme. Ugotovili pa so, da obseg industrijske proizvodnje do konca septembra zaostaja za planskimi predvidevanji in to deloma iz vzrokov, ki so se pojavljali že pred reformo, v nekaterih panogah pa so ukrepi reforme zaostajanje industrijske proizvodnje še povečali. Izvoz se je do konca septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 24. %, uvoz pa še vedno upada, kar ugodno vpliva na ravnotežje plačilne bilance. V notranji trgovini promet pada, zaloge pa se povečujejo.
Ukrepi, sprejeti v zvezi z reformo, so v prvem obdobju nekoliko zavrli gospodarski razvoj, vendar pa so v zadnjem času rezultati že boljši, kar kaže, da se je večji del kolektivov resno lotil izvajanja ukrepov gospodar« ske reforme. Večina gospodarskih organizacij je usmerila napore v boljšo organizacijo dela, modernizacijo tehnologije in bolj racionalno izkoriščanje sredstev.
Nekatere gospodarske organizacije pa so presojale svoj položaj v novih pogojih preveč šablonsko in so iskale rešitve v zmanjševanju delovne sile, v zmanjševanju sredstev za raziskave, štipendije, izobraževanje itd., ne pa v boljši organizaciji dela in boljšem poslovanju, s tem pa tudi v večji produktivnosti. Še vedno so nekatere gospodarske organizacije, ki pričakujejo, da jim bo njihov položaj izboljšala skupnost. Premalo pa je storjenega za proizvodno povezovanje go-gospodarskih organizacij v raznih oblikah poslovnega sodelovanja, združevanja, specializacije in kooperacije.
Večina delovnih organizacij je realno pristopila k valorizaciji osebnih dohodkov, ki so jih povečale le ob upoštevanju lastnega ekonomskega položaja. Prav tako so nadaljnjo rast osebnih dohodkov vezale na večjo produktivnost. Ugotovili pa so, da nekatere gospodarske organizacije niso upoštevale teh kriterijev, kar slabi njihov gospodarski položaj.
Tega vprašanja se je v svojem ekspozeju pred republiškim zborom skupščine SRS dotaknil tudi član republiškega izvršnega sveta Mirko Jamar, ki je med drugim dejal: »-Dosedanji podatki o valorizaciji osebnih dohodkov
kažejo, da se delovne organizacije lotevajo- valorizacije s precejšnjo previdnostjo. Pri tem je treba opozoriti na nekatere karakteristične podatke, ki kažejo, da je prišlo do precejšnjega znižanja realnih osebnih dohodkov, Osebni dohodki so bili v septembru približno za 15% višji kot v juliju, cene osebnih življenjskih potrebščin pa so se povečale za okoli S3 %, kar pomeni, da so se realni osebni dohodki na zaposlenega od julija do septembra zmanjšali za okoli 8 %. Vsekakor valorizacija kljub upravičeni previdnosti nekoliko prepočasi napreduje, saj bi trajnfejše zaostajanje osebne potrošnje lahko negativno vplivalo na nadaljnji razvoj proizvodnje. Za oblikovanje osebnih dohodkov in njihove valorizacije je bilo priporočilo zvezne skupščine ža podlago za usmeritev delovnih organizacij pri izvajanju te naloge. Zato v zvezi s tem ni pričakovati nobenih administrativnih ukrepov.«
Za stabilizacijo gospodarstva sta vsekakor najpomembnejši utrditev in izpolnitev takšnega sistema in družbenega nadzorstva cen, ki bi najbolje ustrezalo našim družbeno-ekonomskim odnosom. Že ob sprejetju ukrepov gospodarske reforme je bilo ugotovljeno, da ima sistem cen
administrativen značaj in da ni prilagojen niti načelom samoupravljanja, niti novim pogojem, ki nastajajo ob izvajanju gospodarske reforme. Sedanji sistem administrativnega določanja cen povzroča v posameznih primerih neskladja med cenami domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala, kar povzroča, zaradi previsokih cen, konkurenčno nesposobnost na tujem tržišču. Poleg tega odločanje o cenah in o odnosih cen, na temelju prodajnih cen proizvajalcev, ne more biti trajnejša podlaga za sistem cen, ker tak način premalo upošteva objektivne kriterije in merila. Takšna merila daje le tržišče in tržna cena. Taka rešitev je tudi v resoluciji zvezne skupščine o smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema. Splošna ugotovitev v razpravi je bila, da je treba ponovno proučiti sistem cen ob postopnem sproščanju cen tistih proizvodov, pri katerih- je' ponudba na tržišču večja od povpraševanja.
Preskrba industrije z reprodukcijskim materialom še ni zadovoljiva. Kljub temu, da so zaloge iz uvoza na približno enaki ravni kot lani in da so zaloge domačih surovin v primerjavi z lanskim letom celo večje, pa so te zaloge surovin desortirane, kar (Nadaljevanje aia 2. strani)
Komandni prostor razklopa	Foto Stojan Kerbler
5t zasedanja delavskega svela
Tretje redno zasedanje delavskega sveta je bilo 28. oktobra. Člani delavskega sveta so se na zasedanje lahko dobro pripravili, saj so dobili razlago obširnega dnevnega reda, tako da so vedeli, kaj se bo obravnavalo po posameznih točkah.
Osrednje točke dnevnega reda so bile: razprava o periodičnem obračunu za tretje četrtletje, razprava o spremembah in dopolnitvah finančnega plana ^ in razprava o polletnem poročilu HTV.
•	POLLETNO POROČILO HTV
Ce primerjamo letošnje nesreče pri delu z enakim obdobjem lanskega leta, ugotovimo, da se je število nesreč pri delu in na poti na delo povečalo od 101 na 116 in da je v preteklem letu na račun teh nesreč bilo izgubljenih 1750 delovnih dni, v letošnjem pa 2363. To je zaskrbljujoč podatek, ki mu bo potrebno posvetiti vso pozornost.
— Delavski svet je šestmesečno poročilo potrdil. Člani so sodili, da je potrebno po obratih poskrbeti za čim varnejše delo članov kolektiva.
•	SOGLASJE K SPREMEMBAM ORGANIZACIJSKIH SHEM
Svet proizvajalcev DE promet je na predlog svojega vodje sprejel spremembo organizacijske
(Nadaljevanje s 1. strani) otežuje normalen razvoj proizvodnje. Na povečanje izvoza lahko bistveno vplivajo tudi pogoji za kreditiranje proizvodnje, ki so sedaj vse preveč togi in nesprejemljivi. Pereč je tudi problem pomanjkanja dinarskih sredstev za nakup deviz za nabavo reprodukcijskega materiala.
Resen problem v medsebojnih odnosih gospodarskih organizacij in njihovih odnosih do poslovnih bank je medsebojna zadolženost. Ta problem je potrebno proučiti in čimprej poiskati ustrezno rešitev. Neizpolnjevanje medsebojnih obveznosti postaja splošen pojav, slabi poslovno povezovanje gospodarskih organizacij in vnaša nezaupanje v poslovne odnose.
Z izvajanjem gospodarske reforme se je zaostril problem odpuščanja delovne sile in novega zaposlovanja strokovnih delavcev. Prevelika previdnost gospodarskih organizacij zaradi zaposlovanja novih strokovnih delavcev lahko negativno vpliva na nadaljnjo intenzifikacijo proizvodnje. Prav tako je za uresničitev ciljev gospodarske reforme škodljivo vsako zmanjševanje sredstev, ki so namenjena za razvojno raziskovalno delo gospodarskih organizacij.
Večina delovnih organizacij je pravilno razumela namen gospodarske reforme. V tem kratkem obdobju, od začetka uvajanja prvih ukrepov gospodarske reforme, so gospodarske organizacije že zabeležile prve rezultate boljšega gospodarjenja. Uresničenje ciljev gospodarske reforme je predvsem odvisno od delovanja gospodarskih organizacij, vendar pa je nujno potrebno čimprej rešiti neustrezno urejena sistemska vprašanja in to predvsem o sistemu in družbeni kontroli cen, deviznem sistemu, sistemu kreditiranja kot tudi o nekaterih drugih problemih, ki ovirajo hitrejše izvajanje reforme.
Spričo tega je potrebno, da tako pristojni republiški izvršni in zakonodajni organi kot tudi gospodarska zbornica še naprej intenzivno spremljajo gibanje v Zvezi z gospodarsko reformo in opozarjajo pristojne zvezne organe na te probleme ter predlagajo ustrezne rešitve, ki bi prispevale k temu, da bi hitreje dosegli cilje gospodarske reforme.
sj
sheme, tako da se zasedba delovnega mesta mehanik I. poviša na račun znižanja zasedbe delovnega mesta mehanik III., in da se zasedba delovnega mesta delavca na odlagališču zniža na račun povečanja zasedbe delovnega mesta voznika buldožerja.
—	Delavski svet je s tem soglašal.
Prav tako je delavski svet soglašal s spremembo organizacijske sheme DE aluminij za organizacijsko enoto livarna, tako da se zasedba delovnega mesta po-služevalca indukcijske peči zniža od 8 na 4, zasedba delovnega mesta livarja indukcijske peči pa se zviša od 4 na 8.
» INVENTURNE PRIMANJKLJAJE JE TREBA PLACATI
Stalna inventurna komisija (inventurni oddelek) je izvršila inventuro konta 361 — tj. drobnega orodja in zaščitnih sredstev v uporabi s stanjem na dan 30. junija 1965. Ugotovila je primanjkljaje pri osebnih zadolžitvah v skupni vrednosti 46.970 dinarjev. Delavski svet je obravnaval poročilo inventurne komisije in sklenil, da je treba za vse inventurne razlike obremeniti odgovorne delavce.
e TRlCETRTLETNI OBRAČUN POČITNIŠKEGA DOMA
V	tričetrtletnem obračunu počitniškega doma je bila napaka, zato ga delavski svet ni potrdil.
—	Delavski svet je ob tej priložnosti poslušal tudi poročilo upravnega odbora počitniškega doma, ki je imel sejo v Crikvenici, in poročilo o pregledu finančnega poslovanja. Upravni odbor ni mogel posredovati delavskemu svetu dejanskega stanja, ker ni dobil v Crikvenici na vpogled periodičnega obračuna.
—	Po razpravi je delavski svet sklenil, da je treba v počitniškem domu izvršiti temeljito revizijo finančnega poslovanja in imenoval za to komisijo: Borisa Solovjeva, predsednika UO poč. doma, Milana Longhino in Marjana Bizovičarja, ki je dolžna likvidirati vse odprte račune, saj ima v ta namen na razpolago 5 milijonov dinarjev; pregledati mora vse poslovanje in dokumentacijo od zadnjega potrjenega letnega zaključnega računa dalje in izčrpno poročati na prihodnji seji.
Delavski svet je razpravljal tudi o spremembi dosedanjega poslovanja počitniškega doma. Pri tem je sodil, da ni potrebna stalna zaposlitev tolikih delavcev v počitniškem domu, ampak da bi lahko imeli izven sezone v domu samo čuvaja. To naj bi do prihodnje seje proučil upravni odbor počitniškega doma skupaj s kadrovsko službo podjetja.
• NOVE STANARINE ŽA SAMSKI DOM
V	skladu s sklepom skupščine občine Ptuj o 100-odst. povišanju stanovanjskih najemnin je delavski svet določil nove cene stanarin za stanovanja v samskem domu: opremljena soba z dvema posteljama 10.800 dinarjev, ena postelja v opremljeni sobi 5400 dinarjev, garsonjera — manjša
—	6600 dinarjev in garsonjera
—	večja — 7400 dinarjev.
