bčIkb BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE LA CARTA DI CREDITO -permette la spesa senza contante - se smarrita o rubata si blocca la carta: é una sicurezza MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir št. 36 (730) • Čedad, četrtek, 22. septembra 1994 bčIRB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE ZAJAMČEN DONOS! Že z enim samim vplačilom ob sklenitvi pogodbe si zagotovite določen denarni znesek, ki Vam bo izplačan čez pet let MOJA BANKA Enostranska skrb Rima Težavno delo manjšinske komisije Prvi sestanek mešane slovensko-italijanske komisije o manjšinah, ki je potekal v ponedeljek na rimskem zunanjem ministrstvu, je potrdil to, česar smo se bali in sicer, da Italija ne Zeli celovito razpravljati o vprašanju narodnostnih skupnosti, kot bi bilo pričakovati od takšnega delovnega telesa. Predsednik italijanskega dela komisije veleposlanik Vincenzo Manno je namreč voditelju slovenske strani, dr. Petru Venclju osporaval, da vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji sodi v kontekst dela te komisije, ki naj bi se lotila le vprašanja italijanske manjšine. Po oceni italijanskih pogajalcev, naj bi bil problem naše manjšine interno vprašanje italijanske države, slovenski del delegacije pa je vztrajal pri tezi, da mora komisija reševati problem slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. V Rimu se je postavilo tudi drugo vprašanje in sicer kompetenca same delovne skupine, ki jo namerava italijanska stran precej zmanjšati. Vozel mandata manjšinske komisije bosta morala razrešiti državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob in podtajnik v Farnesini Livio Caputo, ki vodita mešano komisjo za nadgradnjo Osimskih sporazumov. Povedati velja, da incident v SeZani, kjer so štiri komponente Enotnega zastopstva (DSL, SKP, PSI in SKGZ) zapustile srečanje, ki ga je sklical državni sekretar Peter Vencelj, ni vplival na potek rimskega dogovarjanja. Ob srečanju z državnim sekretarjem v Sežani Iz čuta odgovornosti Pred odhodom v Rim, kjer se je v ponedeljek sestala mešana italijansko-slo-venska komisija, da bi razpravljala o manjšinskem vprasanju, je državni sekretar zunanjega ministrstva Peter Vencelj sklical v četrtek v Sežani srečanje s slo-yenskimi predstavniki. Kot je ves slovenski tisk obširno Poročal je v Sežani prišlo do kratkega stika med 'Panjsino in zastopnikom Slovenije in pogovor, ki nikakor ni prispeval k poglobitvi slovenske problemati- ke, nasprotno je že zaostril nasprotovanja in razdor v okviru slovenske manjšine, je bil prekinjen s tem, da so iz protesta delegacije SKGZ, socialistične stranke, stranke komunistične prenove in DSL zapustile sejno dvorano. Dr. Vencelj je srečanje nadaljeval in v kasnejšem intervjuju izjavil, da so pač na 40 oseb le trije odšle in da rezultat pogovorov ni bil tako slab, kot so si nekateri pričakovali. Viljem Cerno beri na 2. strani L’addio a don Blasutto Lunedì abbiamo dato a Monteaperta l’estremo saluto a don Arturo Blasutto che alla vigilia del suo 81. compleanno ha concluso la sua esperienza terrena, segnata dalla sofferenza, dall’ingiustizia e dalla solitudine. Ordinato sacerdote nel 1936 ha iniziato la sua opera pastorale a Oseacco di Resia dove, seguendo l’insegnamento di mons. Trinko, si servì della lingua della gente, perchè la fede, la devozione, l’anima di un popolo si esprimono attraverso la sua lingua. E a quell’insegnamento si attenne sempre. Dal 46 al 55 fu sacerdote nella parrocchia di Liessa dove fu vittima di una pesantissima campagna di calunnie, pressioni e persecuzioni. Non ebbe solidarietà e sostegno nemmeno dal suo vescovo. Anzi, all’età di 43 anni fu messo “in pensione”, allontanato. Nel corso della solenne cerimonia funebre, a cui hanno partecipato numerosissimi suoi confratelli assieme all’arcivescovo Battisti ed il vescovo Brollo, è stato il decano di Caporetto msgr. Frane Rupnik a trovare le parole per chiedergli perdono, almeno nel momento dell’addio. segue a pag. 6 Gregorčič se je vrnil med V nedeljo, kljub izrednemu slabemu vremenu, se je “Nazaj v planinski raj”, na Vrsno vrnil pesnik Simon Gregorčič kot mlad pastirček, ki ga je poosebljal učenec kobariške osnovne šole Andrej Terlikar in v zrelih letih dramski igralec Bine Matoh. Ob niju so na odru, postavljenem v prelepem naravnem anfiteatru predstavili izbor njegovih pesmi še igralci Silva Čušin, Boris Ostan in Janez Starina, njih besede so se prepletale s pesmijo. Nastopilo je namreč 7 pevskih zborov z 180 pevci. Pomen Gregorčiča za vsakega Slovenca, ne glede na to če živi v matični domovini ali v zamejstvu, sta poudarila minister za kulturo Sergij Pelhan in slavnostni govornik, tržaški pesnik Miran Košuta. Aktualnost njegovega sporočila je bila jasno podčrtana, ob njej pa tudi nevarnosti sodobnega časa. “Priseganje in hlastanje le po materialnih dobrinah nas lahko pripelje le v izgubo lastne identitete”, je dejal Pelhan. “Gregorčičev preroški sen se je uresničil: z gorkega juga je prihrumel vihar - enkrat, dvakrat, trikrat; strl nas je, a ne potrl. Kljubovali smo, ostali in dočakali dan združenja večine Slovencev pod streho ene hiše, kjer je zdaj italijanski, nemški, srbski ali vsakršen drug rod dobrodošel gost, ne pa gospod”, je poudaril Košuta. “Če smo si s krvjo izborili “zunanjo” svobodo, državno neodvisnost, zakaj bi si z razumom in srcem ne poskusili izboriti si še tiste najtežje - Prešernove in Cankarjeve “notranje” svobode”. Pavla Stranja ni več Neusmiljena zahrbtna bolezen je iz naše srede iztrgala Pavla Stranja, odličnega poznavalca manjšinske problematike, publicista in raziskovalca. Seznam pobud, pri katerih je sodeloval Pavel Stranj, bi bil predolg, da bi ga lahko izpolnili, ne da bi kaj pozabili. Dovolj je, da pomislimo, na kakšen odmev je naletela njegova knjiga “La comunità sommersa - Gli Sloveni in Italia dalla A alla 2”, ki pomeni najbolj popolni prikaz naše stvarnosti in ki je doživela že tretji ponatis. S prerano smrtjo Pavla Stranja je naša skupnost izgubila velikega človeka, ki se je znal priljubiti predvsem zaradi skromnosti in velike delavnosti. beri na strani 6 Obiskala jo je predsednica O Murchu Špetrska šola ima prijatelje v Evropi Ob začetku šolskega leta, v četrtek 15. septembra je o-biskala špetrsko dvojezično šolsko središče prof. Helen O Murchu, predsednika li- rada za manj razširjene jezike pri Svetu Evrope, ki je naši šoli čestitala in zagotovila “evropsko” podporo. beri na strani 3 HOBLES. UN’ISOLA DI TRANQUILLITÀ. Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti HOBI.ES S.p.A. - 33049 S. Pietro al Natisone (Udine) / Speter ( Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 četrtek, 22. septembra 1994 Un momento dell’incontro di martedì tra i gestori delle Valli del Natisone Un ‘Invito a pranzo” in autunno e primavera Un primo approccio alla realizzazione tedi pomeriggio all’albergo Belvedere di delI’“Invito a pranzo nelle Valli del Nati- S. Pietro, in una riunione coordinata da sone”, iniziativa che quest’anno giunge Fabio Bonini, direttore dell’Unione re-alla sua quarta edizione, si é avuto mar- gionale economica slovena di Cividale. L’amletico Peterle Reggerà Fattuale coalizione a tre? L’incontro, a cui erano stati invitati i gestori di tutti gli esercizi pubblici della Comunità montana, ha permesso in avvio di discutere di alcune iniziative che l’Unione europea sta mettendo in atto a sostegno delle aree marginali. Il discorso é poi andato all’“Invito a pranzo”, che per la quarta volta si propone come momento turistico e di attrazione grazie all’offerta dei piatti tipici locali. Tre, secondo Bonini, sono gli aspetti su cui va concentrata l’iniziativa: “La proposta vera e propria di pranzi o cene nei locali delle Valli del Natisone, la promozione per gli anni futuri attraverso cartine e depliant, un centro di informazione per i clienti che arrivano nelle nostre zone”. Quest’ultimo punto, il più ambizioso, si potrebbe realizzare tramite uno schermo capace di dare informazioni ai turisti provenienti dall’esterno. Tornando alT“Invito”, si sono decise in linea di massima le date nel quale realizzare la manifestazione: da metà ottobre alla fine di novembre e - per la prima volta quest’edizione - anche in primavera, da metà febbraio a marzo. “Tutto dipenderà però - ha affermato Bonini -da quanto potranno aiutarci finanziariamente alcuni enti come la Comunità montana e la Camera di Commercio di Udine”. É stata confermata anche la collaborazione con la Cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone, che permetterà ai clienti di ricevere in offerta