Poštnina platana v gotovini.
Štev. 4.	V Ljubljani, dne 10. februarja 1927.	IX. leto.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne it. VSO Oln.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina ... Din 40*—
Polletna naročnina . . . . „ 20-— Četrtletna naročnina. . . . „ 10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —■	Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adrcslratl le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.46/
Sit. 121/27.
P. n. članstvu.
V	nedeljo, 6. t. m. je imel «Savez javnih namještenika i umirovljenika za Hrvatsku i j Slavoniju» v Zagrebu svoj redni letni občni j zbor.
Na oficijelno vabilo sta se tega občnega zbora po sklepu odbora naše Zveze kot gosta udeležila dva odposlanca.
Glavni Savez, ki bi moral kot borbeni 1 reprezentant vsega organiziranega aktivnega in uinirovljenega drž. nameščenstva v državi združiti vse pokrajinske zveze državn. nameščencev brez izjeme, tega načela na svoji glavni skupščini 4. in 5. decembra 1926 v Zagrebu u i u v a ž e v a I.
Ker so se prezentirali naši prejšnji Osr. Zvezi un ne docela objektiven način in deloma celo s primesjo neutemeljenega oportunizma ! razlogi, ki so dovedli Glavni Savez do takšnega postopka, je bila naša udeležba na skupščini zagrebškega Saveza. eminentnega pomena in nad vse dragocenega informativnega značaja.
Naša sedanja Zveza bo skušala napo rila gi stvarnih podatkov na vsak način razčistiti odnošaje med «Glavnim Savezom drž. činovnika i službenika» v Beogradu in med «Savezom javnih namještenika i umi- j Tovljenika za Hrvatsku i Slavoniju» v Za- 1 grebu ter pripomoči do sodelovanja s hrvatsko reprezentanco, brez katere se po našem mnenju Generalni Savez po svojem novem statutu ne more približati začrtanemu cilju.
ZVEZA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV ZA SLOVENIJO.
V	Ljubljani, dne 7. februarja 1927.
Za odbor:
Joža Bekš, tajnik. Milan Paternoster, načelnik.
C. B.:
Nauk iz ob’astnih skupščinskih volite/.
Poleg govorov, .ki .jih 'govore o uradni-štvu in proti uradništvu med našimi kmeti nekateri odločujoči politiki, so zadnje volitve v oblastno skupščino tako zgovoren pojav, da ga moramo pertresti z uradniškega sta-jišča. Poglejmo stvari brez vsakega strahu ni tudi brez vsake ljubezni v oči in odkrila se nam bo bridka resnica".
Zadnje volitve so za javno nameščenstvo ^ socijalnem oziru naravnost katastrofa, ^kupščina bo brez vsake socijalne opozicije, nrez vsakega opozicijonalnega zagovornika takega konzumenta, ki živi le od tedenske ali mesečne plače.
Za ta dokaz, dovolite, da analiziram v tem pogledu notranjo strukturo vseh treh strank, ki bodo prihajale v poštev pri sestavi
raznih odsekov, in elefantia'za tega našega zbora nam bo takoj jasna.
Večino v skupščini ima SLS in sicer absolutno večino, tako da ne bo sklepala pri delitvi .moči nobenega 'kompromisa nazven, dočim ga mora sklepati po svojem ustroju na znotraj. Kdor pri SLS govori o kapitalistih, ta stvari ne pozna, torej od te strani ni nevarnosti, toda dejstvo je, da SLS obstoja iz kmetov v ca 80 odstotni večini in iz delavstva (l5 odstotkov). To delavstvo še ni izgubilo stika s svojo rodno kiTtetiško hišo in čuti še zmerom bolj kmetiško nego delavsko.
Iz tega vzroka se mora SLS držati vedno bolj kmetiške roke in skrbeti za malega producenta bolj nego za malega konzumenta. S političnega volilnega stališča pa dalje ne najde pri volilnih aktih v slovenski inteligenci svojih volilcev v taki množini, da bi ta del slovenskega naroda mogel moralno vplivati na njeno politiko v socijalnemu pogledu bolj nego njeno delavstvo.