Stanovalci samskega doma so
vložili na določitev takšnih cen stanarin pritožbo, v kateri navajajo pomanjkljivosti v samskem domu. Delavski svet je pritožbo obravnaval in jo odstopil vodji delovne enote osrednjih služb z naročilom, da naj pregleda navedbe vloge stanovalcev, uredi pomanjkljivosti in o vsem poroča na prihodnji seji.
• IZKLJUČITEV DELAVCEV IZ PODJETJA
Komisija za izrekanje vzgojnih ukrepov zaradi kršitve delovne
dolžnosti DE aluminij je predlagala delavskemu svetu, da naj izključi delavca Antona Kamen-ška iz organizacijske enote livarne iz podjetja, ker je prišla do zaključka, da za kršitev de? lovne dolžnosti, ki jo je storil, ne zadostuje vzgojni ukrep, ki bi ga lahko izrekla v svoji pristojnosti. — Delavski svet je o predlogu komisije razpravljal in s tajnim glasovanjem odločil, da se tovariša Kamenška ne izključi iz podjetja, predlagal pa je komisiji, da naj mu izreče zadnjo kazen pred izključitvijo.
Delavski svet je še tajno izglasoval izključitev iz podjetja sedemindvajsetih delavcev, ki so samovoljno zapustili delo v našem podjetju.
• NAGRADE DELAVCEM, KI SO DAROVALI KOŽO ZA PONESREČENE CLANE KOLEKTIVA
28.	avgusta so se težje ponesrečili delavci v glinici, in sicer:
Delavski svet je .imel. 13. oktobra tretje izredno zasedanje. Izredno zasedanje je bilo zaradi tega, ker ni bilo še mogoče pripraviti rebalans finančnega plana, odločati pa je bilo treba o obračunu osebnih dohodkov za mesec september.
Delavski svet je obravnaval poročilo o proizvodnji in realizaciji v III. četrtletju. Iz tega poročila je videti, da je bila proizvodnja v mesecu septembru najugodnejša. Posledica dobre proizvodnje so tudi ugodni finančni rezultati, ki pa vplivajo na osebne dohodke. Osebne dohodke bi morali obračunati po planu in po pravilnikih. To pa ni bilo mogoče, ker jè treba najprej dopolniti in popraviti finančni plan. Na osnovi teh ugotovitev je komisija za poslovni plan in program predlagala delavskemu, svetu, da naj za mesec september določi novo vrednost točke, ki bo višja ža 0,05 dinarja od dosedanje vrednosti in naj se obračuna povprečno za vse delovne enote enako. 'Delavski svet je predlog v celoti sprejel in sklenil, da naj
Jože Hertiš, Anton Macun in Franc Notersberg. Nujen je bil operacijski poseg, in sicer transplantacija kože, s katero bi morda rešili življenje ponesrečencem. Na poziv se je odzvalo več članov kolektiva, kožo pa so darovali Jurij Simonič, Janez Bombek, Janez Zuran in Alojz Menoni. Delavski svet je sodil, da bi se podjetje moralo oddolžiti darovalcem kože za humano dejanje, ki so ga pokazali, ko so pomagali svojim sodelavcem ob težki nesreči; zato je določil za priznanje v moralno-etičnem smislu 14-dnevni počitek v počitniškem domu na račun podjetja in denarno nagrado 250.000 dinarjev za vsakega. Tudi doktor Zori Janžekovič, ki je vložila mnogo truda, da bi rešila življenje našim delavcem, je DS dolo-čin praktično priznanje. Za to je odobril 100.000 dinarjev.
— Delavski svet je nadalje odobril odpis dveh pisalnih strojev in ene preproge, plačilo raznih računov za pogrebne stroške umrlih članov kolektiva, tovarniškemu odboru sindikata pa je
bo tak obračun osebnih dohodkov akontacija, dokončno pa bodo osebne dohodke obračunali, ko bomo izvršili rebalans finančnega plana.
• POKRITJE IZGUBE POČITNIŠKEGA DOMA
Bruto , bilanca za mesec julij izkazuje ca. 2 in pol milijona dinarjev zgube. Skupščini občine Crikvenica .je' potrebno plačati ca. 500.000 dinarjev komunalnega prispevka za gradnjo v letošnjem letu pri počitniškem domu. Delavski svet je sklenil pokriti to zgubo in plačati komunalni prispevek v breme sklada skupne porabe, sočasno pa je odločil v domu revizijo finančnega poslovanja in pregled vseh stroškov, ki so nastali z adaptacijo kuhinje in izgradnjo nove jedilnice.
• PRESTAVITEV PROSTE SOBOTE
Po sprejetem letnem razporedu dela je sobota, 27. novembra, dela prost dàn, nato pa sledijo prazniki ob 29. novembru. Tako bi I imeli 4 zaporedne proste dni, kar bi močno vplivalo na redno
odobril koristenje sredstev iz dotacije za pomoč članstvu v znesku 600.000 dinarjev. Na prošnjo osnovne šole in krajevnega odbora SZDL Podlehnik je delavski svet odobril 500.000 dinarjev za ureditev prostorov otroškega varstva v Podlehniku.
Delavski svet je obravnaval priporočilo tovarniškega odbora sindikata 6 kriterijih pri sprejemanju novih delavcev. S priporočilom je soglašal in predlagal komisijam za sklepanje delovnih razmerij, naj ga upoštevajo tako, da naj sprejemajo samo delavce, ki lahko pridejo na delo ob vsakem času.
DS je odobril poravnavo prevoznih stroškov za člane kolektiva, ki bodo obiskovali tečaj francoskega jezika po intenzivni metodi pri zavodu za tuje jezike v Mariboru, in odobril denarno pomoč Mariji Hertiš, hčerki pokojnega Jožeta Hertiša, v obliki štipendije, ki znaša mesečno toliko, kot to določa pravilnik o štipendiranju za posamezni letnik šole. Marija Hertiš obiskuje
2.	letnik ekonomske srednje šole v Ptuju.	K.-n.
delo v podjetju. Zato je delavski svet sklenil, da bo sobota, 27. novembra 1965, delovni dan in da bo na ta račun prosta sobota 4. decembra, ko bi po letnem razporedu bila delovna sobota.
• ODOBRENA NABAVA OSNOVNIH SREDSTEV
DS je odobril za DE vzdrževalne obrate nabavo kompletnih garnitur za avtogeno varjenje in različen pribor v skupni vrednosti ca. Ij500.000 dinarjev, za DE osrednje službe nabavo računskega stroja, pisalnih miz, risalnih desk in pribora za ca. 2' milijona dinarjev, in za opremo kabin s prhami v DE glinici ca. 6 milijonov dinarjev.
Za nabavo opreme za ureditev prostorov godbene sekcije je DS odobril tovarniškemu odboru sindikata 1,500.000 dinarjev dotacije v breme sklada skupne porabe.
Delavski svet je tudi sklenil, da je treba kupiti 34 izvodov knjig »-Kronika o delavskem samoupravljanju«, in to za člane (Nadaljevanje na 3. strani)
Delo pri rednem pregledu generatorja v lastni energetski centrali
IZREDNO ZASEDANJE DS
(Nadaljevanje z 2. strani) kolektiva, ki so aktivno delali v organih upravljanja in jih je izbrala posebna komisija' upravnega odbora. — Vsem • članom kolektiva, ki so letos dopolnili 10-letno dobo v podjetju, bodo ob tovarniškem prazniku podelili ročne ure.
• IZKLJUČITEV DELAVCEV IZ PODJETJA
Na predlog kadrovske službe je delavski svet izključil iz pod-jétja naslednje člane kolektiva, ki so samovoljno zapustili delo: Janeza Svenška iz el. vzdrževanja, Cirila Panikvarja iz prometa, Alojza Emeršiča iz prometa, Janeza Mlakarja iz glinice, Leopolda Krošla iz prometa, Dezi-derja Arackega iz elektrolize,. Franca Vidmarja iz avtomacije, Antona Ciglarja iz glinice in Martina Zemljariča iz el. vzdrževanja.
K. -n.
Ob zadnji seji OS
Na zadnji redni seji DS 28. oktobra je med člani bilo že čutiti, da se zavedajo, kaj zahteVa od nas vseh gospodarska reforma. Izjema na seji je bila le v primeru delovne' discipline, kjer je delavski svet skoraj kot celota .»zadel mimo«.
Precej živahna razprava se je razvila ob poročilu UO počitniškega doma »ALUMINIJ« .. vi Crikvenici. Enoglasna in spontana zahteva članov je bila, da tudi v domu. uvedemo red in temeljito pregledamo vse poslovanje in ža nepravilnosti krivce najstrožje kaznujemo. Prvič smo resno zahtevali, da naj ukinejo nepotrebna, delovna mesta. Nepotrebna namreč v vsej; mrtvi : sezoni, ki je.v, našem domu dolga kar celih 8 mesecev. Ni menda podjetja, ki bi v mrtvi sezoni i-plačevalo kar tri delovna mesta.
■ Nastop gospodarske ref orme in nezadovoljstvo gostov-članov kolektiva —. z razmerami v počitniškem domu, sta postavila ta problem v ospredje. Nezadovoljstvo med člani kolektiva o razmerah v domu je bilo iz leta v leto večje. Poleg vsakomur znanega odnosa osebja doma do domačih gostov je tu še netekoče poslovanje knjivodske službe. Ko je pred kratkim UO doma sklical sejo v Crikvenici, je bila knjigovodkiiija na dopustu.
Na seji DS je bila dovolj jasna in odločna zahteva za odpravo vseh nepravilnosti in pravočasno ureditev razmer v domu,, da bi za novo sezono že imeli novo organizacijo dela v korist gostov S- članov kolektiva.
Podobna razprava se je razvila med člani DS ob problemu v SAMSKEM DOMU v Kidričevem. Ob napovedi novih najemnin v domu so stanovalci še pred potrditvijo le-teh vložili pritožbo, v kateri so med drugim omenili tudi precej nepravilnosti, ki so v domu postale že. skoraj pravilo. Dovolj jasno je bilo vprašanje O delu in nalogah upravnika doma. Ce bi le-ta vsaj malo skrbel za svoje , dolžnosti) bi morale biti. razmere v domu precej drugačne, kot so danes. Upraviččno je bilo vprašanje o sposobnosti Upravnika in če ima voljo, da bi sploh odpravljal oziroma prestregel napake. Mnenje članov DS je bilo, da članstvo v NK ne opravičuje anarhije v domu. Vodstvo kluba bo v prihodnje moralo pri zaposlovanju, skrbeti bolj za interes podjetja'kot kluba.
Mnogo manj, lahko bi rekli skoraj brez občutka za odgovornost in interes podjetja, pa so pokazali člani DS pri razpravi o izključitvi člana kolektiva, ki je bil že samo v tem letu devetkrat neopravičeno izostal od dela. Tudi v lanskem letu je imel kar osem ; izostankov. Samoupravni orgàni in vodstvo DE so ža zadnji ukrep predlagali odstranitev iz delovne skupnosti.
Omejitve električne energije
Poleg pozitivnih rezultatov, ki smo jih že ali jih bomo dosegli s procesom gospodarske reforme, se kažejo tudi povsem določeni problemi, katerih reševanje zahteva širše prijeme in daljši čas. Med drugim stopa danes v ospredje potreba po izboljšanju ravni tehnike in tehnologije, uresničevanju moderne organizacije dela in vseh faktorjev, ki lahko vplivajo na kvalitetnejšo, večjo in cenejšo proizvodnjo.