la tradizionale “sklieda”. Molti gli interventi da parte dei gestori. Tra questi, c’era anche chi ha voluto rimarcare il fatto che “a queste cose bisognava pensarci dieci anni fa, perché fino ad ora non c’é stata mai molta collaborazione tra di noi”. Ma con l’“Invito a pranzo nelle Valli” sembra arrivata l’occasione giusta. Osojane “kmečki” praznik prenesli Izredno slabo vreme prejšnjega tedna je povzročilo tudi v rezijanski dolini precej škode, predvsem pa je prisililo organizatorje - občino, Gorsko skupnost Kanalske doline, odbor iz Osojan, folklorno skupino in kulturno društvo, da odložijo 5. kme-tjiski praznik, ki gaje bogatila tudi razstava domačih kmečkih pridelkov. Pobudo, ki je zelo razčlenjena, združuje razpravo in poglobitev vprašanj ekonomskega razvoja v dolini pod Kaninom z uveljavljanjem kulturne podobe Rezijanov, bojo priredili v nedeljo 9. oktobra. Naj povemo, da bo nedeljsko dopoldne delovnega značaja. Na okrogli mizi o per-spčktivah kmetjistva bodo sodelovali krajevni upravitelji in gospodarski operaterji, ki vodijo na območju gorske skupnosti določene specializirane ekonomske pobude. Razpravo bo sklenil ob 16. uri deželni odbornik za kme-tjistvo Beppino Zoppolato. Poskrbeli so tudi za kulturni program. Nastopila bo rezijanska folklorna skupina, ki je s svojim več kot stoletnem delovanju najbolj močan izraz navezanosti na lastne korenine in volje po ohranjanju svoje kulture. Prisoten bo tudi znani kabaretist Sdrindule, ki je rezijanskega porekla. Le dimissioni del presidente del parlamento Herman Rigelnik hanno provocato un inasprimento del clima politico in Slovenia. La nomina del suo successore, il liberaldemocratico Jožef Školč, non è andata a genio ai democristiani che hanno dovuto ribattere pure agli attacchi della destra per non aver sottoscritto il patto di collaborazione in vista delle prossime elezioni amministrative. Ed ecco che alla elezione di Školč sono seguite le dimissioni di Lojze Peterle da ministro degli Esteri in segno di protesta verso i libe-raldemocratici, rei di non a-verli contattati prima della elezione di Školč. A queste accuse, però, ha risposto lo stesso Janez Drnovšek, premier e presidente del partito liberaldemocratico, che ha fatto osservare che il primo candidato alla poltrona di presidente del parlamento è stato proprio Peterle, che non ha accettato. In base a ciò le reazioni, a posteriori, del presidente democristiano vanno ricercate in altri motivi che esulano dalla nomina di Školč. Ed è proprio questa interpretazione dei fatti che ci sembra la più vicina alla realtà. La situazione politica in Slovenia sta attraversando un periodo particolare. La destra, guidata dall’ex ministro della difesa Janez Janša ed in collaborazione con alcuni giornali della capitale, sta cercando, in tutti i modi, di destabilizzare l’attuale alleanza governativa di centro-sinistra. Janša ha dapprima indirizzato i suoi cannoni verso il presidente della Repubblica Milan Kučan, sostenendo che è proprio lui il grande manovratore della lobby politica ed economica slovena. L’attacco a Kučan si è tramutato in un boomerang per lo stesso Janša, che ha deciso di cambiare tattica. Intorno a se ha raccolto tutti i partiti della destra e la stessa democrazia cristiana. Il progetto prevedeva una “santa alleanza” che con u-na strategia comune per le prossime elezioni amministrative avrebbe portato alla Jožef Školč, liberaldemocra-trico, neoeletto presidente del Parlamento sloveno vittoria finale alle elezioni politiche. Il progetto del “nuovo Demos”, la coalizione di centro-destra che ha vinto le prime elezioni pluripartitiche, si è dissolto come neve al sole. Janša, Podobnik e gli altri, infatti, non hanno ricevuto il sostegno dei democristiani di Peterle per cui anche la possibilità di vincere alle elezioni amministrative sj A sottilissima. La decisione dei demo-cristiani di non aderire al cartello delle destre non è stata accettata da tutti i gruppi in seno al partito. Questi, già da tempo, sostengono la necessità che il partito esca dal governo per gettare le basi di una coalizione di centro-destra. Il ministro degli Esteri si è così trovato tra l’incudine ed il martello ed ha dovuto correre ai ripari. Cosa succederà? Janez Drnovšek ha dichiarato che il posto libero al ministero degli Esteri appartiene ai democristiani, sempre se questi resteranno nella coalizione governativa. In caso contrario non si aprirà nessuna crisi in quanto proprio l’elezione di Školč ha dimostrato che anche senza la DC il governo mantiene la maggioranza, anche se minima grazie al sostegno e-slerno del gruppo di Zmago Jelinčič. Rudi Pavšič Ob robu srečanja v Sežani s prve strani Mimo ocen državnega sekretarja ostaja pa odprto temeljno politično vprašanje in sicer odnos Slovenije do svoje manjšine in priznanje ali ne njene subjektivitete. Kar se Slovencev videmske pokrajine tiče je treba podčrtati, da je od same ustanovitve enotne slovenske delegacije veljal med njenimi komponentami dogovor, da mora biti videmska pokrajina vidno prisotna, kajti italijanska stran osporava celo dejstvu, da so v videmski pokrajini Slovenci. Večkrat so bili v delegacijah prisotni celo po dva ali trije videmski Slovenci, večkrat so nas na najvišjih forumih zastopali beneški duhovniki. To načelo je veljalo dokler ni napočila “era” Venclja. 2e večkrat doslej so organizacije videmske pokrajine izpadle iz seznama vabljenih, ve- dno pa zaradi nerodnosti kake tajnice ali preobilnega dela na sekretarjatu, vabljeni pa so bili “zainteresirani” Slovenci. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Na seznamu nas ni bilo, vprašali smo solidarnost drugih slovenskih komponent in ko so to v Ljubljani zvedeli je tik pred začetkom seje pri meni doma zazvonil telefon. Gospod Merljak se je z zgoraj omenjenimi argumenti izgovarjal za “pozabo” in me rotil naj se srečanja udeležim. Da gre sicer za neformalno srečanje, kjer bodo prisotne vse ostale slovenske komponente. Iz velikega spoštovanja do inštitucij, ki jih gospod Vencelj in Merljak zastopata, iz globokega čuta odgovornosti do naše manjšinske problematike sem tudi tokrat “pogoltnil” grenak grizljaj in drvel v Sežano. Tam pa sem ugotovil, da ni bila bi- stvena skrb toliko obravnavati odprta vprašanju v pripravo na rimsko srečanje, pač pa normalizirati razmere v slovenski manjšini, uveljavljati določene komponente in posameznike, ki morajo še dokazati, kaj so v korist manjšine naredile, saj so ji doslej le škodovale in hkrati omalovaževati organizacije in skupine, ki so močno zasidrane v manjšinski stvarnosti, očitno pa trn v peti delu nove oblasti v Sloveniji. Ta svoja stališča sem jasno povedal na seji, ko sem do besede prišel in tudi na sestanku sem do konca vztrajal prav iz spoštovanja do Slovenije in njenih institucionalnih predstavnikov. Tak razplet dogodkov bo gotovo imel posledice v okviru slovenske manjšinske skupnosti, brez njih pa ne more ostati tudi v Sloveniji. Viljem Cerno Uniti a destra per vincere Armi in vendita AH’orizzonte della scena politica slovena si profila u-na nuova intricata vicenda: la vendita di armi da parte di alcuni reparti del ministero della difesa quando a guidarlo c’era il ministro Janez Janša. Il “Palače” interessa Un gruppo di imprenditori veneti è interessato alla ristrutturazione dell’albergo Palace di Portorose, attualmente chiuso. La storia dell’albergo Palace è costellata di momenti molto importanti durante i quali la struttura alberghiera è stata visitata da personaggi molto noti del mondo politico e dello spettacolo. II gruppo di imprenditori veneti ha proposto la ristrutturazione esterna ed interna dell’albergo per una spesa di circa 25 milioni di marchi. Si al congresso Il congresso mondiale degli istriani si farà nel periodo pasquale del prossimo anno. Lo ha annunciato Loredana Bogliun Debeljuh, vicepresidente della Regione Istria, affermando che sono stati risolti i problemi per i quali il congresso era stato rimandato in un primo momento. Monete in vendita Un’importante asta di monete antiche si terrà lunedì 3 ottobre nel castello di Lubiana. Durante l’asta verranno battute oltre 500 monete greche, romane, celtiche e bizantine. Il pezzo più pregiato sarà il ducato Cri- spusa, che sarà messo in vendita con un prezzo base di 15 mila marchi. La destra unita I partiti della destra slovena, tra i quali ci sono pure i socialdemocratici di Janša ed i popolari di Podobnik, hanno firmato un accordo di collaborazione in vista delle prossime elezioni amministrative di fine anno. II nuovo Demos - così dovrebbe chiamarsi il nuovo soggetto