O SDS nihče ne more trditi, da bi to bila stranka malega konzumenta. V pretežni večini je to stranka malega trgovca. Slovenski mali trgovec pri tej stranki ni radi tega, ker meni, da bo s tem njegov socijalni interes zaščiten, ampak kdor pozna mišljenje teh krogov — priznajmo odkrito — 'za to, ker se čuti nad kmetom in delavcem, za to ker se čuti — sam pravi tako — gosposkega, nacijonal-nega in naprednega. Ta vez v SDS je najmočnejša, drži jo še druga vez in to je inteligenca, ki se drži — sama pravi tako — za naci-jonalno in za napredno. Okoli teh dveh vezi se nabira bodisi iz tega ali onega vzroka — jaz ne bi trdil, da bi ne bili ti vzroki v očeh pripadnikov te stranke idealni — še mali kontingent ljudi, na katere imata omenjena dva sloja kakršenkoli vpliv. Vidimo pa, da se te Skupine ne spajajo radi kakšnega socijal-no-programatičnega vidika v korist 'malemu konzumentu.
SKS je stranka kulta v socijalnem pogledu, stranka producenta in sicer, če gledamo natančneje, stranka gospodarsko močnejšega kmeta. Kakšen nazor ima o uradništvu, nam je dobro 'znano, saj se uradniku v obče ne ponuja in njeni voditelji so znani po svojili 'Protiuradniških govorih. Osnovna misel tega kmetiškega sloja o uradništvu je prepričanje, da je uradništvo gospoda, ki ovira kmetiške želje in vendar živi od k meti šk ih žuljev.
Socijaiistična Skupina ima tako malenkostno zastopstvo, da sploh v poštev ne pride, pri tem so pa socijalistične stranke tako zmrcvarile svoje programe z dejanji svojih voditeljev, da ni mogoče resno verjeti v njihovo delo.
Tako se nam odpre sledeča žalostna perspektiva: SLS bo delila moč in oblast; sama zase bi mogla prav z ozirom na svoje delavstvo skrbeti 'za malega konzumenta, toda nasproti ji bo Stala opozicijonalna stranka SKS,
ki bo licitirala kmetiške zahteve v svojih govorili skozi okno in bo smatrala vsako skupščinsko sejo za volilni •shod. Tako bo primorana SLS z ozirom na prihodnje volitve to licitacijo vzdržati, kajti nobene opozicijo-nalne stranke ne bo, ki Ibi po svojem bistvu morala pomagati delavskemu elementu v SLS ter te volilne zahteve pobijati. V odsekih namreč bodo sedele samo tri stranke in prav skupine izključnega konzumenta v odsekih ne bo. To je elefantiaza našega narodnega organizma in ta elefantiaza bo še povečana po ekskluzivnem sovraštvu med SLS in SDS. V večinski stranki kakor tudi v obeh opozicijonalnih strankah bodo vladala demagoška gesla in javni nameščenec — konzument bo ta gesla občutil na svoji koži. To bo za pokoro, ker ni pravočasno mislil na svoje ljudi za to skupščino!
Dvoe gorostssnosti.
A) Nedelavnost naše centralne uprave je znana. Seveda, ves čas, dobro voljo in energijo požro naše tipične jugoslovanske vladne krize, strankarske intrige in osebne spietke. 1 ako tudi do danes še nismo uredili niti — zadev državnih praznikov razen onega na dan ujedinjenja (1. december). Posledica tega je, da izdajajo višje državn; oblasti zadnje dneve pred praznikom samim nerodne ukaze, toda skoraj vsaka drugače. Tako smo doživeli za 17. decembra pravo zmešnjavo in sta se pobijali odredbi nekega Velikega župana in trgovskega gremija. Razentega so prve instance že izdale svojo odredbo, ki so jo morali potem prenarediti. — In potem naš dvojni koledar! Ali ni sramota, da še vedno nismo rešili tega vprašanja, ki nam prinaša letno sto in stomiljonsko gospodarsko škodo, svet se nam pa smeje!
Tukaj naj se vendar enkrat ustvari red!
13) Mi imamo zakon o pobijanju draginje, zakone za kaznovanje tatov in goljufov. Kako je z izvajanjem pri nas? Tako, da se kaznuje mali človek, oz. mali tat in goljuf. Oni pa, ki 'kradejo miljone in stomiljone denarja davkoplačevalcem in državi, so prosti, ugledni in spoštovani državljani. Dragiša Stojadi-novič nam je pred kratkim odkril, kako se je delalo v prometnem ministrstvu. So to naravnost neverjetne stvari. Most pri Pančevu črez Donavo bo stal vsled nečuvenih nered-nosti. in 'provizij namesto 384,000.000 celo miljardo Din.