Vse te_potrebe in slabosti- so že dalj časa spremljevalec našega razvoja večine proizvodnih skupin. Medtem ko skuša pretežni del proizvajalcev nadomestiti zamujeno, pa nastajajo še druge težave -j| eksterni faktorji za proizvajalce — ki pogojujejo proizvodnjo nasploh. Pri tem mislim na potrebno energijo za proizvodnjo. Brez te si danes ne moremo več zamisliti modeme tehnologije in ustvarjanja potrebnih dobrin.
Najobčutnejše pomanjkanje energije se trenutno kaže v pomanjkanju električnega toka, ki je v našem gospodarstvu najvažnejši vir energije. Za' to je več faktorjev. Najvažnejši med njimi je pomanjkanje proizvodnih enot (centrale), temu sledijo transmisijske£ možnosti, ki
pa ne bi želeli označiti naše nadaljnje izgradnje, ker z vključitvijo v proizvodnjo novozgrajenih kapacitet ne moremo računati pred letom 1970 tudi ob morebitnem takojšnjem pričetku del, ampak mislim na proizvodnjo pri obstoječih kapacitetah.
Vsi vemo, da naše podjetje, od časa prehoda na redno proizvodnjo v letu 1954 pa vse do danes, ni moglo, razen v letu 1963, izkoriščati instaliranih kapacitet zaradi omejitev električne energije. V tem pogledu je naš. kolektiv najbolj oškodovan, več (kot vsi drugi kolektivi v državi.' To dejstvo izvira iz velike porabe, električnega toka, ki ga potrebujemo pri proizvodnji aluminija in. ki nam daje naslov največjega potrošnika elek-
aluminija oziroma 25 % zahtevanega toka ža elektrokemijo. Že sam ta ukrep je močno ohromil našo proizvodnjo in povzročil velik izpad novo ustvarjene vrednosti. S tem pa težave pri oskrbi z električno energijo za našo proizvodnjo v letu 1965 še niso bile izčrpane. 25. 10. 1965 smo morali omejiti odvzem energije za 15 % pri elektrokemiji in 12 % pri . energiji , za pogon. Tej redukciji je sledila še naslednja 1. 11. 1965. Ta je omejila’našo proizvodnjo aluminija za 40 %, drugo pogonsko energijo pa za 25 %. Obstaja pa še možnost za novo omejitev v bližnji prihodnosti. Toda kljub temu da nam to povzroča velike izgube in uničuje proizvajalna sredstva, se temu skušamo prilagoditi z omejitvami na drugih področjih. Posledice napak je treba plačati, kljub temu da maš kolektiv to že dolgo obremenjuje. Morda že predolgo. Ostane samo še vprašanje: ali to skupno breme teži tudi druge kolektive, predvsem druge velike odjemalce? Na to ne moremo povsem pritrdilno odgovoriti. Breme omejitev v bilančnih postavkah, torej v predvidevanjih, nosijo tudi drugi veliki potrošniki. Res pa temu ni tako. Iz-podatkov, ki so nam na razpolago, lahko razberemo, da je bilanca in njene postavke eno, drugo pa je praksa.' Medtem ko je naše podjetje že oktobra preteklega leta občutilo redukcijo kot vsi drugi, je omejitev samo za naše podjet-
je trajala vse do meseca marca. Drugi veliki potrošniki so redno obratovali že mesece prej. Iz tega ni razvidno samo to, da je za druge potrošnike, bila omejitev ukinjena v času, ko smo bili mi „še vedno reducirani, ampak, kot je razvidno, so drugi močno prekoračevali mesečno dinamiko, ki je določena z bilanco. Prekoračitve po posameznih mesecih so bile tako velike,- da so dosegale ..mesečno dinamiko dobavljenih količin za naše podjetje. Pa še to: močno prekoračevanje bilančne dinamike se močno pojavlja ponovno v mesecih julij—september tekočega leta, največje prekoračitve pa prav v mesecu septembru. To je zanimivo predvsem iz dveh kotoy. Dolgoletna praksa kaže, da je naj več je pomanjkanje električne energije prav v jesenskih mesecih. Drugo pa je dejstvo, da je za mesec september in oktober določena višja ceha električnega toka. Relacija med višjo in nižjo ceno je 1:3. Ob takih dejstvih se razumljivo pojavljajo -mnogi dvomi v uspešnost principa bilance in še marsikaj, Poraja se sum, da so -predvsem drugi veliki potrošniki dobavljali prekomerne količine energije prav iz naslova in principa elektroenergetske bilance, ki so jo odločno izvajali le pri -našem podjetju. Če je temu res tako, bomo razčistili v bližnji bodočnosti.
Na osnovi vsega -tega kolektiv upravičeno zahteva odgovor. V -dvomu tako velik kolektiv ne more ostati. Če naši sumi nimajo osnove, potem smo pripravljeni nositi skupno breme še naprej. V primeru, da so dvomi upravičeni, obstaja le še zadnje vprašanje, kako dolgo še?
Popravilo registratola temperature
T ričetrtletje in redukcija
poleg ostalèga pogojujejo tudi uvoz, struktura proizvodnih enot (termo-hidrocentrale), hidrološki in meteorološki pogoji in drugo.
Zelo velike so morale biti -naše napake, da se gospodarstvo in tudi drugi potrošniki pri tako bogatih prirodnih virih, kot jih imamo, srečujejo -s problemom pomanjkanja ' električne energije. Danes je že povsem znano, da zamujenega ne bomo nadomestili pred letom 1970. Kljub trenutnemu forsiranju izgradnje elektroenergetskih ob-jekt-ov pa tudi ta rok še ni povsem zagotovljen spričo .znanih velikih zapoznitev pri izgradnji.
Ob taki perspektivi z oskrbo z električno energijo pa je tudi perspektiva našega kolektiva precej neugodna. S perspektivo
Tu se postavlja vprašanje, če je DS sploh upravičen takega člana vsiliti DE nazaj, če je le-ta že vse poskusila, da bi ga odvrnila od nepravilnosti, pa se prizadeti ni niti malo potrudil, da bi popravil svoj odnos do delal Nekateri člani DS so kar tekmovali med seboj v čustvenosti in »socialni« prizadevnosti, brez občutka odgovornosti do podjetja. Zanimiva je bila izjava nekega člana:
»Sem vsekakor za red in pravilen odnos do dela in za izključitev, vendar pa nisem za izključitev predlaganega tovariša«. Torej, dragi tovariš, ali si za ali proti. V vsakem primeru pa mora član DS biti sposoben, da pravilno presodi, kako je prav. K tej razpravi, je bila precej upravičena pripomba, da smo ob nastopu gospodarske reforme »predobro prišli skozi« in da bomo po vsej verjetnosti že, naslednje leto resnejši.	-čk
trike v državi. Res je, -da tudi drugi veliki potrošniki v tem •času niso bili neprizadeti. Vendar jim -tehnologija (karbid, ferolegure, abrazivi itd.) proizvodnje omogoča, da zmanjšujejo škodo in vplive redukcij. Za nàs je značilno, da nam omejitve energije povzročajo daljše ča-s-ovne izpade, kot pa traj a sama redukcija. Poleg tega pa povzročajo redukcije še fizično uničevanje- proizvajalnih sredstev. Teh problemov druga proizvodnja ne pozna..
Zaradi enakomernega preskr-bovanja vsega območja države z električno energijo, z Dimljenjem razlik v cenah za odjemalce in drugo je temeljni zakon o elektrogospodarstvu v
IV.	poglavju uvedel posebne ukrepe v prehodni dobi do leta 1968. Da se ne bi spuščali v problem cene za tok, -ki je po našem mnenju previsoka v primerjavi s ceno, ki j-o plačujejo proizvajalci aluminija v svetu in ne glede nä drugačno rešitev tega problema (lastne centrale itd.), so novi ukrepi prinesli tudi pojem elektroenergetske bilance. Ta bilanca bi v svojem sestavu vsebovala -predvidevanja proizvodnje energije za določeno obdobje (1 leto), z druge stram pa razdelitev te energije na potrošnike. Izhodiščna baza v -prehodnem obdobju -f-f pozneje računamo z zadostnimi količinami energije — za aktivno stran — proizvodnjo —- je obstoječa možnost proizvodnje, iz uvoza, ki pa kljub -temu v celoti ne zadovoljuje jugoslovanskih potreb. Zaradi tega so sledile z druge strani — pasiva ali odjem -M -omejitve, če smo hoteli uskladiti oboje.
Omejitve, Ori so prizadele naše podjetje po bilanci, znašajo
12,5	% električne energije, potrebne za proizvodnjo 40.0001
Tričetrtletje se je finančno ugodno končalo, številke so kar razveseljive, vendar se bodo do konca leta bistveno spremenile zaradi redukcije električne energije.
„Delavski svet je potrdil periodični obračun in poslovno poročilo za tretje četrtletje, -iz katerega je videti, da smo dosegli skupno realizacijo gotovih izdelkov in storitev za čez 15 milijard dinarjev in da je bila plačana realizacija ca. 13,5 milijarde dinarjev, približno tak pa tudi celotni dohodek. Po odbitju vseh stroškov in dajatev ostane podjetju ca, 3,2 milijarde dohodka, ki se deli na Osebne dohodke in ostanek dohodka za sklade. Za osebne dohodke je bilo v devetih mesecih porabljenih 1,437 milijona dinarjev, tako da je ostanek za sklade ca. 1,7 milijarde dinarjev.
In kakšno bo stanje .ob koncu leta? — Jasno sliko nam bo dal šele zaključni račun, predpostavke pa niso rožnate. Znano je, da še sedaj ne vemo, po kakšni ceni bomo morali plačati električno energijo, še bolj žalostno pà je, da le-te ni na voljo v potrebnih
količinah, da nam zaradi tega izpada proizvodnja v vedno večji meri in' da sploh ni mogoče oceniti, kako bo tekla proizvodnja do konca leta. •
Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu v-potrditev rebalans finančnega plana na osnovi predvidene cene električne energije in mu sočasno povedal, da lahko ta rebalans ' služi samo za orientacijo, v kakšnem položaju bi bilo podjetje ob pogojih oskrbe z električno energijo, ki jo j è imelo podjetje na voljo pred redukcijo.
Osebnih dohodkov zopet ni mogoče obračunavati, na osnovi določil pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnikov; o delitvi osebnih dohodkov posameznih delovnih enot. Tak obračun bo mogoče izvršiti, ob zaključnem računu, če bodo pogoji to dovoljevali, za sedaj pa. je delavski svet sklenil, da naj se osebni dohodki obračunavajo v bodoče z novo. vrednostjo točke, ki znaša 0,98 dinarja v obliki mesečne akontacije.
K. -n.
Prizadela nas je vest, da je nenadoma tragično preminil naš član kolektiva VINKO SAGADIN, iz oddelka elektrolize. Čeprav še zelo mlad, je bil pri delu vesten, marljiv delavec.