politico - nasce monco. Della partita, infatti, non sono i democristiani di Peterle, che possiedono il pacchetto di maggioranza dei voti dell’elettorato di centro-destra. Ed è proprio l’assenza dei democristiani che non assicura alla nuova coalizione una possibile vittoria alle prossime elezioni. Kovačič ministro Boštjan Kovačič è stato nominato ministro per le autonomie locali. Lo ha de- ciso il parlamento che ha dato a Kovačič il mandato di riorganizzare l’assetto delle autonomie locali c porre la parola fine sull’intricata vicenda della ridefi-nizione dei comuni. Allarme disoccupazione Sono oltre 120 mila R persone senza lavoro in Slovenia ed il trend è ulteriormente negativo. Nell’area della Sloveni11 occcidentale (Litorale) i disoccupati sono oltre 7 mila-Nei quattro maggiori comuni della zona soltanto 11 Sežana si è registrato un calo della disoccupazione. Trjr 1 novi matajur O Kultura četrtek, 22. septembra 1994 v ) Foto di gruppo degli alunni della scuola bilingue di S. Pietro, scattata il primo giorno di scuola Visita a S.Pietro della presidente dell’ufficio per le lingue meno diffuse prof. Murchu L Europa ci conosce Danes začetek posveta v Trstu Manjšine v Evropi “A livello europeo le scuole pubbliche stanno subendo una progressiva riduzione anche a causa del calo demografico, mentre un trend positivo, di segno opposto, si registra nelle scuole delle comunità linguistiche minoritarie. Qual’è la situazione nella comunità slovena della provincia di Udine?”. Questo è il primo interrogativo che ha posto alla direzione della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone giovedì scorso Helen O j, presidente dell’Ufficio europeo per le lingue meno diffuse della Commissione delle Comunità europee. Esperta di problemi di pedagogia e con una lunga esperienza di insegnamento, la prof. O Murchu si è informata nel dettaglio sulla problematica connessa alla nostra scuola bilingue che comunque, come lei stessa ha sottolineato, a livello europeo è conosciuta ed apprezzata. La scuola bilingue di S. Pietro al Natisone, ha aggiunto, ha avuto, ha ed avrà anche in futuro il sostegno dell’Europa. L’anno scolastico, giovedì scorso con la visita dell’illustre ospite, ha dunque avuto inizio sotto i migliori auspici. Ricordiamo che gli iscritti sono 105 di cui 56 alle scuole elementa- ri e 49 alla scuola materna. E certamente il Centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone, assieme a tutta la nostra comunità, si troverà nuovamente alla ribalta a livello europeo nella prima metà di novembre, quando si svolgerà a S. Pietro al Natisone l’importante convegno internazionale sul tema delle minoranze e della lingua dell’infanzia che vedrà un’ampia e qualificata partecipazione di esperti ed educatori. Sarà questa anche un’occasione per un confronto con le numerose minoranze linguistiche presenti oggi in Italia. KakSna je kulturna vloga manjšin v novi evropski stvarnosti? Na to izredno pomembno vprašanje bodo skušali odgovoriti na petdnevnem mednarodnem posvetu, ki se bo danes, v četrtek, začel v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete in na katerem bo sodelovalo kakih sedemdeset razpravljalcev. Na simpoziju bo posebna pozornost namenjena tudi slovenski manjšini v Italiji, saj bodo nanjo opozorili referati Borisa Pahorja, Jožeta Pirjevca, Cirila Zlobca in Filiberta Benedetiča ter seveda jezikoslovcev in strokovnjakov, ki prihajajo iz Slovenije. Mednarodni posvet je organiziral promocijski odbor, v katerem sta tudi prof. Marija in Jože Pirjevec, pokroviteljstvo pa so si prevzeli Dvojezično šolsko središče v Špetru že deluje s polno paro, v kratkem pa “odpre svoja vrata” tudi Glasbena šola, ki je kot je znano podružnica Glasbene matice iz Trsta. V Špetru so sporočilu, da so še nekaj dni odprta Evropski parlament, Evropski svet, Evropska unija, italijansko zunanje ministrstvo in dežela F-JK. Današnji del simpozija bo namenjen Splošnim problematikam, ki nekako vežejo vse manjšinske skupnosti. Ob tem pa bo tekla beseda o vprašanju zakonske zaščite posameznih manjšin, in sicer z vidika državnih zakonodaj in mednarodnega prava. Razmišljali bodo tudi o kulturi manjšin kot o kulturi sožitja, o odnosih med manjšino in večino ter o vlogi manjšine pri tesnejšem povezovanju obmejnih območji. Iz večdnevne razprave naj bi izšel nekakšen popis manjšin in njihovih značilnosti, obenem naj bi podrobno osvetlili tiste etnične stvarnosti, ki so bile doslej manj poznane. vpisovanja, zato vabijo zamudnike, naj se čimprej oglasijo. Otvoritev novega šolskega leta bo v ponedeljek 3. oktobra, ko se začnejo tudi lekcije. V programu pa imajo tudi uvodno srečanje z uporabniki šole in z učitelji, da bi spregovorili o problemtiki, ki je povezana s to pomembno kulturno ponudbo tudi z namenom, da se še bolj vsidra v slovensko stvarnost v Benečiji. Za de bo informacija o delovanju Glasbene šole popolna naj povemo, da v Špetru potekajo tečaji klavirja, harmonike, kitare, flavte in violina. Vpisovanja in druge informacije lahko dobite na tajništvu šole v drevoredu Azzida, 9, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. E questa è la prima elementare. Credevamo che fossero tutti, ma una “birichina” evidentemente è sfuggita al nostro obiettivo La pace realismo di un’utopia “La pace, realismo di un’utopia: l’insegnamento di Ernesto Balducci” é il titolo di un convegno che avrà luogo sabato 24 e domenica 25 settembre presso l’auditorium Ipsia di Pozzuolo del Friuli. L’appuntamento - voluto dal Centro accoglienza “Balducci” di Zugliano guidato da don Pierluigi Di Piazza che ospita attualmente 27 persone tra immigrati e profughi - prevede per sabato interventi sul tema della pace di Sergio Ciuffi, Luca Toschi, Salvatore Senese ed Aurelio Juri, sindaco di Capodistria. In serata nella chiesa di Zugliano ci saranno i saluti delle autorità e degli ospiti ed uno spettacolo dal titolo “Nella città della paura la città della pace”. Domenica interverranno al convegno Lidia Menapace, Raniero La Valle, Margherita Granerò, Paolo Molinari, Remo Spizzamiglio, Guglielmo Pitzalis e Graziana Mazzoli. Tra i temi trattati quelli della nonviolenza, dell’obiezione di coscienza, della presenza militare in Friuli e della pace nell’Europa dei popoli. “Ci sentiamo animati unicamente -spiegano i responsabili del centro di accoglienza “Balducci” - dalla responsabilità umile ed insieme necessaria di aprire un’altra occasione di riflessione per tante persone che hanno a cuore la pace, la giustizia, la solidarietà, la vita di ciascun essere umano”. V ponedeljek 3. oktobra začetek lekcij Novo šolsko leto za Glasbeno šolo Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli • REMANZACCO Ss Udine-Civldale lei. 667985 Z našo pesmijo Oktet Simon Gregorčič, ki ga vodi zborovodja Metod Bajt, je znan in cenjen tudi v Benečiji, kjer smo ga večkrat imeli priložnost poslušati. Sedaj se predstavlja širši javnosti s kavlitetno videokaseto “S pesmijo okteta Simona Gregorčiča od Triglava do morja”, snemanje katere je potekalo celo leto. V njej je harmonično povezana slovenska pesem z lepoto Slovenije in v prvi vrsti njenega zahodnega dela, Primorske. Prikazani so turistični biseri in to v vseh štirih letnih časih, predstavljeni so obenem u-trinki iz vaškega življenja, etnoloških posebnosti in gospodarskih dejavnosti, ki se lepo prepletajo z melodijo slovenske pesmi. Videokaseta, kot je na predstavitvi dejal njen snemalec in režiser Anton Vencelj, prispeva k promocij Slovenije, njene kulturne podobe in seveda turističnih možnosti. Lahko je darilo za poslovnega partnerja, predvsem pa je namenjena Slovencem po svetu, katerim približa lepote rojstnih k-rajev in bogastvo glasbene tradicije. 