Ali bo kedaj boljše pri nas? Po dosedanjih izkušnjah šele takrat, kadar bomo po zakonu o pobijanju korupcije, ki ga moremo čimpreje dobiti, magari z diktaturo, kaznovali in obešali tudi tatove in goljufe na debelo, pa naj bodo to najvišji ali najnižji gospodje.
Res, za drenažo v gorenjem ministrstvu (glejte manipulacije pri zagrebški železniški direkciji) je bil potreben tr, neizprosen general.
Potne pristojbine državnih nameščencev.
Že leta 1923 smo morali bezati in bezati, preden smo dosegli zvišanje dnevnic, kar se je 'Zgodilo z ministrsko uredbo 'z dne 1. okt. 1923 Ur. : list št. 323-95. Te dnevnice bi se nazadnje mogle smatrati za zadostne. Toda, ako so dosegli oficirji in vojaški uradniki z zakonom iz dne 15. nov 1926 Sluz. Novine z dne 7. dec. 1926 št. 278 (Ur. M št. 444-117 iz 1. 1926), neprimerno visoke dnevnice za potovanja in službene posle izven garnizije, imamo tudi državni uradniki pravico do poviška. Najnižja vojaška dnevnica, t. j. za poročnika in podporučnika znaša 100 Din. Pri nas pa ima n. pr. uradnik I. kategorije, torej z visokošolsko izobrazbo, 6. do 4. skupine, dnevne dijete le 50 Din. Službeni položaji v teh Skupinah odgovarjajo vsaj položaju majorja, podpolkovnika in polkovnika (po predvojnih načelih). No, ti pa imajo — brez ozira na njihove že sicer veliko večje prejemke — kar 150 oz. 170 Din dnevnice. Ta se plačuje tudi za vežbe izven stalnega sedeža, vsaj v delni izmeri (dve tretjini).
Zahtevamo tedaj, da se naše dnevnice v najkrajšem času izenačijo z oficirskimi. Tudi sicer je zadeva potnih pristojbin za državne nameščence enotno urediti. Sedaj prejemajo uradniki .ministrstva javnih del razen običajne dnevnice, kadar delajo v terenu, »za delo v terenu« 100 Din dnevno. Dotični gospodje pa ne zaračunavajo te terenske doklade le. kadar' plača dotične stroške državni erar (min. javnih del), ampak tudi, kadar je plačnik zasebnik. Ker min. uredba z dne 1. oktobra 1923 Služ. Novine 'z dne 4. okt. 1923 št. 227 in z dne 30. sept. 1920 Služ. Novine z dne 8. okt. 1920 št. 222 take terenske doklade ne pozna, se mora smatrati njena veljavnost omejena le na slučaje, kadar je plačnik potnih istroškov 'min. javnih del.
To vprašanje naj se tudi reši z ministrsko uredbo in sicer enako za uradmštvo vseh re-sortov m brez ozira na to, kdo ima plačati komisijske strdške. Ako bo priznana ta teren-, ska doklada, potem je treba izrecno izreči, da se za obhod ne sme nikakor računati kilometrina po relaciji 1 ura obhoda enako 5 km.
'Radovedni smo, kako dolgo bomo še čakali na novo uredbo o iselilnih in potnih stroških.
Ivan Rostan — jubilant.
Vsi ga poznamo. 25 let že načeluje našemu »Hranilnemu in posojilnemu konzorciju«, 30 let je že, kar je vstopil v finančno službo, kjer posveča svoje moči stanovskemu in or-ganizatoričnemu delovanju. Baš v prejšnji številki »N. Glasa« je načel s problemom o akciji za razdolžitev drž. nameščencev. Tudi koledar naše Nabavljalne zadruge mu je posvetil iskren članek; priobčil je tudi njegovo sliko. Znan nam je po tej sliki, toda mi, kar nas je že bolj medne generacije, mi ga poznamo iz življenja takšnega, 'kakor je še vedno: samozavestno koraka s klobučkom, majč-ceno po strani, s pentljo in z neizogibno ežen-ko v ustih — vedno podjeten, drzek fant. Da 'bo slika popolnejša, čujmo, kaj pripoveduje o sebi:
»Rojen sem bil 16. dec. .1872 na Mirni, na Dolenjskem. Ali bolj prav — pripovedujejo vsaj tako — zahotelo se mi je tistega predbožičnega dne ugledati beli dan na mehki, s snegom pogrnjeni blazinici pod vinsko trto, tam gori v solnčnem brdu »-Dolge njive«, ki je bila od nekdaj last in ponos mojih očetov.