Sodelovalci gà bomo ohranili v dobrem in trajnem spominu.
proslavili smo 11-lelnico obralovanja
Tovarniški odbor sindikata je skupno z organi upravljanja priredil proslavo za člane kolektiva in , njihove svojce. Proslava obletnice se je začela že osem dni pred 21. novembrom, in sicer z medobratnimi in medto-vamiškimi tekmovanji. Tradicionalnega médtovarniskega tekmovanja sp se udeležile športne ekipe sindikalnih podružnic tovarne dušika Ruše, Impol in našega podjetja. Na medtovarni-ških tekmovanjih so bili doseženi naslednji rezultati:
Mali nogomet
Ruše —	Impol	8:2
Impol —	- Kidričevo	4:3
Ruše —	Kidričevo	5:2
	Odbojka	
Ruše —	Impol	2:1
Impol —	- Kidričevo	2:0
Ruše —	Kidričevo	2:0
	Streljanje	
Kidričevo 789 krogov		
Ruše	741 krogov	
Impol	740 krogov	
	Sah	
Ruše —	Impol	4:1
Impol -	- Kidričevo	3:2
Ruše —	Kidričevo	4:1
Rezultati po skupni uvrstitvi:
1.	Ruše	22	točk
2.	Impol	14	točk
3.	Kidričevo	12	točk
Glavna proslava je bila 19. novembra 1965 zvečer v dvorani. Razen članov kolektiva, ki jih
je bilo približno 500, so se proslave udeležili gostje — predsednik občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZK, predstavniki sindikalne podružnice tovarne dušika Ruše in predstavniki sindikalne podružnice IMPOL iz Slov. Bistrice.
Ob tej priložnosti je za člane našega kolektiva nastopilo SNG iz Maribora z dramo »Dvajset let pozneje«. Pred nastopom gledališča je godba sindikalne podružnice našega podjetja pripravila kratek koncert. Ne bo odveč, če povemo, da je naša godba v zadnjem času pri svojem delu napredovala in da je zmožna nastopiti s kvalitetnim programom. Za napredek pri delu v tako kratkem času gre zahvala vsem godbenikom, ki pri svojem delu vsestransko skrbijo, in prav tako vestnemu vodji — kapelniku Alojzu Krajnčanu. Aplavz, ki so ga bili deležni naši godbeniki, je najboljša ocena za njihov trud.
Po koncertu je imel predsednik delavskega sveta Viktor Prelog krajši slavnostni govor, v katerem je omenil- dosedanje delo našega kolektiva ter pripomnil, da bo naš kolektiv še naprej opravljal svoje naloge in s tem izpolnil svojo nalogo do družbe. Ko je predsednik športne komisije Stefan Knaus obvestil prisotne o rezultatih medtovarni-škega tekmovanja, je predsednik delavskega sveta izročil predstavniku zmagovite ekipe —
predsedniku sindikalne podružnice tovarne dušika Ruše, prehodni pokal delavskega sveta. Prvoplasirana ekipa je prav tako kot ostali ekipi sprejela diplomo za dosežene uspehe. Predsednik sindikalne podružnice tovarne dušika Ruše je ob tej priložnosti izročil predsedniku naše sindikalne podružnice spominski, pokal. Oba predstavnika gostujočih športnih ekip sta čestitala našemu delovnemu kolektivu za dosežen uspeh in mu zaželela v prihodnje še več uspehov.
Drugi dan, v soboto, je bila za člane kolektiva in njihove svojce zabava z nastopom ansambla Poetovia iz Ptuja.
Organizacija proslave je uspela, če ne upoštevamo slabe udeležbe članov našega kolektiva v medobratnem tekmovanju. Ker se medobratna tekmovanja še niso končala, tokrat ne objavljamo rezultatov. V panogah, v katerih smo tekmovali, je imela največ uspeha športna ekipa vzdrževalnih obratov. Omenimo naj, da je bila ta ekipa v tekmovanju najbolj uspešna in je osvojila prehodni pokal delavskega sveta. Tudi v tem letu ima vse možnosti, da obdrži to prednost, kar je razvidno iz dosedanjih rezultatov.
Morda bi pripomnili še to, da bi morala športna komisija organizirati ta tekmovanja v poletnem času, ko so za športno udejstvovanje boljši pogoji. mi
Trenutek s srečanja odbojkarskih ekip tovarne dušika Ruše in tovarne Impol iz Slovenske Bistrice. Zmagali so odbojkarji iz Ruš z rezultatom 2:1. Srečanje je bilo v počastitev našega tovarniškega praznika
Krajevne organizacije SZDL, DPM, ZMS skupno z osnovno šolo »Boris Kidrič« v Kidričevem prirejajo
v počastitev dneva republike 29. novembra, s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. Akademija bo v petek, 26. novembra 1965, ob 16.30 v dvorani TGA Kidričevo.
Vabljeni	Organizacijski odbor
Zaradi redukcije je v hali B bilo v pogonu le 96 peči, v hali A pa 59
V livarni aluminija
Varstvo
Vsak proizvajalec se mora zavedati škode, iki jo povzroči kolektivu, če se poškoduje. Poškodba pri delu ne povzroči samo izpad »dela« posameznika to je ponesrečenca — temveč povleče za seboj izpad produktivnega dela drugih sodelavcev, bodisi da so zaradi nesreče zaposleni kot reševalci, kot člani komisije za ugotavljanje vzrokov nesreče itd. Izpad dela ter s tem nastale stroške s ponesrečencem je lahko ugotoviti, skoraj nemogoče pa je določiti še vse dodatne izpade dela, ki so posledice nesreče.
Zaščito dela delimo na dva faktorja:
9 človeška zaščita,
9 tehnična zaščita.
Človeška zaščita sloni v glavnem na zavesti delavca, na njegovi skrbnosti in pazljivosti. To skušamo doseči s stalnim opozarjanjem in poučevanjem. Ta zaščita je zelo nepopolna, ker je odvisna od hotenja in razpoloženja človeka.
Tehnična zaščita je popolna, ker izključuje človeka, to je, neodvisna je od njegove volje in hotenja. Primer: železniški prehod.
a)	če je na cestnem prehodu prek tračnic samo opozorilna tabla, je to človeška zaščita;
b)	če pa je podvoz ceste ali nadvoz, je to tehnična zaščita, ker popolnoma izključuje človeka.
Zato je cilj, da povsod v pogojih, kjer je mogoče, uvedemo tehnično zaščito, človeško Zaščito pa uporabimo le v izjemnih primerih. Tehnična zaščita zmanjšuje ali pa sploh odstrani uporabo osebnih zaščitnih sredstev in s tem občutno zmanjšuje stroške varstva — potrebna pa je enkratna nekoliko večja investicija — varnostne naprave.
trebno poleg sistematskega — stvarnega 'pogonskega izobraževanja, tudi sistematska varstvena vzgoja.
Cl. 67. omenjenega zakona pravi v drugem odstavku: »Organizacija preverja od časa do časa na primeren način ali delavec pozna tvarino varstva pri delu, zlasti pri tistih, ki opravljajo delo v posebnih delovnih pogojih.
Ker naj bi se člani kolektiva stalno izobraževali, tako po strokovni kot varstveni plati, je nujno potrebno, da njihovo znanje od časa do časa preverjamo. Tudi za ta element varstva pri delu do danes nismo zadostno skrbeli. V naši tovarni le dve enoti periodično preverjata znanje o varstvu pri delu, in to DE promet — železniško osebje — in DE energetika!?^-osebje plinarne. Vendar tudi tu nimajo sistematskega pregleda znanja posameznikov. Le s točnim preverjanjem znanja o varstvu pri delu in o strokovnem upravljanju z napravami in s tehnološkim procesom bodo odgovorne osebe lahko vedele, kako neposredni proizvajalci poznajo in uporabljajo varnostne predpise in navodila, kako se posamezniki izobražujejo in kaj je treba storiti, da bi se položaj izboljšal.
Že samo delovno okolje daje svoj pečat delavcu. Harmonični potek dela, neoporečen red v obratih, pogonih, točno izpolnjevanje določenih navodil, vse to oblikuje pozitivne delovne navade in preprečuje nesreče pri delu. Vzgled bi zopet morali biti mojstri-preddelavci.
Ni dovolj izdati samo predpise in obesiti varnostna opozorila in.naprave. Vse to je neučinkovito, če delavci ne vidijo njihovega smisla.
Zato morajo vodje pogonov, mojstri in preddelavci pojasnje-
Ce hočemo odstraniti nevarnost, moramo:
nevarnost	
spoznati	odstraniti
pravočasno z ugotavljanjem (pred nesrečo) (po nesreči)	tehnično psihološko
Raziskave Posvetovanja Poučevanje varstvene vzgoje	
Ukrepi	Periodično preverjanje
Čl. 66. temeljnega zakona o varstvu pri delu pravi: Organizacija je dolžna poskrbeti, da vsakdo, preden je razporejen na delo, spozna delovne pogoje in nevarnosti dela oziroma ukrepe, in sredstva za varnost pri delu, med zaposlitvijo pa skrbeti za njegovo vzgojo in izpopolnitev njegovega znanja s področja varstva pri delu.
vati delavcem tako, da bo to vsem razumljivo. Potrebno je navaditi delavce, da bodo navodila res 'tudi izpolnjevali.
Kljub temu, da obstajajo navodila za posamezne delovne posege in je možnost za nesreče minimalna ter je za vsa nevarna dela tudi predpisana obvezna uporaba zaščitnih sredstev, se še vedno dogajajo ne-
Tako imamo za varstveno vzgojo 3 stopnje:
1.	pri vstopu na delo IS; vstopna poučitev
2.	na delovnem mestu — proizvodna poučitev
3. občasna kontrola	—- periodična poučitev
• Uvajalni seminar daje no-vodošlemu članu kolektiva le splošna načela varstva pri delu.
9 Proizvodna poučitev pa poučuje delavca o .konkretnem delu in o potrebni varnosti pri delu na njegovem delovnem okolju. Zaradi tega je v osnovi vse nadaljnje seznanjanje delavcev na delovnih mestih naloga pogonskega vodje, mojstra in preddelavca. Ti se morajo zavedati, da delavcu na začetku niso znane vse nevarnosti v pogonu in da jih tudi ni vedno lahko spoznati. Zaradi tega je nujna in važna izobrazba neposrednih nadzornikov dela, t. j. preddelavcev, mojstrov. Ti so večinoma začeli kot delavci in So se v delovnem okolju izoblikovali né Samo Strokovno, temveč so si tudi pridobili določene izkušnje za preprečevanje nesreč. Zato je nujno po-
zgode. Vzroki nesreč so največkrat nepazljivost, naglica, nepremišljenost, nered na delovnem mestu itd. To pa je vse proti predpisom in raznim navodilom o varstvu dela. Pogosteje je opaziti, da nekateri pri delu ne upoštevajo varnostnih navodil in delajo drugače, bolj enostavno in tvegano. Če takšnega delavca opozori kdo na nevarnost,, navadno kar zatrjuje, da se mu ne more nič zgoditi, da dela tako že dalj časa in Se mu ni še nič pripetilo, čeprav je očitno, da dela proti navodilom o varnem delu. Drugi pravijo, kaj bo taka malenkost, vendar pa največkrat ravno taka malenkost povzroči nesrečo.