4 no vi matajur______________________________ Četrtek, 22. septembra 1994 Parla l’amministratore della società cooperativa Coapi, una realtà che vede il rilancio Walter Bevilacqua: ‘‘Le Valli offrono molto ma non si é in grado di sfruttare le risorse” Un’iniziativa per il progetto europeo 5B Cultura: i progetti dei sindaci Per l’assessore provinciale alla cultura Miriam Calderari quello di martedì sera é stato il secondo incontro con i sindaci delle Valli del Natisone nel giro di poche settimane. Il primo aveva avuto come tema il problema spinoso del finanziamento del trasporto scolastico dei bambini delle Valli, quello di martedì é stato invece un primo approccio nel campo delle iniziative culturali in previsione per il prossimo anno. I sindaci (erano presenti Firmino Marinig, Paolo Cudrig, Elio Chiabai, Luigi Borgnolo ed un assessore del comune di Stregna) assieme al presidente della Comunità montana Giuseppe Chiabudini hanno delineato un programma di massima per il quale, da parte della Provincia, sarebbero disponibili circa 40 milioni. I progetti riguardano il Carnevale (Pust) delle Valli del Natisone, da alcuni anni assente come manifestazione (ma c’é da aggiungere che un’iniziativa simile si sta pensando di proporre anche a Cividale), gli spettacoli di marionette legati al Mittelfest, la rassegna di installazioni “Stazione Topolò-Postaja Topolove” ed il Folkest. Si é trattato ad ogni modo di un incontro interlocutorio, al quale seguirà, nei prossimi mesi, un appuntamento con i funzionari provinciali che trattano la questione dei finanziamenti di carattere culturale. L’assessore Calderari da parte sua ha sottolineato che va potenziata la collaborazione tra gli enti locali e le associazioni culturali presenti sul territorio. •Aktualno — Primorski dnevnik: št. 15.000 Danes popoldne ob 18. uri bodo v gori-Skem Kulturnem domu odprli razstavo Primorskega dnevnika, ki je lani proslavil 50-letnico izhajanja, pred dnevi pa je izšla 15.000. številka edinega slovenskega časopisa v Italiji. Razstavo, ki bo odprta do druge polovice oktobra, prirejajo uprava gori-ško kulturno-športnega središča, Narodna in študijska knjižnica ter Primorski dnevnik. Zivljenska pot našega dnevnika se začenja 26. novembra 1943, ko je prva številka izšla v ciklostilirani obliki v Zakrižu nad Cerknem in je pomenila glasilo Triglavske partizanske divizije. Kaj kmalu pa je list postal glasilo 9. korpusa in se preimenoval v Partizanski dnevnik, ki je 13. maja 1945 postal Primorski dnevnik. Sodelovanje s Koroško Com’é difficile fermare Walter Bevilacqua quando inizia a raccontare, a spiegare, a dirti di progetti. Parla, parla e poi magari ti dice: “Beh, forse questo é meglio non scriverlo”. Quello che resta é comunque molto. Al centro di tutto c’é la Coapi, la società cooperativa di servizi oggi specializzata nel settore del verde di cui Bevilacqua é amministratore. “E nata rilevando l’allevamento di trote a Cedron, nel dicembre 1985. Dopo quattro anni c’é stata un’inondazione, abbiamo dovuto chiudere. Oggi stiamo predisponendo un progetto per ristrutturare e riaprire l’allevamento, migliorandolo rispetto ad allora pur mantenendo le stesse caratteristiche” racconta Bevilacqua. La società é cresciuta, anche come numero di dipendenti (oggi sono 35, quasi tutti provenienti dalle Valli del Natisone), ed é aumentato ultimamente anche il numero dei soci, salito a 16. La Coapi é ormai una realtà economica consolidata non solo a livello locale, Walter Bevilacqua con un fatturato che si aggira sui 2 miliardi all’anno. Alla sede di Cividale si é aggiunto da poco un punto vendita vicino ad Udine, sulla Pontebbana, mentre tra poco si costruirà un capannone nella zona industriale di S. Pietro, da adibire a struttura produttiva. Oggi é attiva soprattutto nel campo della progettazione, costruzione e manutenzione di giardini. “Lavoriamo molto fuori regione, in Trentino e nel Veneto” spiega Bevilacqua. Ma lo sguardo é rivolto altrove, cioè qui. E inizia il lungo e-lenco di progetti. Il primo: “Stiamo lavorando al 5B, l’iniziativa europea che vuole favorire le zone rurali, con un progetto di carattere agrituristico del quale stiamo interessando altri imprenditori della zona”. Rimaniamo nelle Valli, “un’area che offre molto ma che non si é capaci di sfruttare”. Perché, continua Bevilacqua, “il male é che manca una sinergia tra le varie attività. Le Valli sono abituate a vivere nel proprio, a soffrire per conservare ciò che hanno”. Per risolvere quello che é soprattutto un problema culturale “occorre creare delle collaborazioni tra aziende e con chi ha dei progetti seri”. E allora giù, una grandine di idee: “Ci sono 5, 6 palestre di roccia, ci sono scuole che si possono usare come punto di riferimento per i boy-scouts, perché anche il patrimonio pubblico va sfruttato, c’é un patrimonio boschivo eccezionale, c’é il Matajur che sarebbe una fonte di ricchezza notevole”. Alla fine il discorso torna a rivolgersi al futuro. L’unica soluzione, ripete Bevilacqua, é rappresentata “dall’offerta di più possibilità, ai turisti che giungono da noi e spesso, trovando chiuso un locale, se ne ritornano a casa”. E quel progetto della Coapi che riguarda gli agriturismi - “le persone ed i posti disponibili ci sono, almeno uno per ogni comune delle Valli” assicura l’amministratore della società - potrebbe essere il primo passo per unire le forze in questa direzione. Michele Obit Slovenska skupnost, Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista se prizadevajo, da bi sestavili skupno strategijo na manjšinskem področju, ki bi naši skupnosti tako na Koroškem kot v F-JK zagotavljala boljšo prihodnost. O tem je tekla beseda v soboto na Trbižu, kjer so se srečala vodstva treh organizacij, da bi se podrobno pogovorili o teh problematikah. Trbiž pa ni bil slučajno izbran za kraj srečanja. S tem so hoteli izpričati solidarnost tamkajšnim Slovencem, ki jih vladne oblasti skorajda ne upoštevajo. S tem v zvezi se je vodstvo Slovenske skupnosti srečalo z odborniki kulturnega društva Planika in se pogovorilo o zdajšnji stvarnosti v Kanalski dolini. Glede samega srečanja na Trbižu velja povedati, da ob vprašanjih zajamčenega zastopstva in skrbi za enotni nastop vseh Slovencev so vzeli v pretres tudi možnost, da bi se ustanovila Internacionala manjšinskih strank, ki bi na evropski ravni obravnavala odprta vprašanja etničnih skupnosti. Od Slovenije pa bi želeli, da bi izdelala celovito strategijo do svoje manjšine, daleč od strankarskih zdrah. Una veduta della zona di Tribil Inferiore Pro loco Grimacco: “Né Guelfi né Ghibellini” In riferimento all’ articolo apparso sul vs. periodico del 4.9.1994 “Guelfi an Ghibellini...”, Le scrivo per alcune precisazioni che gradirei fossero pubblicate. Innanzitutto, chi non conosce perfettamente i fatti (Guidaci dovrebbe astenersi dal pubblicare articoli come questo perchè servono solo a seminare zizzania dove ce n è già troppa. Questi i fatti: una delegazione della Pro Loco, una domenica dopo messa, si è recata da don Azeglio per chiedergli di usufruire della palestra e del campetto di Liessa pe organizzare la Sagra di S. Giacomo. La scelta del luogo e-ra motivata da necessità di ordine pratico (disponibilità della palestra da utilizzarsi come magazzino, dell'atrio per l’allestimento del chiosco evitando così il noleggio, del campo per il ballo, ecc.). Don Azeglio si è dichiarato contento che la festa si facesse li, ma eravamo stati preceduti dal circolo Rečan che organizzava il Senjam, per cui dovevamo contattare il signor Aldo Clodig, presidente del circolo, per vedere se c’era la possibilità di fare la festa insieme, cosa che è stata immediatamente fatta a più riprese. Siamo intervenuti anche ad una riunione del Circolo, dove, in un’atmosfera cordiale e di reciproco rispetto delle vedute dell’uno e dell'altro (senza alcun litigio!) è stato discusso sulle modalità per poter organizzare congiuntamente la festa, riservandosi ognuno di decidere dopo aver sentito le proprie assemblee. A questo punto sono nati alcuni problemi, sempre di ordine pratico: noi della Pro Loco avremmo dovuto aspettare fino alle ore 10 e magari anche oltre, fino alla fine del Senjam per dare corso ai nostri programmi (passando così in seconda serata!), cosa non gradita a molti; non avremmo potuto u-sufruire del campetto per la dislo- cazione dei tavoli per il pubblico perchè occupalo da due palchi. Comunque non sarebbe stata una soluzione soddisfacente perchè troppo vicino all’ orchestra (la discoteca, molto apprezzata dai giovani, è troppo assordante per chi non ama questo tipo di musica) e la zona circostante si presta male a tale esigenza; per poter usufruire del campetto per il ballo bisognava ricoprirlo con tavolato per evitare danneggiamenti al fondo, cosa che avrebbe comportato un’ulteriore spesa ed impegno. Quindi è stato deciso di tornare a Clodig a causa di questi problemi ed anche perchè, dopo un ri-pensamento, si è arrivati alla conclusione che per tradizione la festa è sempre stata li (già l’anno scorso non sono mancate le critiche per aver spostato la data a causa della concomitanza di una festa ad Azzida) e non certo per incomprensioni con il Circolo, come lo stesso Presidente Aldo Clo- dig ha confermato. In conclusione, non ci sembra poi tanto scandaloso se ci sono state due feste distinte. In tutti i casi il Senjam, almeno negli ultimi anni, ha avuto una sua collocazione temporale diversa