Ne štej mi v zlo, stari ded moj, dragi Jean Rostan, ki si bil prišel z mogočno Napoleonovo armado v naše kraje! Odšla je tvoja armada, ti si pa zaostal pri nas kot ptič z zlomljenimi perotmi.
Zatekel si se v kočico moje prababice in si se priženil k njej, v tisto raztrgano, a meni nad vse ljubljeno »Praprotnico« pod zvonom mirenske fare. Zvesti starim tradicijam imamo po jtebi vsi prvorojenci moškega potomca ima, 'značaj in — revmatizem. Tvoj sin, starega očeta sin, od tega sin, moj oče Žan, jaz Žan, samo moj sin ne more biti Žan, — ker ga nimam. In ker kri ni voda, sodim, da si prišel, dragi praded, iz krajev, kjer raste šumeča, sladka kapljica tvoje prelepe domovine. Zakaj, da sem bil rojen pod trto tudi jaz, morda ni golo naključje. Vsekdar, kadar me je hotela usoda potisniti k tlom, sem se zatekel k tebi, draga "vinska trtica in tvoj čudodelni sok in moja zvesta prijateljica vir-žinka sta mi dala vselej novih moči in pobude. da sem se zopet pognal kvišku. «
Leta 1901 je dotedanja miselnost zlasti slovenskega u radništva na bivšem Kranjskem ubrala svojo novo pot. V juniju tega leta so priredili po velikem finančni uradniki veselico v proslavo 25 letnega obstoja »Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani. Dotedaj kranjsko uradništvo razen tega konzorcija in »Uradniškega konzumnega društva« ni imelo sploh nobene stanovske organizacije. Iz impresij na pravkar omenjeno slavje se je prvi pot izkristalizirala ideologija uradniške skupnosti in solidarnosti; kratko in malo: uradniška razredna ideologija je slavila tedaj svoj rojstni dan.
Jubilant g. Rostan ni vstopil i'z šolskih klopi v finančno računsko službo, pač pa je že prej 2 leti učiteljeva!. Kot tak je prinesel v svoj novi položaj precej sigurnega nastopa in rutine, kar vse si je pridobil kot vsestransko angažirani kulturni delavec, kot prigodni pesnik, pevec, telovadec, diletant, predavatelj, deklamator, agitator itd. Z živo besedo je prepričaval kolege o važnosti in koristnosti stanovske organizacije.
In res se je tedaj osnoval v Ljubljani nekak akcijski komitet, čigar naloga je bila, da je sestavljal prošnje in spomenice za nadrejene oblasti, iz vseh strok finančne službe je bila dbločena po ena oseba v ta komitet, od računskih uradnikov g. Rostan. Kdo je tedaj poznal letni odmor? Saj še nedeljskega počitka ni bilo! Osobito za izvojevanje dopustov je bilo treba že širše akcije. Akcijski komitet je 'zato pritegnil v svoj krog tudi ostale uradništvo, kakor sodno, poštno itd. Tako razširjeni akcijski zbor je vlagal potem peticije itd. potom »Hranilnega in pos. konzorcija« na »Osrednje .uradniško društvo«, (Beamtenverein) na Dunaju, ki je v onih časih zastopal interese drž. nameščencev v monarhiji. 'Da bi pridobil v tem konzorciju akcijski odbor več vpliva, je bil g. Rostan v letu 1902 izvoljen v odbor tega konzorcija. Kot 'zaupnik in posredovalec akcijskega Zbora je vstopil g. Rostan z jasno začrtanim programom, zlasti še v narodnostnem oziru; saj se je dotedaj še oblastno šopirila nemškutarija po vseh c. kr. setankih, zborih itd., in tudi v konzorciju so bile žalostne razmere.