Vodje in mojstri morajo vsak tak primer proučiti in .preprečiti ponavljanje podobnih poizkusov. Čestokrat je slišati tudi
odgovor — prvo proizvodnja, za drugo ni časa. Vsi želimo, da bi proizvodnja čim bolj napredovala, vendar ne na račun varnosti. Izboljšati je treba organizacijo proizvodnje in teh. postopek. Uspešno proizvodnjo omogoča tudi večji red na deloviščih. Večina si pripravi delovišče le tako, da lahko za silo dela. Ko pa je delo mimo, so tudi nevšečnosti, ki so ga spremljale, pozabljene, namesto da bi jih vsak dobro premislil in v prihodnje preprečil. Marsikateri nedisciplinirani posameznik je že napravil take ali podobne prekrške varnosti, vendar je imel do sedaj srečo, nekaj nezgod pa se je tudi končalo z manjšimi ali hujšimi posledicami.
Zato je nujno, da pri delu spoštujemo predpise in navodila o varnem delu, da delamo pazljivo in premišljeno, ker s tem preprečujemo nastanek pogojev za nezgode.
Analiza nesreč je temelj vse preventivne dejavnosti. Nesreč ne moremo .preprečiti, dokler ne vemo zakaj in kako se dogajajo. Popolno poznavanje dejstva in okoliščin, ki obdajajo nesrečo, je nujno potrebno vodstvu vsake delovne organizacije. Brez te osnove ni možna smotrna akcija za preprečevanje nesreč. Glavni namen analize nesreč je odkrivanje vseh nevarnosti materialnih okoliščin in nepravilnega ravnanja in navad delavcev, ki so že ali pa bi utegnile povzročiti nesreče ali obolenja v zvezi z delom, in dognati ter izločiti vzroke takšnih materialnih in človeških pomanjkljivosti.
Nikakor pa raziskava nesreče nima namena zvaliti na nekoga odgovornost za nesrečo, če analiziramo nesrečo, ki je kazniva, ne moremo dobiti pravilnih podatkov o vzrokih nesreče, ker prizadeti skrivajo bistvene informacije ali jih pa namerno popačijo. Načelno je treba raziskati prav vsako nesrečo, ne glede na to kakšne so njene posledice torej tudi nesreče, ki ne povzroče materialne škode ali pa so ostale sploh brez posledic — torej brez materialne škode in brez telesnih poškodb. Analize nesreč, ki so ostale brez vsakih posledic, so za preventivo najkoristnejše, ker nam pokažejo vzroke še preden morejo povzročiti škodo in poškodbe. Zato je nera-zumljvo, da analize takih nesreč na splošno' zanemarjamo.
Čl. 79. zakona pravi: »Oseba na delu mora neposredno predpostavljenemu vodji takoj naznaniti vsako opaženo pomanjkljivost, okvaro ali drugi pojav, ki lahko ogroža varnost pri delu.«
Vzroke nesreč pri delu lahko različno ovrednotimo. Najpogostejša je delitev na:
1.	delovno okolje — materialni
oziroma tehnični faktor,
2.	človek -ri.osebni oziroma subjektivni faktor.
Tehnični faktor je odvisen od neurejenega materialnega delovnega okolja s hibami in napakami. Faktor delovnega okolja pomeni vedno neko materialno nevarnost, ki povzroča nesrečo. Zato so vsi vzroki nesreč, ki sodijo pod ta faktor, v zvezi s stvarmi, predmeti, ki jih lahko vidimo in občutimo. Faktor delovnega okolja pomeni — nevarno konstrukcijo, napačno planiranje naprav, neurejeno stanje in opustitev bistvenih zahtev, ki so nujne za vzdrževanje varnega delovnega okolja. Takšne nepravilnosti, napake ali opuščanje lahko odstranimo samo z uporabo tehničnih varstvenih ukrepov.
Osebni faktor pa je odvisen od nepravilnega obnašanja pri delu, ki je v zvezi z določenimi
Tudi pri segrevanju je potrebna osebna zaščita
IZ ORQANIZACIJE ZMS V PODJETJI/
Novo izvoljeni 9-članski komite, ki ga je izbrala mladina TGA in naselja na svoji redni letni konferenci, se je sestal 8. 11. 1965 na prvo sejo.
Za predsednika so izvolili Filipa Dolinarja, podpredsednica pa je postala Brigita Zimic iz aktiva »Naselje«. Za boljše in uspešnejše delo komiteja so ustanovili dve komisiji, v kateri so izvolili naslednje tovariše:
a)	v komisiji za politično-ide-ološko delo in kadrovska vprašanja so:
Jože Kokol (aktiv glinica-alu-minij),
Marjan Krajnc (aktiv naselje),
Franc Lah (aktiv glinica-alu-minij);
b)	v komisiji za šport in rekreacijo ter kulturno in zabavno delo:
Karel Selan (aktiv naselje),
Anton Kokol (aktiv uprava-vzdrž. obrati),
Andrej Podbreznik (aktiv uprava-vzdrž. obrati).
Med vrsto nalog novega komiteja sodi pritegnitev čimveč mladine v delokrog in vzbuditi zanimanje in potrebo po organizacijsko političnem delu.
Občinske konference ZMS Ptuj, ki bo v drugi polovici tega meseca, se bodo kot delegati iz Kidričevega udeležili: Filip Do-
človeškimi telesnimi in duševnimi svojstvi in pomanjkljivostmi.
Če ugotovimo vire nesreč, potem ni težko ugotoviti vzrokov.
Zato nikakor ni odveč še dalje govoriti o tehničnih problemih varnosti pri delu. Čim bolj se bo razvijala varnostna tehnika, toliko manj bo potrebno zaščititi delavca na delovnem mestu — okolju, ker ne bo možnosti in priložnosti za nekaj napačnega, kar bi delavca in njegove sodelavce lahko ogrožalo.
linar, Marjan Krajnc, Jože Kokol, Štefka Motaln, Andrej Podbreznik, Franček Lah, Brigita Zimic in Karel Selan.
Mladina aktiva ZMS »naselje« Kidričevo organizira dvakrat mesečno mladinski ples v lovski sobi restavracije Kidričevo. Organizator želi tako vsaj delno zamašiti vrzel na kulturno zabavnem področju.	-dik-
—	Tovariš, kaj pa iščete v mojem obratu?
—	Kontrola varnostnih ukrepov po obratih...
—	Ali ne veste, da brez moje vednosti ne smete v obrat — mar ne poznate HTV predpisov?
Dopisujte
ALUMINIJ
Opomini
iz	koncetr arijskih taborišč
(Nadalj. iz prejšnje številke)
Med tem časom se mi je posrečilo, da sem prišel iz vagona št. 6 v vagon št. 1 k svojim tovarišem Slovencem. Ta premestitev mi je rešila življenje, kajti izognil sem se smrti v vagonu št. 6, iki ga je zadela ameriška bomba in se noben Rus ni rešil.
Zaradi bombnih napadov nismo več delali, pa tudi internirancev je bilo vedno manj. An-gloameriški bombniki so nam razdejali tudi' naš vlak B. V enem od teh vagonov so bili bolni interniranci, okrog 40 do 50. Med njimi sta bila tudi brata Mrakiča. Tudi ta vagon je zadela bomba in od tovarišev ni ostal nihče pri življenju. Po tem razdejanju našega vlaka smo peš nadaljevali pot v taborišče Buchenwald.
Zima se je bližala h kraju. Kolona izčrpanih internirancev se je počasi pomikala po cesti. Ka-poji in esesovci so nas s puškinimi kopiti in s pretepanjem spodbujali k hitrejšemu koraku. Vsakega bolnega ali onemoglega interniranca so postavili v obcestni jarek ter ustrelili. Dobro se spominjam Ivana Petka, ki mè je nekega dne vprašal, če gremo domov. Odgovoril sem mu, da gremo. Takoj sem vedel, da od muk in trpljenja ni mogel več trezno misliti, saj je pozneje tudi podlegel med naslednjim transportom iz Buchenwalda.
Zelo malo nas je bilo, ko so nas popolnoma izčrpane pripeljali v Buchenwald, kjer je bilo vsaj malo počitka, sicer pa nič boljše kot v Dachauu.
Bila je rana pomlad, vendar nisem vedel za datum ali dan v tednu. Spominjam se, da je bilo meseca marca. Tudi tu nismo ostali dolgo. Zvedeli smo, da so zavezniške čete nedaleč od našega taborišča, v mestu Weimar. Torej, je rešitev blizu za vse taboriščnike.' Nekega jutra smo morali vsi na apelplatz in od tam so nas več sto spet odpeljali na vlak. Vagone so zaprli in nas odpeljali v taborišče Leitmeritz (Litomefice na Češkem), torej spet vstran od svobode. Kot smo zvedeli pozneje, je bilo taborišče Buchenwald čez tri dni svobodno.
V taborišču Litoméfice so bile visoke stavbe, saj so tu bile postelje ali prične v petih nadstropjih, tako da so interniranci, ki sa imeli ležišče prav na vrhu, zelo težko splezali do njih. V tem taborišču sem se ponovno srečal z Jožetom Cafuto iz Varej, ki pa je bil tako slab, da sem ga s težavo spoznal. Ko sem ga poklical po imenu, se je nekam odsotno zazrl vame in me slednjič spoznal. Ustnice je imel popolnoma modre, v obraz pa je bil bled in še je tresel zaradi slabosti. Ko sva se pozdravila, mi je rekel:, »Pozdravi mi domače, če se vrneš >—,' ker grem v revir«. (Taboriščna ambulanta, od koder se je le redkokdo vrnil). Tudi Cafuta se ni več nikoli vrnil in ni dočakal, svobode, da bi segel v roko ženi, sinovom in hčeram, na katere je vedno mislil že v ptujskih zaporih. Tudi tega se spominjam, da je velikokrat celo zapel: »Kje si hodil, kje si bil, da si šolničke znosil«.
Tudi v tem taborišču smo šli vsak dan na delo v neki bližnji kamnolom, od koder smo se proti večeru vračali v precej manjšem številu. Hrano, če jo smem tako imenovati, smo dobili na delovnem mestu šele opoldan in zvečer v taborišču, do poldneva pa smo bili tešči. Nekega dne se je tudi tu končalo delo za nas in nagnali so nas vse na apelplatz, od tam pa nas več sto odpeljali na železniško postajo. Tu so nas nagnali v živinske vagone, v vsakega 80 do 90 internirancev. Bili smo kot v konzervni škatli, saj ni bilo mogoče sedeti, še manj
pa ležati. Vsi smo bili hudo oslabeli in izčrpani, veliko je bilo celo bolnih,-saj sta začela razsajati tifus in difterija. To je bil zadnji usodni transport ali transport smrti in žrtev.
Po dnevu vožnje se je naš transport ustavil v bližini neke manjše postaje. Pričakovali smo, da nam bodo dali hrano, pa smo se zmotili, ker so imeli esesovci važnejše opravke. Najprej smo morali iz vagona odložiti med vožnjo umrle tovariše, ki jih ni bilo malo. Ko je padel na tiha polja spomladanski mrak, so mladi esesovci v črnih uniformah hitlerjugend SS začeli svoje krvavo delo. Začelo se je pri prvem vagonu: »Zwanzig Männer heraus!« in če se ni na prvi poziv takoj odzvalo omenjeno število internirancev, so jih s silo izločili iz vagona. Takoj nato so zapokale puške in z »dumdum-kami« so pobili 15 do 20 internirancev iz prvega vagona. Ta pokol je šel od prvega do zadnjega vagona, kar je trajalo pozno v noč.
Zjutraj smo nadaljevali pot in pustili za seboj veliko število mrtvih in od muk iznakaženih trupel. Tudi drugi dan nam niso dali hrane In tudi čez dan so streljali vsevprek po vagonih.