da S. Giacomo e quindi non spettava a noi adeguarsi. Così ognuno ha potuto fare a suo modo per la musica, i manifesti e quanto altro. Dice bene l’estensore dell’articolo quando, riferendosi alle tabelle toponomastiche, scrive “o-gnuno scrive come vuole...". Ma questo vale anche per noi, senza essere classificati nella categoria degli stupidi, asini e via dicendo, allusioni che nell’articolo appaiono chiare anche se opportunamente velate e contornate da umorismo di cattivo gusto. L’articolista può tenere per sè le offese gratuite ed in particolare l’ultima frase: “Adesso sappiamo chi cancella le tabelle..." che noi della Pro Loco respingiamo ener- gicamente perchè tendenziosa e i-spirata al principio di ‘fare di o-gni erba un fascio”, secondo un costume che si è instaurato in questa zona e che non contribui' sce affatto per la distensione e In collaborazione tra i vari sodalizi che, ognuno a modo suo, si adoperano per fare qualcosa in favore della popolazione. La ringrazio per l’ospitalità e porgo cordiali saluti. Grimacco, li 25.8.1994 Il presidente della I‘ro loco Grimacco Gianni Trusgnach Una breve considerazione: questa piccola polemica non ci sembra inutile se servirà - come pare sia anche volontà della Pro loco Grimacco - a fare in modo che U futuro le due realtà culturali e ricreative locali trovino il modo d* collaborare organizzando manifestazioni in comune. NfcAm,' - * ìMtkto Wk. U* KMt * is »i # ‘.rf : »:aiio-> lunìx if„ kat e» «assi 1« (•» Rai: vladna večina v vrtincu polemik KiM VfMvU au* <*i» iS« »«d» fctn » t* ìkMku v s*!*** miz- tamanMtalfciiu.fcft, «:x&c, tej <*t rwfti. kila (M «rti n» ki» mru*•»««• rad»- stMaifttMM. K* »x«nx»K .-»la j* Sil» «a*v 3RWXWÌ J*»** W •» »> i »»v-,- >*&** * ?.<*xyrn doi- «» itaifv» *■»» fita«; «»a w«w»k« «•.!*<«■** . » Vmedi «a »(**> lak.»* j« i» «ta- jnaujc aflSffliJd /'Primor Pn/liH ISAM! s 1 S kA- •• totema Bivši minister Gava v pna# zaradi zavezništva s l TPK1UCV 8# je eden najvpfivnefšfo mož v KD novi matajur C Kronana Četrtek, 22. septembra 1994 y '/vffjg ^ rave.. tecno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/70073! Brigadier Paolo je ustu že zguoda an za-Ceu hodit gor an dol po kazermi. - Ka’ vam je donas - ga je poprašu an ka-rabinier - de ste takuo nervožast? - Muč, muc, ki donas muorem iti runat ežame dol v Čedad an nisem nic Studju, nisem Se odparu bukvi, zatuo sem takuo nervožast an zaskarbjen. - Ah ja, ka’ imate ežame za pasat mare-Sjal? - Ne, ne, le buj težke. - Za narest novi patent? - Le buj, le buj težke! Pomisli, za osmo uro muorem bit na tašče dol v čedajskem Spitale, kjer mi bojo runal ežame od kar-ve! ! ! *** Pravejo, de karabi-nieri hodejo zmieram na dva, ker adan zna brat an te drugi pa pisat. An dan tajSna dva sta bla za guardjo, za varuha na štacjone v Vidmu. Vsaki krat, ki je kajsan treno pasu, te parvi karabinier se je hitro luožu gor na “attenti”. - Ki dielaš? - ga je vpraSu nomalo cajta potlè te drugi karabinier - ka’ na videš, de tisti treno je za vozit blaguo ne judi an de za tuole ne more bit notar obednega ufici-erja! - Ja, ja, lahko guo-riš ti, ki znaS samuo pisat, pa ist, ki znam brat, viem ka’ je napisano atu na tisti tabel! - Ben kuži, ka’ je napisano? -Napisano je “Attenti al treno”!!! Smo jih ušafal na tapu grede, ki sta riezala torto (za resnico so tri), ki so jim jo šenkal njih otroc Monica an Cristian. Oni so misinli, de se jo “posušjo” takuo, pa kajšan je poskarbeu jim narest fotografije, jih parnest tle an seda bojo vsi viedli za iepo novico. V nediejo 21. vošta Paolo Osgnach taz Ošnijega an Liliana Bordon iz Klenja sta praznovala 25 liet njih poroke! Za veselo parložnost sta zbrala okuole sebe pred njih hišo v Klenji družino, žlahto, parjatelje, vasnjane takuo, de fešta je šla napri cieu dan, an še buj napri! An de bi se jim nimar takuo dobro godlo jim iz sarca žele žlahta an vsi parjatelji. Gaspuod Jaculin 50 lie Kravarje Je šlo napri že petdeset liet, odkar je v Kravar paršu za gaspuoda Giuseppe Jaculin. Bluo je 14. setemberja lieta 1944. Ce je težkuo bit dona-Snji dan gaspuod tel par nas an drugod, na stuojta mislit, de tekrat je bluo lahko. Lohni tekrat nie manjkala viera, božjo be-siedo so jo vsi spoštuval, manjkalo pa je vse te druge. Mizerja je bla krajica povserode an naš judje so vidli v gaspuoda nunca ne samuo pastirja, paC pa tudi tistega clovieka, ki jih je mu an muoru rešit od vsakih težav. Takuo je bluo an za pre Jakulina an on je zaries naredu puno za njega judi. Puno je parpo-magu za de so jim naredli pot, spejal luC an vodo v vas. Pru takuo, kar je bluo za iti v kajšan uficih dol po Čedade an Vidme se ni po-tegnu nazaj. Lieta so šle napri an ku po drugod tle par nas, tudi v kravarski fari je nimar manj judi, te stari umiera-jo, te mladi zapuščajo njih rojstne vasi, otruok se jih malo rodi... pa tisti, ki so Se ostali so v nediejo jal njih “Buohloni” gaspuodu Jaculinu. Komitat za Ažlo je tudi lietos organizu liep izlet Iz Ažle v Cadore Vietar an mraz Zadnji krat smo napisal novico o hudi uri, ki je bla tle par nas an ki je nardila puno škode, predvsem v Klenji. Zviedel smo, de tudi po drugih vaseh močan vietar je pred sabo nesu vse, kar mu je bluo na pot: drievja, korce iz strieh, rapotije pred hišah. V Topolu-ovem je odkru strieho od Regine Martinkine takuo, de ji je močnuo teklo v hišo. Škodo so utarpiele tudi Ju-ljova an Zetova hiše. Korci so padli nomalo povserode, kajšnemu so ve-derbal an makino an po velikim dežju je paršu pa mraz takuo, de malomanj povserode se že vidi kadit iz ce-minu. Po veliki topluoti veliki mraz, pravejo an vse kaže, de bo glih takuo. Guidac jih ima debele Guidac jih na zna samuo debele pravt, jih zna tudi ru-nat. Pogledita kake lepe hruške je pardielu v varte dol v ^Jojmaze. “San jih posteu, b'no jih je vič ku 200! ” nam Je jau. Potlč je še doluožu: “Če imam liep vart an liep sadovnjak se muorem zahva-jh tudi Marti, ki mi pomaga.” “en Guidac, ku si imeu cajt *e jih zaštiet, na stuoji nam hodit pravit, de Marta ti store Tktno dielat dol doma! Stare navade za Bandimico Ohranit naše navade je nimar buj težkuo an kar se tiče cerkvene stvari, sa’ je nimar manj ljudi an so ried-ki tisti, ki učjo našo mladino jih ohranit an spoštovat. So nekatere navade, ki an-krat so ble navadni kruh vsakdanjega življenja, donas pa so ostale samuo v kajšnih bukvah al pa med spomini kajšne none al kaj-šnega nona. Tudi za tuole se nam pari pru zahvalit tiste, ki čeglih z velikim trudam, jih spet venašajo na dan an jih spet ponujajo našim te mladim, našim otrokam kot veliko bogatijo. Zatuo smo pru veseli objavit dvie fotografije, ki nam parhajajo iz Lies, kjer v nediejo 11. setemberja so praznoval Marijo Bandimico an le v tisti parložnosti 58 liet lieške cierkve an 33 liet od kar gaspuod Roma- ndi je miez njih. Gor na varh so mladi škampinjači Stefano Rossi -Katinčin, Leonardo Crai-nich - Kejacu an Marco Scuoch - Na konctih (al pa Blažu), vsi tarje so iz Lies. Po navadi škampinja tudi Dennis Dreszach - Kocajna-rju, le iz Lies. Pridni, zaries pridni. Na drugi footografii vi-demo pa čičice, ko trosejo rože. Kjer se še vidi kiek takega tle par nas? Kupe z vasnjani so šli tudi njih parjatelji iz drugih vasi Takuo, ki videmo na fotografi tle na varh, ki nam jo je parnesu naš parjateu Antonello Venturini iz Ažle se jih je zbralo zaries puno v nediejo 11. setemberja za iti na lepo gito, ki jo je organizu komitat za Ažlo (Comitato per Azzi-da). Je že taka navada, de vsaki krat gre vse čisto an gladko po pot. Takuo je bluo an telekrat an vsi so bli veseli, de nieso zamudili an telo parložnost. Kam so šli lietos? Sli so gledat lepe kraje, ki so gor v Cadore an ustavli so se, kjer so “Tre cime di Lava-redo”, na jezeru Misurina an v Cortini d’Ampezzo. Komitat za Ažlo zahvale vse tiste, ki so paršli an med telimi je bluo puno vasnjanu, pa tudi puno pa-rjatelju iz drugih kraju an vsiem pravi, de naj na par-manjkajo na iniciativah, ki jih parpravja za lieto 1995. 