Japons&io aaglešEiS spor Zadnjič smo poročali o nevarnera sporu, kateri je izbruhnil v zadnjem času na Daljnem vzhodu med Japonsko in Anglijo, s katero se čutita prizadeti Francija ter Amerika. Vzrok spora Spor je pričel 9. junija v od Japoncev zasedenem važnem kitajskem trgovskem mestu Tiencin, kjer imajo Angleži, Francozi in Amerikanci svojo lastno četrt. Omenjenega dne no ubili neznanci v kinu višjega nadzornika carin, ki je bil znan kot odločen pristaš vlade, katero so v nekdanji kitajski prestolnici Pekingu postavili Japonci. Japonci so prijeli štiri Kitajce, kateri sc priznali pri zaslišanju, da so sodeloval: pri umoru. Ker je do umora prišlo v angleškem mestnern predelu, so jih Japonc! izročili angleškim oblastem, pred katerimi so pa obtoženci nreklicali vse izpovedi, češ da so jib. Japonci izvabili z grožnjam: in z mučenjem. Angleži zaradi tega niso hoteli izročlti teh osui. ijencev In so od Japoncev zahtevali, naj dokaiejo, da so res omenjeni štirje Kitajci umorili carinika. Japoncem pr se je ta zahteva zdela pretirana. Niso sc hoteli z angleškimi oblastrni niti posvetovati, marvsč so izdr.li ultimatum (zadnjo  zahtevo), v katerem napovedujejo takojšnjo blokado (zaprtje) angleškega in francoskega mestnega predela, če angleške oblasti ne izroče takoj omenjene štiri Kitajoe. Angleži ultimata niso sprejeli na znanje, zato so Japonci 14. -'inija ob petih zjutraj zaprli vse dohode v angleško in francosko mestno čctrt ter začeli izvajati blokado. Dogodek, ki bi bil sam po sebi lahko ostal brez pomena in bi ga bile rešile krajevnc angleške ter japonske oblasti, se je naglo spremenil v obsežen mednarodni epor, v katerem gre za to, ali se bodo Angleži uklonili pred Japonci ter s tem poBpešili odpravo mednarodnih predelov na Kitajskem, ali pa bodo Japonce prisilili k Bpoštovanju pravic, prisojenih evropskim velesilam po več mednarodnih pogodbah. Japonska vlada je odbila zahteve Anglije, naj se ukinejo posebni ukrepi, ki se sedaj izvajajo proti angleškim državljanom v Tiencinu. Japonska vlada podpira V vsem strogo stališče japonskih vojaških oblasti v Tiencinu. Zaostritev spora Japonci so izzvali 21. junija zaostritev epora, ker so izkrcali ta dan v odprti in pogodbeni kitajski luki Svatov močno vojsko, s katero so začeli prodirati v notranjost. V pristanišče Svatov so priplule japonske vojne ladje in sporočile kot zadnjo zahtevo, da morajo zapustiti do dne 22. junija vse tuje bojne, trgovske in druge ladje luko Svatov. Angleži so to japoneko zahtevo odklonili in nadaJjujejo s plovbo proti Svatovu. V Svatovu, ki leži severno od angleške kolonije Hongkong, živi precej tujcev in med -temi tudi Angleži in Amerikanci. Izkrcavanje Japoncev v Svatovu znatno ogroža koristi tujih velesil. Od strani kitajske vojske niso zadeli Japonci v Svatovu na nikak odpor. Naskok na Svatov je prva točka noveg; japonskega vojnega načrta. Z zasedtK Svatova in Pakhoja hočejo Japonci odrezati Kitajcem pomoč v orožju in blagu, ki je prihajala iz francoske IndoMne in iz angleške Birme. Za tem bodo Japonci začeli z novo ofenzivo na ozemlju ob reki Jangce, da bi odrezali četrto kitajsko ar mado od ostalih Čankajšekovih čet. Za tem bodo skušali zasesti mesti Siampu, prestolnico pokrajine Jenan na severu, da bi prerezali zvezo med Rusijo In Kitajsko ter onemogočili vsako pomoč od tam. Ce se jim bo to posrečilo, bodo skušali posta^ viti novo osrednjo kitajsko vlado, ki bi morala takoj stopiti v zvezo proti Kominterni. S tem bi Nemčija, Italija in Japonska dobile novega zaveznika za boj proti Angliji, Franciji in Ameriki v osrčju Azije. Začetek sedanje japonske akcije je v zvezi s splošnim nastopanjem Nemčije in Italije proti angleški politiki. Ukinitev blokade pri Svatovu. Japonsko prodiranje ustavljeno Japonske oblasti so ukinile 24. junija blokado pred Svatovom. — Po kitajskih vesteh je kitajska vojska v boju ob železnici Svatov—Cakov porazila japonske čete. Kitajci so zbrali na fronti pri Svatovu ogromna ojačenja ter so ustavili japonsko prodiranje. Odgovor Rusije na japonske načrte na Kitajskem Japonci so raznesli v svet, da je prišlo v Zunanji Mongoliji nenadoma do dveh letalskih bitk med Rusi in Japonci. Prve bitke se je udeležilo 250 letal. Sestreljenih je bilo 9 ruskih in" 5 japonskih letal. Druga zračna bitka se je vrsnla 24. junija na meji med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo, ki jo je preletelo 70 ruskih letal in so sestrelili Japonci 12 ruskih letal in so prisilili sovražnika, da se je vrnil na svoje ozemlje. Vse zanimanje Japonske je obrnjeno v Zunanjo Mongolijo, ker nihče ne ve, kaj se tamkaj pripravlja. Ruski letalski napadi bi naj bili odgovor na najnovejše japonske načrte na Kitajskem.