Sporn
Pred drugo svetovno vojno sem bil zaposlen kot rečni mornar pri Upravi pomorstva in reč-nog saobraćaja Beograd v Beogradu. Pluli smo z ladjo »Slavonija« po Donavi in Savi. Bilo je 5. aprila 1941. leta, ko smo prL pluli z ladjo po Donavi od ru-munske meje v beograjsko pristanišče. Drugega dne, 6. aprila, sem hotel obiskati svoji sestri, ki sta živeli v Beogradu. Zasidrali smo se nad železniškim mostom, v neposredni bližini ceste, ki vodi preko Čukarice proti Obrenovcu.
Ko sem zjutraj okrog 7. ure hotel zapustiti svojo podpalubno kabino, sem zaslišal v njej močne detonacije in žalostno zavijanje siren. Hitro sem se vzpel po stopnicah, da bi videl, kaj se dogaja. Osupnil sem od groze, ko sem zagledal na več krajih Beograda in v samem pristanišču velike požare in nad njimi oblake črnega gostega dima, v zraku
nad Beogradom pa polno nemških letal, ki so naletavala in barbarsko bombardirala naše glavno mesto — nezavarovan Beograd — saj so Hitlerjevi zračni pirati brez vojne napovedi napadli. Posledice so. bile še hujše, ker je bila nedelja in je večina ljudi bila pri svojem jutranjem nedeljskem počitku.
Ljudje so zbegani trumoma bežali iz mèsta, med njimi pa spla-šeni iri' ožgani konji: Se večjo zmedo in strah so povzročale »štuke«, ki so med bombardiranjem. strašno tulile s sirenami. Vse to sem opazoval z bolestjo v srcu z neposredne bližine v savskem beograjskem pristanišču. Moj načrt, da bi obiskal sestri, ki jih že dalj časa nisem videl, se je izjalovil, ker nisem mogel niti smel zapustiti plovnega objekta, na katerem sem bil zaposlen. Tega dne se nismo smeli oddaljiti zaradi napadov nemških letal.
Popoldne, okrog 5. ure, je bilo nad Beogradom znova vse polno nemških letal, ki so odmetavala svoje uničujoče bombe po Beogradu in Zemunu. Ves Beograd je bil zavit v temne, črne oblake dima, prav tako tudi Zemun. Pogled na tak Beograd, ki je še do včeraj živel svoje mirno, vsakdanje življenje, je bil sedaj mu-
Zvečer pa, ko smo obstali, se je ponovil enak pokol od vagona do vagona. Mnogi so v vagonih pomrli od gladu in tifusa. Tudi v našem vagonu se je prostor povečal.
Zjutraj sino nadaljevali pot in pustili za seboj veliko število mrtvih in od muk iznakaženih trupel. . Tudi drugi dan nam niso dali hrane in tudi čez dan so streljali vsevprek po vagonih. Zvečer pa, ko smo obstali, se je ponovil enak pokol od vagona do vagona. Mnogi so v vagonih pomrli od gladu in tifusa. Tudi v našem vagonu se je prostor povečal.
Bila . je lepa spomladanska noč. Nisem spal. Poslušal sem korake stražarjev in njihov smeh. Skozi zamreženo okno se je prikradel mesec, ki je žalostno razsvetljeval notranjost vagona. Preštel sem tovariše. Bilo nas je še 17, vendar vsi niso bili pri življenju. V tem vagonu je bil tudi Jože Kovačič iz Cirkovc pri Pragerskem, ki je tudi preživel ta zadnji transport.
Naslednje jutro se je transport spet počasi pomikal naprej iz kraja, kjer je čez noč gospodarila smrt. Nad našim vlakom so pogosto preletavala sovjetska letala, nas spremljala in čakala
trenutek, da bi onesposobila lokomotivo. :
Okrog 12. ure šestega dne smo prispeli v Prago. Tu je bilo veliko češkega naroda. Metali so nam v vagone kruh, toda esesovci so preprečili dobrim ljudem, da bi nam pomagali. Spominjam se še, ko mi je naš interniranec Nikola Grgurevič iz Maribora (lani je umrl) rekel: »Anton, bežimo, sedaj je priložnost!« Toda noge me niso več držale, bil sem popolnoma izčrpan. Imel sem vročino, ki mi jo je verjetno povzročil surov ' krompir, ki sem ga dan prej po naključju staknil ob železniški progi in s slastjo pojedel. Obležal sem v vagonu in se ne spominjam, kaj se je godilo med tem časom. Domnevam, da sem izgubil zavest. Šele pozno popoldan sem se zavedel ali prebudil iz spanja. Bilo je vse mimo, kot izumrlo. Dvignil sem se ter iz tovornega vagona brez strehe pogledal ven. Nikjer ni bilo stražarjev niti internirancev. Iz neke lokomotive je pihala para, ker so jo verjetno poškodovali sovjetski lovci. Razgledal sem se po našem vagonu. Bil sem sam še z nekim internirancem Poljakom. Ležal je ^n ker sem mislil, da spi, sem ga začel tresti in mu prigovar-
jati; nato sem opazil, da je mrtev.
Bil sem tako izčrpan, da nisem mogel preplezati ograje vagona. Tako sem s trudom zvalil mrtvega Poljaka k ograji, stopil nanj in se rešil iz vagona. Sonce se je nagibalo k zatonu, ko sem se oddaljeval od izumrlega transporta na progi. Hotel sem priti v vas, med ljudi. Po sto metrih poti sem obstal, kajti nudil se mi je žalosten prizor. Ob cesti je ležalo precej trupel naših internirancev, ki so jih poživinjeni esesovci nazadnje pobili. Prispel sem v vas, v kateri je bilo več onemoglih internirancev, med njiim tudi Jože Kovačič iz Cirkovc.
Cehi so nas lepo sprejeli iri nahranili. Mene so potem, odpeljali v bolnico v Češke Budčjovice, kjer sem ob dobri negi in zdravniški pomoči po enem mesecu okreval.
Moj najsrečnejši dah je bil drugi julij 1945, ko sem se spet vrnil v svoj domači kraj.
Nikoli ne bom pozabil tovarišev, s katerimi sem skupno preživel grozote fašističnih taborišč in transportov. Mnogi med njimi .se niso vrnili.
Anton Fajfarič
ini iz časov okupacije
čen in žalosten. Ko se je zmračilo, smo se začeli iz pristanišča umikati po Savi navzgor proti Srem. Mitroviči. V Kupinovem pri Šabcu smo se ponoči zasidrali. Vse ladje in druge plovne objekte smo vešče zamaskirali z zelenjem in namazali z blatom, da bi bili manj vidni nemškim pilotom. Tu smo dobili še zadnje izplačilo, nato pa smo se z motornim čolnom odpeljali v Sremsko Mitrovico, kjer smo se hoteli prijaviti na vojaškem poveljstvu zaradi mobilizacije, pa so nas zavrnili, češ da je Jugoslavija kapitulirala. Tako sem v Sremski Rači ob Savi v nepopolnih štirinajstih dneh dočakal kapitulacijo stare Jugoslavije. Okupacijska oblast je razglasila, naj se vsaj javi na delo tam, kjer je že prej delal.
Ponovno sem se zaposlil pri upravi pomorstva in rečnega prometa v Beogradu. Pri nakladanju lesa v Šabcu sem nekega junijskega dne 1941 zgodaj zjutraj zaslišal vpitje in močan hrup. Prisluhnil. sem in opazoval, kaj se dogaja. Po cesti, ki pelje iz mesta, sem skoraj še v temi opazil gručo okrog 20 do 30 ljudi, ki so jih nemški vojaki gnali in brez milosti udarjali s puškinimi kopiti in jih priganjali s klici, gremo, gremo. Dva med njimi sta bila popolnoma onemogla, verjetno od strahu in pretepanja. Onemogla tovariša so sotrpini vlekli za roke iri noge s seboj po kameniti cesti in hiteli, kolikor so jim dovoljevale moči, da bi se izognili udarcem podivjanih krvolokov, ki se jim je mudilo, da bi čimprej dokončali svoje zverinsko početje. Oba onemogla tovariša so napol živa na ukaz fašistov vrgli s šabačke-ga mostu v Savo. Mirna in bistra Sava je njuni trupli nosila proti Beogradu. Drugi so nadaljevali svojo zadnjo pot — prek mostu v gozd Klenak. Na vlačilcu sem razmišljal o usodi nesrečnikov. Imel sem temne slutnje. Rafali, ki so preparali mirno jutro, so oznanili konec trpljenja nesrečnikov — morilci so opravili svoje podlo delo. Nisem mogel verjeti, da se je to v resnici zgodilo, da so ti naši ljudje, ki šem jih. pred kratkim časom videl — sedaj že mrtvi, da
so bili srbski sinovi na svoji zemlji postreljeni od krvoločriih nemških fašistov. Da, bila je resnica, živa resriica, ker sem videl in slišal, pa ko so se Nemci čez nekaj ur prek Save vračali z jetniki, ki so nosili na ramah lopate, s katerimi so pokopali svoje tovariše.
Nemci so se pogovarjali in smejali, kot da niso storili nič hudega. Drugo jutro sem poklical krmarja vlačilca in njegovo ženo, da bi se na lastne oči prepričala o nemških grozodejstvih, ker mi nista verjela, da so Nemci v resnici to storili. Dogodek prejšnjega dne se je v enaki obliki in ob enakem času ponovil in tako se je dogajalo ves teden, dokler smo nakladali les v pristanišču Šabac. Ko smo to opazovali, smo se nemo spoglédo-vali — in krmar Ivan je rekel, da čaka to tudi nas.
Plovba po Donavi iri Savi ni bila več prijetna, ker smo večkrat naleteli na plavajoča trupla naših ljudi, ki so jih zverinsko pobijali Nemci in ustaši in jih metali v Savo. Po Donavi so plavala trupla ljudi, ki so jih pobijali hortijevci. Neredko smo naleteli na cele družine. Člani so bili povezani za roke z žico. Ž gnevom in boljo v srcu smo gledali plavajoča trupla, za katere se ni nihče zmenil. Večkrat smo se morali izogibati plavajočih in že razpadajočih trupel naših rodoljubov, ki so jih okupatorji in njihovi hlapci, domači izdajalci neusmiljeno pobijali. Leta 1942 sem zaradi plavajočih min po Donavi in Savi, in kéf so Nemci riekatere plovne objekte skupaj s posadko pošiljali nezriano kam, zapustil ladijsko službo in se zaposlil na zemunski strani v podjetju Kra-hovina kot pomočnik motorista za prevoz delavcev iz Zemuna v Beograd in nazaj. Tu sem naletel na nova grozodejstva, ki so jih počenjali Nemci, Ker sem delal v neposredni bližini taborišča, sem večkrat videl, kako grdo so ravnali Nemci z našimi ljudmi.
V taborišču, ki je bilo obdano z gosto bodečo žico in močno zastraženo, je bilo zaprtih nekaj tisoč Židov. Beg iz tega taborišča je bil nemogoč. Od tu so jih
Nemci pod strogim . nadzorstvom gonili na razna težaška dela po Beogradu in Zemunu. Videl sem, kako so Nemci prisilili mlada židovska dekleta, stara od 16 do 20 let, v lederio mrzlo Savo, da so reševala me-terska polena. Ta dekleta so se vsa tresla od mraza. Obrazi in noge teh mladih deklet so bile višnjevo modre barve, ker so dekleta morala delati po več ur skupaj skoraj do pasu v vodi.