Že tedaj se je pojavila pri vseh strokah težnja po osamosvojitvi. Vse posamezne stroke so se grupirale ter pristopale kot de-pendance k že obstoječim sorodnim strokovnim organizacijam na Dunaju. In šele v letu 1906 se je -osnovala v Ljubljani samosvoja organizacija »Društvo c. kr drž. 'računskih uradnikov«. Vse dotlej je .posle ljubljanskih računskih uradnikov vodil g. Rostan, potem pa jih je izročil novemu odboru. V letu 1923 je bil tudi g. Rostan izvoljen za predsednika tega društva; opetovano pa je bil izvoljen za tajnika tega društva, ki ga je zastopal kot referent (do prevrata),. poslednja leta pa kot delegat .pri »Osrednji Zvezi«, ki je nastala po vojni.
Pod gostoljubno streho ' »Uradniškega konzumnega društva« v Vegovi ulici št. 12 je našlo -svoje zatočišče in središče vse ljub-
ljansko uradništvo; ondi so se vršili sestanki, seje in občni zbori; ondi se je rodila marsikatera dobra ' misel ,m 'marsikak važen sklep. Pod Okriljem konz. društva je nastala »Naša Zveza«, nekakšna politična gospodarska organizacija (I. T906). Med prvimi delavci te Zveze najdemo zopet g. Rostana, ki je idejo propagiral s premnogimi članki v »Slovencu«. (G. dr. Zbašnik je delal propagando v »Slov. Narodu«.) Ustanovili so celo svoj list »Naša Zveza«, ki je -pa že v letu 1907 prenehal izhajati.
Najplodovitejša leta g. Rostana so bila vsekako leta 1906 do 1901. V teh letih je šlo 'za ustanovitev zadruge za zgradbo uradni-ških stanovanj po vzoren, ki ga je zamislil rajnki dr. Krek za delavske hišice. G. Rostan je kot dopisujoč član društva »Wohmmgsre-form« na Dunaju pritegnil k temu gibanju tudi svoje tovariše. Po njegovo egido se je v letu 1908 osnovalo »Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani«, ki se je pa v 1. 1910 prekrstilo v »Občekorištno zadrugo za stavbe in stanovanja v Ljubljani«. Ta zadruga je sezidala v Gradišču št. 15, oz. v Hilšerjevi ulici št. 7 svojo prvo uradniško hišo. Stavba je tudi še dandanes v čast in ponos uradniški stanovski zavesti in moči. Po ponesrečenih spekulacijah v 1. 1907 ustanovljenega »prvega ljubljanskega 'uradniškega gospodarskega društva«, kjer je v 1. 1910 izbruhnila kriza, je po trikratni brezuspešni valitvi prevzel g. Rostan trhli, toda odgovorni stolček predsednika. Posrečilo se mu je, da je otel društvo konkur-za. Po tihi likvidaciji ni utrpel noben član izgube.
Tudi politično sc je udejstvoval g. Rostan, toda ne srečno. V letu 1908 je bil izvoljen v izvrševalni odbor »Gospodarske stranke«, ki je pa pri volitvah propadla. Njegova politična karijera je bila samo kratka epizoda.
Cc se ozremo v delovanje g. Rostana, vidimo, da ga za 30 let nazaj mi bilo stanovskega ali gospodarskega društva v Ljubljani, kateremu ne bi on ob rojstvu ali kumoval ali pa pozneje z njim sodeloval. Diči ga obširno znanje o ustrojstvu zadrug in njeni zakonodaji; poleg tega je izvrsten uradnik, ki je vedno na svojem mestu. Njegova deviza je bila vedno; »Vsakteri naj služi s tem, da dela z vsemi svojimi silami za blaginjo svojega naroda s pozitivnim delom vedno in v vsakem položaju, na katerega je postavljen.«
Tudi mi se klanjamo pubilantovi vzgledni marljivosti, požrtvovalnosti, (njegovemu tihemu, toda uspešnemu delu, osobito še na gospodarskem polju ter mu kličemo: Še mnogo let v prospeh stanovskega in gospodarskega našega položaja!	—č
J. N. AsD™ Jadran
VIL Slovanski večer
Sobota 12. februarja na taboru
Nekaj Izrednega.