6 V ponedeljek smo se v Viškuorši poslovili od Artura Blasutta Trplenje in zvestoba v njegovem življenju Četrtek, 22. septembra 1994 V ponedeljek zjutraj so se vaščani in sorodniki zbrali v cierkvi v Viškuorši, da bi se z mašo v domačem slovenskem jeziku poslovili od duhovnika Artura Blasutta v družinskem krogu. V tistem jeziku, ki prihaja iz zemlje, iz naroda, iz globoko občutene in doživete vere in zaradi katerega je bil Blasutto hudo preganjan. Popoldne pa je bla slovesna pogrebna maša, ki se je je udeležilo nad 25 duhovnikov iz Furlanije in sosednjih krajev Slovenije, vodil pa jo je videmski nadškof Alfredo Battisti ob katerem je bil tudi škof Pie- tro Brollo. Tudi na tej, drugi maši smo poslušali slovensko besedo, tako v berilu, kot v poslovilnem govoru kobariškega dekana msgr. Franca Rupnika in župnika iz Barda Renza Calligara, ki se je v tipan-skem dialektu zahvalil Arturu Bla-suttu v imenu lokalne skupnosti. Na pogrebu se je zbralo dosti ljudi, med drugimi je bil prisoten tudi komandant rezijanskega bataljona Srečko Del Frate Precej je bilo tudi nekdanjih faranov z Lies, ki so potrdili, kako so nekdanjega župnika imeli radi in spoštovali, kako so bili navezani nanj pa čeprav je mimo skoraj 40 let, odkar jih je bil prisiljen zapustiti. In to je tudi razumljivo, saj je bil na Lesah ob duhovniku še marsikdo preganjan in je živel v tistih letih v velikem strahu. Pridiga nadškofa Alfreda Battistija Vaša duša živi V pridigi, ki jo je osredotočil na čudež ustajenja, je nadškof Alfredo Battisti orisal življenjsko pot duhovnika Blasutta. Njegovo življenje, je uvodoma dejal, sta zaznamovali trplenje in zvestoba. Sošolci v semenišču so ga spoštovali, ker je bil dobrega srca in izredno inteligenten, bil je razmišlju-joč človek, redkih besed. Posvečen je bil za mašnika leta 1936 in poslan v Osoja-ne v Rezijo, kjer je preživel težke vojne čase in kjer je pomagal partizanom ne glede na njihovo barvo. Z Osojan v Režij na Lesa v Grmek Nato je Arturo Blasutto šel na Lesa v Grmek. Tudi tu, kot prej v Reziji, se je po nauku msgr. Ivana Trinka prizadeval za ohranjanje jezika in kulture ljudi. Bil je tarča hudih obrekovanj, še več kot drugi duhovniki, in sam Bog ve - je nadaljeval Battisti - koliko gorja in bolečin je bilo v njegovem srcu. A sporočilo papeža Janeza Pavla II “Ce hočeš mir spoštuj manjšine” - je nadaljeval - je prišlo mnogo let kasneje. Don Arturo se je tako umaknil v zasebno življenje - je dejal nadškof Battisti - vrnil se je v rojstno vas, ostal je zvest veri in molitvi in le naprej maševal. V slovo Arturu Blasuttu je nato v imenu SKGZ in vseh Slovencev v Italiji spregovoril Edvin Svab, ki se je pokojniku zahvalil za vse kar je naredil v korist svojih ljudi, svoje kulture in Il saluto a don Arturo Blasutto nel dialetto sloveno di Taipana è stato pronunciato in chiesa da don Renzo Catligaro. Don Arturo ste Sou le-dat Boavo srenčjo, a vaša duša živi med nami. Vi ste Senjè parišče vi-lazima za našo srenčjost. Spoznau ste težko ho-djenje, tarde besjede; no-sou ste križ mračnih dni! Ste se nabrau souz, ko bratri oltarja Vam niso bli bratri. Tej Krist ste smo jih pričakovali od videmskega nadškofa v imenu furlanske cerkve in sicer da bi mu bila vsaj ob zadnjemu slovesu priznana krivica, ki mu je bila storjena. Msgr. Rupnik: “Prosimo vas odpuščanja” Spoznal sem ga pred 15. leti - je dejal Rupnik - ko je prišel v Tolmin po pomoč za oživitev praznika Svete trojice, božje poti in tradicije Poljubljanja križev, na kateri naj bi se zbirali verniki z obeh strani meje. Prvo srečanje, 1. junija 1980, je lepo uspelo in Blasuttu so oči žarele od veselja. Pobuda se je nadaljevala tudi v kasnejših letih, toda počasi se je udeležba zmanjševala, Blasutto pa se ni hotel več angažirati v organizaciji verskega shoda, ki se je sprevračal v veselico. Prav od njega je prišla tudi pobuda in zamisel, ki jo je nadškof osvojil in sicer srečanje vernikov treh dežel. “Ali smo se mu kdaj zahvalili?” se je vprašal msgr. V imenu sobratov s kobariškega območja je za njim prevzel besedo kobariški dekan msgr. Franc Rupnik, dober prijatelj pre Artura, ki seje spomnil na srečanja z Blasuttom, nam osvetlil nekatere neznane dogodke in predvsem je izgovoril tiste besede, ki sbirou čarne robide tou Vas. Moučou ste. Ma nas, Buoh Vam odpira vrata raja, Vam daja besjedo rož, vam daja njea sveto roko, Vam zdravi trudosti an lomienja vej naših krajev. Žejan resnice, sin Ve-škuorše, ste branou besjedo, korenine, pot sarca naših judi. Cist odhajate počivat od maitre, ke ste nosou Rupnik. “Ko sem zavedel tragiko njegovega življenja sem se zgrozil. Obrekovanje, sovraštvo, preganjanje, so označevali njegovo življen-sko pot. Ne. Z Les se ni sam umaknil, pregnan je bil kot pes. In tudi doma ni bilo krivic konec. Celo cerkev so mu zaprli. Don Arturo, ob tej priliki vas moramo najprej prositi odpuščanja in šele potem vam lahko zaželimo mir in venčno življenje, šele potem vam lahko rečemo «Bog Vam lonej!»”. Potrebujemo zgodovinski spomin V težkih in grenkih preizkušnjah, ki jih je Arturo Blasutto doživljal v vsem povojnem času, v dolgih 38 let samote so mu stali ob strani sestra Michelina in nečaka Arturo in Maria Giovanna. Za njihovo podporo so se jim vsi zahvalili od nadškofa Battistija do domačega župnika. Z Blasuttom je odšla pomembna priča in žrtev v so- tej Buoh pribit na Ije-su križa. Hodou ste po rauni poti, poženani od luči božje milosti. Z vašo dobruoto anu z djelam, bomo karstili sjemana novih dni. Buoh Vam Ione za besjede jutra, kruha, sonca anu vedrine, ke ste posjau med nami. Zbuan, Don Arturo, naj Vam bo lahna zemlja Vaše Viškuorše. dobni zgodovini slovenske skupnosti na Videmskem. Njegovo življenjsko izkušnjo moramo poznati in jo posredovati mlajšim generacijam, saj je del naše kolektivne zavesti in zgodovinskega spomina. Blasutto bo ostal v našem spominu kot svetel primer pokončnega in doslednega slovenskega človeka, ki ni nikoli zatajil svojega ljudstva, ki se je zlomil a se nikoli upognil niti pred najbolj grobimi napadi in pritiski oblasti. Z velikim spoštovanjem se klanjamo njegovemu spominu. Jole Namor Družina Blasutto se tudi preko našega Časopisa zahvaljuje vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in so kakorkoli bili solidarni z njimi. La famiglia Blasutto desidera ringraziare anche tramite il nostro giornale tutti coloro che hanno partecipato alla cerimonia e che in qualsiasi modo abbiano manifestato la propria solidarietà. 23. oktobra lani so v Viškuorši, v družini Froš, praznovali 80. rojstni dan duhovnika Artura Blasutta. Priznanje in zahvalo sta mu izrazila tudi predsednik SKGZ Klavdij Palčič in predsednik Zveze Slovencev Viljem Cerno, ki don Arturu nazdravljata, ob njem je kot vedno sestra Michelina, ki mu je bila stalno v oporo in podporo Un vuoto incolmabile Martedì la comunità slovena del Friuli- Venezia Giulia ha accompagnato all'ultima dimora il prof. Pavel Stranj, morto prematuramente all’ età di 48 anni a causa di un male incurabile. Ma Stranj lascia dietro di se un vuoto incolmabile che travalica ampiamente l’ambiente della minoranza slovena. Stranj è stato una figura di primo piano nel panorama intellettuale e culturale della sua città, Trieste, e ha dedicato tutta la sua vita alla ricerca, all’analisi delle tematiche connesse alla vita della comunità slovena ed in primo luogo al tema dell’educazione e della scuola, intesa come uno degli aspetti fondamentali per la vita e la crescita della comunità stessa. Ma è stato anche uno studioso sempre teso ad approfondire la questione delle minoranze a livello teorico anche in confronto ed in relazione alle altre minoranze europee. Se il rischio di tutte le minoranze è quello di rinchiudersi su se stesse, Pavel Stranj ne era immune. E sempre stato attento alle relazioni esistenti e possibili a livello regionale, tra stati ed al livello europeo. Ha contribuito ad intrecciare rapporti. Numerosissimi sono stati i soggiorni di studio presso le altre minoranze in Europa dove ha contribuito a far conoscere, sempre in termini problematici com’era suo costume, la nostra comunità. E stato allo stesso tempo un ottimo e prezioso divulgatore della realtà delle comunità minoritarie in Europa al nostro interno con una ricca e documentata pubblicistica. Ricordiamo a questo proposito la serie di articoli dal titolo “Il mosaico delle minoranze” uscito in numerose puntate sul Primorski dnevnik. Attento ed apprezzato ricercatore dello Slori- I-stituto sloveno di ricerca, Pavel Stranj ha al suo attivo tutta una serie di pubblicazioni. A lui dobbiamo la prima monografia completa e documentata sulla minoranza slovena in Italia “La comunità sommersa - Gli sloveni dalla a alla ž” dove, alle indispensabili coordinate teoriche, si aggiunge la fotografia della comunità documentata da una ricca messe di dati ed informazioni storiche. Lina pubblicazione uscita in lingua italiana e inglese di cui è uscita già la terza edizione. Spirito indipendente e critico si è impegnato fin dall’inizio degli anni ‘70 nella vita politica della comunità slovena, diventando il punto di riferimento per molti, per generazioni di giovani con cui ha sempre avuto piacere di lavorare. I seminari di ricerca sul campo