• Videl sem, kako so SS-ovci gonili v velike »avtomobile smrti« moške in ženske,, dekleta in. fante, otroke obojega spola in to samo zato, ker so bili Židje. Tu ni bilo pardona; da bi pospešili vstopanje, so na nedolžne žrtve naščuvali dresirane pse volčjake, ki so s svojimi ostrimi zobmi popadali svoje nemočne žrtve. Nekateri nesrečniki med njimi so verjetno še mislili, da bodo osta-li živi, da jih ne bo doletelo najhujše. Misli teh nesrečnikov so bile pri svojih najdražjih. Očetje in matere so , bile v skrbeh za svoje otroke, toda bilo je vse zaman, nikogar ni bilo, ki bi jih rešil. Za njimi so zaprli zrako-tesna vrata, ki so bila tudi edina odprtina tega vozila smrti. Stisnjeni drug ob drugem so se sedaj zadnjič videli živi. Sedaj je bilo že vsem jasno, da gredo v smrt. Med vožnjo so jih fašistični morilci zastrupili. Tako so nadaljevali z iztrebljanjem Židov iz dneva v dan, dokler jih niso nekaj tisoč na brutalen — zverinski način pokončali.
Nekega aprilskega dne je bilo taborišče prazno. Kazalo je, da je konec temu zverinstvu. Mislil sem, da so se morilci končno le prestrašili svojih zločinov in da so začeli premišljevati, kaj bo takrat, ko' bo zmagala pravica, ko bodo morali kot krvniki polagati račune. Toda temu ni bilo tako. Nemcem se je mudilo z likvidacijo Židov, da bi pripravili prostor v taborišču za nove žrtve. Tako so Nemci in ustaši takoj začeli polniti taborišče s srbskimi rodoljubi iz Hrvatske, Like in Korduna, Bosne, Srbije in drugod. V taborišču so zverinsko mučili naše nedolžne ljudi, ki so bili krivi samo tega, da so ljubili svojo domovino.
Odpraviti moramo svoje slabosti
Mnogokrat smo na naših proizvodnih in sindikalnih sestankih govorili o raznih pomanjkljivostih v proizvodnji, o varčevanju z materialom in surovinami, o delovni disciplini, o našem odnosu do družbene lastnine itd. Toda vsa dosedanja praksa nam je pokazala, da ha vse to nismo preveč reagirali. Navajeni smo pač bili, da^ prejemamo svoje mesečne plače, medtem ko smo vse ostale notranje probleme kar preveč radi prepuščali drugim.
Naj mimogrede bežno omenim nekaj takih otipljivih zadev, ki so se dogajale in se še vedno dogajajo, če si šel po kateremkoli obratu, si lahko videl vsepovsod ležati (in to je še danes) razne uporabne vijake, tesnila za cevovode, grafitne vrvice za brtvenj e črpalk in ventilov, klinaste jermene za črpalke vseh vrst, razna maziva, od olja do vazelina, razmetane ventile, ki propadajo, luči, kako gorijo po oddelkih po cele dneve po nepotrebnem, po nepotrebnem se vrtijo elektromotorji in črpalke ali mešala, nepotrebna je poraba pare, razsipavamo z glinico pri nakladanju ter- še in še. Toda vse, kar sem tu omenil, je le delček vsega, kar se dogaja v našem kolektivu po nepotrebnem, predvsem zaradi naše nezainteresiranosti in prave volje do dela, ker pač mnogokrat menimo, da so to za tako podjetje malenkosti. Na pogled so morda res, toda če bi se vsak član našega delovnega kolektiva temeljito zamislil nad vsem tem in ši sam pri sebi le bežno mimogrede izračunal, koliko vse to stane, in da je v tem tudi del njegovega denarja, sem trdno prepričan, da bi začel precej drugače gledati na vse to. Potem gotovo ne bi bilo včč slišati pripomb: »Kaj pa me to briga, saj je to-
varniško,« ali pa? »Kaj se pa to pozna v taki tovarni,« itd.
To se nam morda ni toliko poznalo do sedaj oziroma, bolje rečeno, nismo tega občutili na svojih osebnih dohodkih, medtem ko bo od sedaj naprej, ko bo šlo v podjetju za vsak dinar, vse drugače. Ko tako poslušam mnenja posameznih članov kolektiva, si preprosto res ne morem zamisliti, kaj sploh menijo, od kod je osebni dohodek in ali res ne morejo ali pa nočejo ra-. zuimeti, da lahko zaslužimo več samo pod pogojem, da bomo dvignili produktivnost dela in . čimbolj pocenili lastne stroške proizvodnje. Prav ta pocenitev naše proizvodnje je v tem, kar sem maloprej omenil — v našem rierazumljivem razmetavanju.
Toda česar nismo hoteli razumeti do danes in so nam vse povedane besede o varčevanju bile zaman, nas bo nedvomno sedaj prisilila k temu gospodarska reforma, ki je, čeprav za mnoge morda boleča, prišla v skrajnem trenutku.
To, kar se dogaja v našem kolektivu, se je prav gotovo dogajalo tudi v mnogih drugih delovnih kolektivih po državi, nekje pač bolj, drugje spet manj, vsekakor pa toliko, da smo z našim gospodarjenjem danes prišli tako daleč. Večkrat navadno pišemo v našem tovarniškem glasilu le bolj splošne stvari, zato sem se odločil, da se v tern sestavku zadržim znotraj podjetja, pri lastnih problemih, in kot se temu pravi, najprej pometimo pred svojim pragom z vsem tem, kar sem do sedaj že omenil, pa je povezana naša disciplina, ki je eden od zelo pomembnih in najvažnejših faktorjev za dvig produktivnosti dela in pocenitev lastnih stroškov proizvodnje. Če sem torej maloprej govoril
o razmetavanju raznega potrošnoga materiala in surovin, je v tem že odraz naše zavesti in delovne discipline. Edini izhod na drugačno pot je v tem, da bomo pričeli * takoj skrbneje gospodariti in resnično poiskali notranje rezerve, ki jih do sedaj nismo hoteli videti, čeprav smo zanje še kako dobro vedeli, saj ležijo vse okrog nas. V 10. številki »ALUMINIJA« (lansko leto) sem pisal o kolektivni odgovornosti, M prav sedaj, bolj kot kdaj koli prej, prihaja do svoje prave veljave in pomembnosti. Vsa stvar leži namreč v tem, da v novih pogojih gospodarjenja ne bo več smelo priti do tega, da bi vso odgovornost za proizvodnjo in .proizvodne naprave previdno nalagali na ramena drugim, ampak bo nujno potrebno, da bomo res kolektivno odgovorni vsi skupaj za vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v proizvodnji. če že danes namreč vsi vemo to, da lahko zvišamo osebne dohodke le na osnovi višje produktivnosti dela oziroma proizvodnje, potem nedvomno moramo vedeti tudi to, kje je sedaj naše mesto in kakšna je naša vloga pri vsem tem.
Resnično se bomo morali potruditi, da he bo več po obratih razmetan razni material, da ne bodo gorele luči in se po nepotrebnem vrteli elektromotorji in da bo vsak med nami vložil ' ves trud za dvig produktivnosti dela in naše proizvodnje, pač vsak po svoji sposobnosti na delovnem mestu, ki ga zaseda. Nič več ne bo smelo biti dolgih vrst pred bifejem in pri topli malici, ampak si bodo morali člani kolektiva sami urediti takšen vrstni red, ki bo omogočal, da bo vse delo potekalo normalno naprej in da ne bo takih izgub na efektivnih urah
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ob 20-letnioi osvoboditve in 15-letnici delavskega samoupravljanja
(Nadaljev. s prejšnje številke) Problematika invalidov in za delo manj zmožnih delavcev v naši tovarni je postala tako pereča, da je moral CDS na svoji redni seji 24. aprila 1965 ustanoviti komisijo za reševanje teh problemov. Tej komisiji je DS zaupal nalogo, naj prouči položaj delovnih invalidov in za delo manj zmožnih 'delavcev v podjetju in da poskrbi, da bo» do invalidi zaposleni na primernih delovnih mestih.
Preden bi spregovoril o delu komisije, bi omenil, kakšen je splošni položaj naših invalidov in dela manj zmožnih delavcev. Po podatkih, ki jih je registrirala kadrovsko-sociakia služba, imamo v podjetju: delovnih invalidov:
VK — 0 N SU --1 KV — 7 PK — 29 NK — 10
Od tega že na delovnih mestih, ki so predvidena za invalide:
VK — 0 NSU — 1 KV — 5 PK — 16 NK— 8
Delavci z manjšo delovno sposobnostjo:
VK — 1 KV — 4 PK — 19 NK — 10
Od tega že na delovnih mestih:
VK — 0 KV ^ 0 PK — 4 NK jg 2
Že z ustavo SFRJ je določeno: pravi človek na pravo delovno mesto. Predvsem naj to velja za naše tovariše invalide in dela manj zmožne osebe, ki so s svojim dolgoletnim delom mnogo pripomogli k izgradnji naše tovarne in h graditvi naše skupnosti. Pri zaposlovanju invalidov moramo gledati, da jim najdemo ustrezna delovna mesta, kjer bodo dosegali take uspehe kot njihovi sotovariši neinvalidi. Pri tem ne smemo gledati samo na ekonomski cilj, ampak v prvi vrsti na uveljavitev človeka — kajti: »danes jaz, jutri ti«. Že s samo . telesno okvaro ima človek občutek manjvrednosti, če pa je pomanjkljivost taka, da človeka ovira pri delu, je občutek manjvrednosti še večji. Prav zato moramo skrbeti, da bo invalid dobil tako delovno mesto, na katerem se bo uveljavil.
Različna podjetja rešujejo probleme invalidov različno. Pri nas smo si dolgo pomagali s premeščanjem na lažja delovna mesta. V mnogih primerih smo problem uspešno rešili.
Komisija za zaposlovanje in rehabilitacijo. invalidov ugotav-
lja, da vsako leto nastaja pereči problem v zvezi z reševanjem delovnih invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ker v podjetju nimamo dovolj delovnih mest, kjer bi bilo možno zaposlovati oziroma izvajati poklicno rehabilitacijo. Spričo rekonstrukcije naše tovarne so odpadla nekatera delovna mesta, ki so bila z odlokom občinske skupščine Ptuj določena za zaposlovanje invalidov in dela manj zmožnih oseb. Zaradi tega je komisija predlagala DS ponovno določitev in popis takih delovnih mest.
_ Komisija je. predlagala organom upravljanja, da naj se iz sklada OD za splošne potrebe podjetja plačuje osebni dohodek delavcem invalidom, ki bodo delali na delovnih mestih, ki naj jih delovne enote ustanovijo na svojem območju za čas, ko bo trajal IK postopek, to so sprememba delovnega mesta, poklicna rehabilitacija ali invalidska upokojitev. Delavec pa bo premeščen na tako delovno mesto takrat, ko bo to predlagala komisija.
Komisija si je ogledala rese-' vanje problemov invalidov v Tovarni dušika Ruše in ugotovila, da imajo enake probleme kot mi. Pri premeščanju oziroma obravnavanju nekaterih primerov naleti komisija na velike težave, in to ali od strani
Za kakovostno proizvodnjo sinitra...
... je potrebna vestna kontrola
obrata ali od strani prizadetega. Dozdeva se mi, da invalidi večkrat sami premalo skrbijo za to, na katerih delovnih mestih bi lahko opravljali delo z ozirom na svojo stopnjo invalidnosti. Ne bi smeli samo čakati na odločitev komisije.