che si sono tenuti anche in diverse località della nostra provincia, da S. Pietro al Natisone alla Val Canale, ne sono una testimonianza. Il suo contributo anche a livello politico è sempre stato prima di tutto scientifico. Era un uomo molto serio e riservato, ma che non abbiamo mai sentito freddo e distaccato, anzi sapeva sempre trasmettere calore, disponibilità a comunicare anche attraverso la passione per il proprio lavoro. Con Pavel Stranj abbiamo avuto l’opportunità di collaborare anche in provincia di Udine dove non solo ha seguito la nascita del centro scolastico bilingue ma è anche intervenuto in veste di relatore in molte conferenze. E adesso che è in programma un'iniziativa di a p p rofo tuli mento sulla realtà della minoranza slovena nella nostra provincia avevamo pensato di nuovo a lui perchè introducesse il tema in termini teorici, ma anche inserito nel contesto delle minoranze in Europa. Non sapevamo che stava combattendo una durissima battaglia contro la malattia, battaglia che purtroppo ha perso, (jn) četrtek, 22. septembra 1994 Juniores e domenica il via agli E’ iniziato nel peggiore dei modi il campionato per gli Juniores della Valnatisone, che sono stati sconfitti a Tricesi-mo con un bugiardo 5-0. Nel primo tempo l’incontro é stato equilibrato ed ha preso una piega favorevole ai padroni di casa dopo il calcio di rigore inesistente decretato dall’arbitro. Sabato gara interna con la Serenissima di Pradamano. % F. Zufferli - Giovanissimi Iniziano domenica i campionati dilettanti di Promozione, 1. e 2. categoria ed il campionato dei Giovanissimi. La Valnatisone, che giocherà nel girone A, sarà impegnata in trasferta sul campo di Maniago. Per la squadra di Eliseo Fabbro sarà un impegno delicato dopo le due sconfitte patite in Coppa Italia contro Gemo-nese e Tricesimo. Esordio casalingo per la Juventina che sul campo di S. Andrea ospiterà la Pro Cervigna-no. Viaggio a Trieste, invece, per la neopromossa in 1. categoria Sovodnje, che incontrerà il Portuale. Le partite inizieranno alle 16. Domenica alle 10.30 i Giovanissimi dell’Audace -rinnovati nei ranghi, a seguito del salto di categoria di Fabio Simaz, Flavio Podorieszach, Almir Besic, Marco Domeniš e la partenza per Manzano di Valentino Rubin - esordiscono in trasferta a Ragogna. In squadra sono stati inseriti Michele Laurencig, Mauro Simaz e Francesco Zufferli. Appuntamento rinviato al prossimo week-end, invece, per le nostre formazioni di 3. categoria Pulfero e Savognese. L’8. edizione del Rally delle Polizie europee sulle strade delle Valli Fon lascia il segno Il pilota di Tarpezzo ottiene il settimo posto assoluto nella classifica della Coppa per simpatizzanti - In evidenza anche Manig e Scuderin Alla partenza rappresentanti di molte nazioni europee Nella gara ufficiale bis per l’equipaggioTarulli-Marchi mentre tra i simpatizzanti prevalgono Stival-Fortunato Novantanove equipaggi si sono dati battaglia sabato sulle strade delle Valli del Natisone e del Torre nell’8. Rally delle Polizie europee e nella 2. Coppa simpatizzanti Forze di Polizia, che ha visto tra i protagonisti anche alcuni rallysti delle Valli del Natisone. Al via dato a Cividale e-rano rappresentate nazioni europee quali la Russia, l’Ungheria, la Repubblica Slovacca, Belgio e Francia. Hanno destato interesse e buona partecipazione di pubblico le 8 prove speciali di Valle di Campeglio, Villanova, Drenchia ed Erbez-zo. Ad aggiudicarsi la gara é stato l’equipaggio Tarulli-Marchi (Lancia Delta HF) che ha realizzato il secondo successo consecutivo. Al posto d’onore si é classifi- Federico Fon e Paolo Venturini alla via del Rally delle Polizie europee cato il duo Giordano-Sicchi su Ford Escort, compagni di scuderia dei vincitori. Nella Coppa simpatizzanti si é imposto l’equipaggio Stival-Fortunato (Ford Escort Cosworth), anche questi al secondo successo consecutivo. Hanno preceduto Domenicali-Buo-nadio (Ford Escort). Ottima la prestazione offerta da Federico Fon e Paolo Venturini, che con la loro Renault 5 Gt, difendendo i colori della Red White, si sono classificati al settimo posto assoluto ed al terzo di classe N5. Buona prova anche per i fratelli Manig, che correvano su Renault 5 Gt Turbo, sesti di classe N5 e quindicesimi assoluti. La coppia Scuderin-Co-dromaz su Fiat 500 ha infine ottenuto il quarto posto di classe. Kitajski dvoboj Konec tedna v zamej-st\’u je potekal v znamenju pomembnih proslav, polemik in na Športnem področju v znamenju namiznega tenisa. V Zgoniku je namreč ženska namiznoteniška ekipa Krasa začela prvenstvo A-lige proti državnim prvakinjam iz Coccaglia. Za dogodek je vladalo veliko pričakovanje, saj je Slo tudi za merjenje moči nekaterih igralk, ki so med najboljšimi v Evropi in na svetu. Se posebno dvoboj Kitajk Wangove (Kras) in trikratne svetovne prvakinje Dai Li Lije-ve (Coccaglio) je privabil veliko gledalcev, ki na koncu srečanja niso ostali razočarani. Zmagale so res italijanske državne prvakinje, a z rezultatom 6:4, kar pomeni, da so se dekleta Krasa odlično borile in dosegle enega svojih najpomembnejših rezultatov. Izidi pncga srečanja v novem prvenstvu pomeni obenem zagotovilo, da bo Krasova ekipa trd oreh za vsakogar in to še posebno pred domačim občinstvom. (R.P.) Una nuova formazione amatoriale per la Polisportiva Valnatisone Tocca agli “Over 35” La società opera da oltre 20 anni nel calcio, nell’atletica leggera e nel ciclismo Turcutto settima ai mondiali Usa La Polisportiva Valnatisone di Cividale svolge la propria attività da oltre un ventennio, operando in diverse discipline sportive, dall’atletica leggera, al ciclismo e al calcio amatoriale. La società, presieduta da Giovanni Mattana, fa leva sullo spirito d’aggregazione dei giovani. A partire dall’annata sportiva che ormai bussa alle Porte la Polisportiva, oltre nlla già esistente formazione di amatori, schiererà al via la compagine “Over 35”, sponsorizzata dal bar Al Campanile di Cividale, che Parteciperà al campionato Friuli Collinare. La neonata formazione è sorta grazie alla decisa volontà di alcuni giovani locali, che hanno inteso così dare la possibilità agli appassionati non più giovanissimi di continuare la Pratica calcistica. Il numero di atleti iscritti e buono e la nuova compagine potrà contare su di un follo seguito di sostenitori e Slmpatizzanti che non mancheranno di sostenere i propri beniamini durante gli incontri. La Polisportiva Valutisene giocherà le gare in-icrne sul rettangolo di Carraia, dove spera di contraccambiare la fiducia degli sportivi che si sono adopera-! rnaterialmente e finanzia-namente al lancio di questa La formazione Over 35 della Polisportiva Valnatisone di Cividale Dopo aver conquistato, all’inizio di agosto, la medaglia di bronzo ai Campionati europei di mountain-bike nella specialità cross-country in Svizzera, Maria Paola Turcutto ha gareggiato sabato ai campionati mondiali di Vail, nel Colorado. Per l’atleta cividalese, che quest’anno corre per i colori della Bianchi di Felice Gi-mondi, é stata una gara molto impegnativa. Il titolo é andato alla statunitense Sydor che ha preceduto la canadese De Mattei, seguita dall’americana Ballantine. Un gradino sotto il podio é toccato alla francese Longo, seguita da due statunitensi, Matthes e Furta-do, che hanno preceduto Maria Paola Turcutto, prima delle italiane. Nella categoria maschile solo 15 secondi hanno negato il podio al friulano Daniele Pontoni. Cividale riserva d’oro nel Tiro al cinghiale La 16. edizione della gara di Tiro al cinghiale corrente, disputatasi di recente a Cividale, ha richiamato ben 168 concorrenti che hanno rappresentato 41 riserve di caccia. La prima classificata é stata quella cividalese che con Silvano Sniderò, Carlo Petris e Antonio Callegher ha ottenuto 155 punti precedendo di soli 3 punti Drenchia (Antonio Beuzer, Luigi Rodaro e Pierandrea Picotti). La riserva di S. Pietro al Natisone. vincitrice di diverse gare, quest’anno si é dovuta accontentare del quinto posto. Nella classifica individuale primo é giunto Paolo Rossi di Tapogliano, che ha preceduto Romeo Chiarot e a pari merito Tiziano Ciocchiatti, Giuseppe Co-dromaz e Silvano Sniderò. Un concorrente della gara di Tiro al cinghiale Četrtek, 22. septembra 1994 SPETER Veliki Garmak - Ažla Čičica za mlado družino Pravejo, de številka 13 ni srečna številka, pa za mlado družino, ki živi tle v Ažli je, sa’ glih v torak 13. setem-berja se jim je v čedajskem Spitale rodila čičica, kateri so dal ime Nicole. Srečna mama je Daniela Vogrig iz Velikega Garmika, srečan tata pa Christian Ovan iz Čedada. Po njih poroki sta paršla živet tle v našo vas. Nicole, ki je njih parvi o-trok, je parnesla puno ve-seja vsiem v družini an parjateljam. Cičici želmo puno sreče, zdravja an veseja v življenju. SOVODNJE Tarčmun Novici v vasi Paolo Ballaben taz Gradiscile nam je “ukradu” pridno čečo iz naše vasi, Marijo Trinco - Piernovo. Poročila sta se tle na Tarč-mune 17. setemberja. Paolo nam jo je ukradu zak od sada napri bojo živi-el v njega vasi, v Gradischi, vsi pa se troštamo jih videt pogostu tle par nas. Maria je zlo poznana, sa’ je dielala puno liet v znani gostilni v Cedade, kjer hodejo naš ju-dje an z vsiem je bla zlo vljudna, gentil an za vsakega je imiela dobro besiedo. Tudi v vasi je zvestuo vsiem pomagala an za jo zahvalit so ji parjatelji an va- snjani nardil pru lepe purto-ne. Mariji an Paolu želmo vse narbuojše na telim svie-tu. Sauodnja Praznik karvodajalcu V nediejo so se zbral tle v Sauodnji karvodajalci, ki so vpisani v Afds (Associazione friulana donatori sangue). Par sveti maši so paršli z njih labarji druge sekcije Afds iz čedajskega okolja. Na koncu maše Sara lussa iz Petjaga, kateri pru v nediejo 11. setemberja v Tolmeču so ji dal zlato ma-dejco, zak je dala puno puno krat kri, je prebrala molitev karvodajalca an potlè smo šli vsi v precesijo do spomenika te martvih vsieh uiski, kjer so položli girlan-do. V Krančinovi oštariji so dal diplome tistim, ki so dal njih kri vičkrat, na koncu je biu pa rinfrešk za vse. Skoda, de tudi za telo parlo-žnost se je zbralo malo judi an škoda, de kar je srečanje karvodajalcu tle po naših dolinah na hode vič autoe-moteka takuo, ki je hodila ankrat. Lohni bi paršlo blizu vič judi an takuo bi rasla an skupina tistih, ki dajejo njih kri. Vsi vemo, kak pomien ima tala solidarnost. SREDNJE Gorenj Tarbi Velika Žalost v Vanielcjovi družini Na naglim je na svojim duomu umarla Vittoria Qualizza uduova Stulin. 28. setemberja bi bla dopunla 87 liet. Nuna Vittoria se je rodila v Gniduci, v družini Na bri-egu tih. Paršla je za nevie-sto v Gorenj Tarbi, h Va-njelciovim, kar je poročila Andrea. Imiela sta pet otru-ok: hči Antonia (Tonina) je umarla šele mlada dičembe-rja lieta 1992. Ostali so še Giovanni an Angelina, ki žive tle v vasi, Sandro, ki je tam v Venecu-eli an Marica, ki živi pa v Kanadi. Obadva sta paršla damu za dat zadnji pozdrav dragi mami. Za resnico po-viedat, Sandro je biu tle vič cajta an se je biu glih vamu v Venecuelo, kar je zaviedu za žalostno novico, takuo de se je še ankrat varnu v rojstno vas. Z nje smartjo je mama an nona Vittoria zapustila v žalost nje, nevieste, zet, brata, kunjade, navuode, pranavu-ode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Gorenjim Tarbju v sriedo 14. setemberja. Trinko Zadnja pot like V petak 16. smo pri Devici Mariji na Krasu pospremili na nje zadnji poti Ileo Carini. Imiela je 70 liet an je umerla v špieterskem rikoverju. lika je bila iz Ferkcjove družine, rodila se je v Tolminu, kjer je nje oča imeu pekarno an butigo za časa fašizma in pru v tistih lietih je njih preimak poitaljanču: od Krajnik je ratu Carini. V povojnih lietih je družina paršla živet an dielat gor h Trinku, kjer so imiel puno liet pekarijo an kjer je Ilca živiela, dokjer nie šla v rikovero. V žalosti je pustila sestre Vilmo an Nado, vso drugo žlahto an parjatelje. Naj v mieru počiva. SVET LENART ■■■■■■■■■■■■■MB Jagnjed Smart v vasi Tudi tle par nas počaso počaso se vas zgubja an v-sakikrat ko nas kajšan va-snjan zapustu je velika žalost za vse. V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustu naš vasnjan Pietro Po-drecca. Učaku je 81 liet. Na telim svietu je zapustu hči Vando, sina Umber-ta, neviesto, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb nunca Petra je biu v Podutani v torak 20. setemberja popudan. NED1ŽKE DOLINE Pomaknita uro nazaj! Med saboto 24. an nediejo 25. setemberja se bomo muorli zmislit diet spere od naših ur ’no uro nazaj. Pru takuo, sa’ bo spet vajala sončna ura an takuo bo priet tarna. Vič ku kajšan pa je jau, de bi bluo pru, de polietna ura (ora legale) bi vajala celo lieto an ne samuo na puo-mlad an poliete. 1.800 ljudi brez puošte SREDNJE Čemo puošto Po uojski, hvala Bogu, so nam v Sriednjem parpejal telefon, ki ga zlo nucamo. Pru bi bluo pa, de bi se v našim kamune postavu tudi poštni Studio immobiliare BRAI DOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubeis 19, Cìvidale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotoslavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste W Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 • 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK ScZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 251X10 + IVA 19% uficih, zak nie pru de naši ju-dje muorejo hodit na puošto do Svetega Lienarta, sa’ naš kamun ima vič ku 1.800 ljudi an so vasi buj majhane, ki jo že imajo. SVET LENART Hlasta Brez vode Paršla je zima, imamo vič problemu an te narguorš je biu za parpejat pred zimo vodo v vas. Na žalost pa bomo muorli tudi telo zimo hodit na delečim po vodo, vseh urah, po mrazu an po sniegu zavojo krivice naših poglavarju, ki so začel dielat akuedot malo cajta pred zimo an na bojo mogli končat zak pozi-me se na more dielat s ci-mentam.Voda v Hlasto je bla miela bit parpejana taz pod vasi an na motor bit pompana v vas... Ce so nam bli parpejal tist studenac od svetega Martina, smo bli previdani za venčne čase. (Matajur, 16.10.1951) Skrutove So odparli gjavo V našim kamune nie za-dost fabrika dol na Cemurje, de bi mogla dat dielo usiem našim dižokupanim. Takuo so med Skrutovim an Ošni-jem nad ciesto odparli sami adno gjavo od kamanja. Takuo ki so preskarbiel kruh Skrutovci, bi mogli tudi po drugih vaseh, ki so blizu deste an ki imajo kamanje, zak če bomo čakal pomuoč od governa bomo umarli za lakot jo. (Matajur, 1. 11.1951) Cercasi casa in affitto anche vecchia con orto e servizi nelle Valli del Natisone e di S. Leonardo, da Ponte S. Quirino in su. Iščem hišo v najem v Nediških dolinah od Mu os ta gor. Lahko je tudi stara, Želim pa, de bi imiela vart an kopalnico. Moreno Tomasetig Tel. 0432/720374 [<0 ILA\ TT3M m JOHiL FU : Trini Stipula una polizza a vita pensionistica per rivalutare i tuoi risparmi FIGURAZIONI I CERTEZZE Abbili! KAZIONI FRANCESCO IUSSIG Agente generale Il Gruppo GAN é il gruppo assicurativo che in questi anni ha dato il miglior rendimento GRUPPO GAN - Via Europa - Cividale del Friuli - Tel 0432/732112 Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA 11 Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10,8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20,7.05,7.45,8.30.9.30,10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad... ....7081 Bolnica - Ospedale Videm.. 5521 Policija - PrvapomoC 113 Komisariat Cedad ....731142-731429 112 Uffficio del lavoro Collocamento .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL Cedad 700961-700995 ACI 116 .731987 Avtobusna postaja Rosina .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica .732444 DvojezCni center Speter .727490 .731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka .721021 .725006 .724094 .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter .727281 Dežurne lekarne / Farmacie di Damo OD 26. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA Skrutove tel. 723008 - S. Giovanni al Nat. 756035 OD 24. DO 30. SEPTEMBRA Cedad (Foniasaro) tel. 731264 Ob nediejali in pra/nikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za {Xtnoe se more klicat samuo, ce rieeta ima napisano »urgente«. BClKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Tclef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI MENJAIJnTcA7 martedì-torek 20.09.94 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,75 13,25 Ameriški dolar USD 1545,00 1590,00 Nemška marka DEM 1000,00 1020,00 Francoski frank FRF 291,00 300,00 Holandski florint NLG 888,00 913,00 Belgijski frank BEF 48,25 49,70 Funt Sterling GBP 2430,00 2495,00 Kanadski dolar CAD 1145,00 1180,00 Japonski jen JPY 15,65 16,15 Švicarski frank CHF 1200,00 1235,00 Avstrijski Šiling ATS 141,00 145,00 Španska peseta ESP 11,95 12,40 Avstralski dolar AUD 1145,00 1182,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265,00 275,00 IL RISPARMIO:GESTIRLO PROFESSIONALMENTE Oggi non basta più accumulare denaro per essere sicuri di risparmiare, é indispensabile saper gestire e far fruttare il proprio capitale. *♦ Per questo é necessario dedicare molto tempo al proprio denaro, con competenza. É un impegno gravoso Meglio utilizzare le strutture di alta professionalità della Banca di Credito di Trieste!