Če pregledamo podjetja bivšega mariborskega okraja in dodamo, da je naše podjetje take narave, kjer je težko najti zaposlitev za invalida, lahko ugotovimo, da «mo v tem pogledu veliko storila. Komisija je
našla razumevanje pri vodstvu podjetja, kadrovsko socialna služba z obratnim zdravnikom pa vedno zasleduje vsak posamezni problem, tako da so komisiji na razpolago vse morebitne analize.
Spričo dela, ki je že bilo- izvršeno, bi moral v imenu- komisije izreči delavcem kadrovsko-sociaine službe in obratnemu zdravniku dr. Kožolu priznanje za njihovo prizadevnost in humano sodelovanje.
B. T.
Odpraviti moramo svoje slabosti
Stikalničar pri generatorjih v lastni energetski centrali
Personalne spremembe
(Nadaljevanje s 7. strani) kot do sedaj. Potruditi se bo treba, da bomo vsako čezumo delo skrčili na razumen obseg, da bomo odpravili zamujanje na delo, izostajanje z dela, samovoljno predčasno odhajanje z delovnega mesta, omejih nezgode pri delu in število 'bolezenskih izostankov, spanje med delom in tako dalje. Prav zato so tudi centralni samoupravni organi sprejeli sklep (v začasnih sklepih), da bo vsak za neupravičen izostanek najstrožje koznovan. Če 'bomo ta sklep tudi dosledno izvajali, bo to vsekakor izboljšalo medsebojna razmerja v nagrajevanju po delu. Delovne enote 'bodo morale v prihodnje ,več misliti o delu v njihovih obratih in tudi, kako je delo opravljeno in da 'bodo šele takrat potrdile ure drugih enot, ne pa tako kot je to danes. Ni namreč osamljen primer, da smo opozorili delavca iz druge delovne enote, ki ni prav opravljal svoje delo na delovnem mestu, pa nas je nadrl: »Češ, kaj pa imaš ti z menoj in te popolnoma nič ne briga, kaj in kako delam.« Imel nas je za smrkavca in celo grozdi s fizičnim obračunom. Ob tem naj povem tudi primer iz delovne enote glinice, kjer delajo delavci tudi iz drugih oddelkov in obratov in sodijo (vsaj posamezniki), da lahko delajo kar hočejo. Vodja DE glinice je na svojem rednem obhodu po obratih glinice naletel pii belem dnevu na ljudi pri rudnih milnih, kd so spali ah pohajah okrog. Enako je bilo v peči za sušenje boksita. Bile so cele skupine, ki so razpravljale o marsičem, prav gotovo pa ne o tem, kako dvigniti pro-
KRIŽANKA
1	2	3	4	5	6	7
8						
9		ww		if	10	
	il	11		É	W, w*	
12	13			.14		
	15 ;		w, m		‘MM, W'a	
16			17			18
	H	f§	19		Ut	
20	21	Ä		Hi	22	
23				24		
25		ü	26			
VODORAVNO: 1. trda netopljlva umetna smola (iz katere delajo žice), 8. kontinent, 9. avtomobilska oznaka za Novi Sad, 10. sičnik in šumnik, 11. angleško: v redu, 12. podjetje, delovna organizacija, 15. nikalnica, 16. kovina srebrno bele barve (kem. znak: V), 19. osebni zaimek, 20. 11. in 17. črka abecede, 22. središče vrtenja, 23. nacionalne, 25. medmet bolečine, 26. svetilni plin.
NAVPIČNO: 1. del Vojvodine, 2. okrajšava za Avto-moto Slovenije, 3. izraz v biljardu, 4. žensko ime, 5. vprašalnica, 6. neznanka v matematiki, 7. sorodnica, 11. samec domače živali, 13. osebni zaimek, 14. šolske ocene, 16. borba, boj, 17. letalo, 18. letni čas, 21. okrasni ptič, 22. osebni zaimek, 24. delovna enota.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE 10. ŠTEVILKE
VODORAVNO, i. Aluminiji, 7. okop, 8. adut, 10.. vas, li;. L. P., 13. Aga, 14. od, 15. pero, 16 or, 17. jez, 18. pi, 19. ata, 20. mir, 21. ter, 22. kima, 23. trak, 24. oje, 25. ni, 27. ona, 28. na, 29. soda, 30. sn, 32.' sa, 34. idem, 37. mum, 39; Avstrija.
NAVPIČNO: 1. Akademija, 2. les, 3. up, 4. na, 5. Ida, 6. Jugotrans, 7. ovoj, 9. tara, 11. lep, 12. pri, 19. Aero, 21. TT, 22. konji, 25. nos, 26. Ida, 31. sev, 33. tuj, 35. da, 36. MS, 37. mi, 38. r. a.
duktivnost dela. Seveda so taki primeri tudi v rednih izmenah na delovnih mestih v oddelkih in mislim, da tudi niso nobena izjema, 'ko govorimo o delovni disoiplini in delovni zavesti. Vse to pa sem omenil zato, 'ker so prav to tiste naše skrite notranje rezerve, M so še neizkoriščene okrog nas, 'medtem ko jih skušamo mnogokrat iskati vedno le tam, kjer jih več ni, ne vidimo pa pri vsem tem same sebe. Seveda je to le nekaj primerov, ki sicer niso osamljeni, vsekakor pa nas opozarjajo na to, da je skrajni čas, da jih že enkrat odpravimo dn da začnemo trezno in resno razmišljati o svoji perspektivi Ob koncu bi želel le še na kratko strniti svoje misli o naših notranjih rezervah, ki so nam tako rekoč pred nosom in o tem, kaj borno morali čimprej odpraviti, da bomo izboljšali svoj položaj. Vsak naj od sedaj
naprej doprinese svoj delež k temu, da ne bodo več ležali okrog nas uporabni vijaki, tesnila in razni ventili, da ne bomo razmetavali maziva in jih res koristno uporabljali, da bomo čimbolj varčevali z električno energijo, paro, vodo itd. Če bomo v vsem tem resnično dosledni in se bomo tega tudi lotih z vso resnostjo, sem trdno prepričan, da se bodo pozitivni rezultati pokazali kaj hitro in da bomo to tudi občutili pri svojih osebnih dohodkih. Če bomo v to vložili ves svoj trud in skrb, bomo v najkrajšem času lahko tudi opazili, da so v vsem tem, kar sem omenil, resnično skrite naše notranje rezerve in da bo treba vse te slabosti, če že ne povsem odpraviti, pa vsaj zmanjšati na minimum, kajti vsaka druga pot od te bo za nas popoln neuspeh.
M. F.
Člani kolektiva, ki dopolnijo v oktobru 1965 najdaljšo neprekinjeno. delovno dobo v tovarni:
18 let:
Ludvik Bur j an, nastopil službo 16. 10. 1947, Stanislav Kovačič, nastopil službo 1. 10. 1947, Franc Kokol, nastopil službo 23. 10. 1947, Maks Lačen, nastopil službo 20. 10. 1947, Sonja Petrovič, nastopila službo 20. 10. 1947, Franc Vrabl, nastopil službo 10.
10.	1947.
17	let:
Janez Juriševič, nastopil službo 25. 10. 1948, Maks Kmetec, nastopil službo 20. 10. 1948, Martin Mojzer, nastopil službo ,20.
10.	1948, Ivan Pulko, nastopil službo 19. .10. 1948, Stanko Tomažič, nastopil službo 4. 10. 1948.
16 let:
Franc Brglez, nastopil. službo 21. 10. 1949, Feliks Breščak, nastopil službo 12. 10. 1949, Ivan Elsner, nastopil službo 1. 10. 1949, Jožef Gradišnik, nastopil službo 1. 10. 1949, Stanislav Meglič, nastopil službo 1. 10. 1949.
15 let:
Anton Slešič, nastopil službo 23. 10. 1950, Marija Spoljar, nastopila službo 2. 1Ó. 1950.
14	let:
Mihaela Fajt, nastopila službo
5.	10. 1951, Frido Krneža, nastopil službo 1. 10. 1951, Stanislav Lampič, nastopil : službo 6. 10.
1951,	Jožef Rotvajn, nastopil službo 16. 10. 1951, Boris Solov-jev, nastopil službo 2. 10. 1951, Ludvik Sluga, nastopil službo 8. 10. 1951.
13 let:
■ Anton ■ Arnuš, nastopil službo
14.	10. 1952, Franc Bratuša, nastopil službo 4. 10. 1952, Franc Ceh, nastopil službo 1. 10. 1952, Feliks Čuček, nastopil službo 20. 10. 1952, Ivan Krajnc, nastopil službo 16. 10. 1952, Ivan Lah, nastopil službo 15. 10. 1952, Jakob Medved, nastopil službo 7. 10.
1952,	Janez Mohorko, nastopil službo 15. 10'. 1952, Rudolf Mlinarič,^ nastopil službo-21. 10. 1952; Franc Novak,; nastopil - službo 2. 10. 1952, Stanislav Pulko, nastopil službo 13. 10. 1952, Franc
Rašl, nastopil službo 1. 10. 1952, Alojz Svenšek, nastopil službo 7. 10. 1952, Karl Vrečko, nastopil službo 6. 10. 1952, Franc Vehovar, nastopil službo 3. 10. 1952.
12	let:
Viktor Prelog, nastopil službo
2.	10. 1953.
11	let:
Martin Emeršič, nastopil službo 2. 10. 1954, Stanislava Huzjan, nastopila službo 9. 10. 1954, Maks Horvat, nastopil službo 14. 10. 1954, Franc Krajnc, nastopil služilo 11. 10. 1954, Alfonz Kozel, nastopil .službo 12, 10. 1954, Marija Murko, nastopila službo 6. 10. 1954, Angela Primožič, nastopila službo 12. 10. 1954, Jožef Rožman, nastopil službo 15. 10. 1954, Ignac ' Svenšek, nastopil službo 7. 10. 1954, Janez Smigoc, nastopil službo 14. 10. 1954, Ivanka Tašner, nastopila službo 6. 10. 1954, Geza Vitez, nastopil službo 9. 10. 1954, Janez Zajc, nastopil službo 8. 10. 1954, Franc Zupanič, nastopil službo 13. 10. 1954, Viktor Žnidar, nastopil službo.
10 let:
Jože Catorič, nastopil službo 9. 10. 1955, Janez Fleis, nastopil službo 13. 10. 1955, Ivanka Hav-las, nastopila službo 11. 10. 1955, Anton Kmetec, nastopil službo
13.	10. 1955.
Čestitamo našemu 50-letniku: Francu Ekartu, roj. 24. 10. 1915.
NOVI ČLANI KOLEKTIVA:
Stane Loboda, nastopil službo 2. 11. 1965, in Jože Turk, nastopil službo 4. 11. 1965.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Ivan Babič, Franc Zorec, Vladimir Ivančič, Janez Turk, Lojze Kuhar, Janez Klajnšek, Frančiška Spehonja, Pavel Novak, Bruno Levart.
NOVI DRUŽINSKI ČLANI:
Družina Franca Petroviča je dobila hči Marjano, družina Antona Šeruge je dobila hči Anico, družina Maksa Lampreta je • dobila sina Marjana.
Naš humor
Kaj pa je ta zagrešil? Kritiziral je šefa na masovnem sestanku!
(vec)
Tovariši, čas je že, da tudi mene malo bolj poslušate!
M. T.