Po zagrebškem »Naš. Glasu« posnemamo, da je predložil neki sodnik kasacijskega sodišča ministrstvu pravde prošnjo, naj se mu povrne odbitek (za poplavljence); če pa tega ministrstvo noče, naj se mu preskrbi pismena odločitev, da se bode pritožil pri Drž. svetu. V svoji prošnji je navedel sodnik sledeče: »Vse doklade za uradništvo so unošene v drž. proračun za tekoče leto. Proračun je bil sprejet od Narodne skupščine in je potrjen tudi od drugega ustavnega faktorja. Finančni zakon, ki je tiskan s proračunom in tvori torej eno celbto, pravi: »Partije i pozicije bu'dgeta, zakon su.« Ker to stoji, tedaj se zakon, ki je v redu potrjen od obeh ustanovnih faktorjev, ne more poničiti ali zamenjati s poljubnim aktom administrativne oblasti,
kakor je to uredba ministrskega sveta z dne 23. julija t. L, ampak se mora izvrševati tako, kakor se glasi, to pa vse dotlej, dokler ne Poteče rok, ki je zanj določen, ali pa velja vse dotlej, da se ne zamenja z drugim zakonom. Alko se postopa drugače, se krši čl. 94. ustave. Po tem členu zamore upravna oblast odrejati, kako se naj zakoni uporabljajo, ne smejo pa te odredbe nasprotovati zakonu samemu in ustavi; te Odredbe zamorejo sklenjeni zakoni kvečjemu pojašnjevati ali dopolnjevati. Sedaj pa ni vlada z navadnim aktom administrativnega značaja izpremeni-la samo zakona o budžetu, temveč tudi zakon o draginjskih dokladah drž. nameščencev in upokojencev.«
Do takega koraka bi se morali povzpeti kar vsi nameščenci! Na 'ljubljanskem kongresu je bil stavljen na dnevni red sličen Prbdlog zaradi »diference«, a je bil Odklonjen, ker je zmagalo mnenje, da bi bile pritožbe ucoportunne in brezuspešne. Vlada je le prehitro opazila naše needinstvo, vidi pa tudi, da se ne zavedamo sredstva, ki ga nudi zakon, zato je pričela s teptanjem naših pravic na vsej liniji tja do protizakonitega reduciranja drag. doklad.
Kolikor je nam znano, je ta sodnik prvi uradnik v celi državi, ki se je odločil, da se Posluži zakonite zaščite. On pač še veruje v •uoč zakona; vsa čast mu in — blagor.
Sedaj nastane seveda vprašanje, če mu bo minister sploh odgovoril, in če bo odgovoril, kakšen bode Odgovor. Kaj bo rekel Državni svet, če minister prošnjo za vračilo odbije? Da, če bi bil pri nas zakon najvišja sila, .potem bi bili prepriča-ui, da bo Državni svet proglasil vladno od-redbo o redukciji plač za protizakonito in bi bil potem ta vladni ukrep stigmatiziran za Pasilje. Bojimo pa se, da bo minister pravde spravil prosilčevo vlogo — v svoj predal, kjer bo čakala rešitve do sodnega dne...
Sreska društva državnih nameščencev In upokojencev.
Kot glavni vzrok šibkosti naše organizacije se navadno navaja dejstvo, da je še ve-iko tovarišev neorganiziranih. Stanovske “rSamzacije so le v večjih centrih z manj-S|,,ni okoliši, ki navadno ne segajo preko mei dotičnega sodnega okraja, doöim državni nameščenci po vaseh, da celo na sedežih ''krajnih "sodišč, niso ‘ včlanjeni v nikakem stanovskem društvu. Pogoj za dosego naših zahtev in zaščito pridobljenih pravic je v^a organizacija, ki ima za seboj veliko vCciPo javnih nameščencev iz cele države. ^ sak srez naj bi zato 'imel svojo organiza-h° z enotnimi društvenimi pravili, vse sres-C °f8anizacije naj bi bile že po društvenih v avnih včlanjene v »Osrednji Zvezi« in ta
»Glavnem savezu«. Ko bomo to dosegli, Us S‘	gospodje, ki odločajo o naši
vji' j," ^011'1"0 premislili, preden bodo napra-l^1 kak atentat na one itak 'borne pravice, j)() uam zajamčene iz uradniškim zakonom.
. tedaj pa bodo zamogli iz nami delati tako, d0]?r d° sedaj; Zniževali bodo draginjske red •’ Podaljševali nestalnost, premeščali, trehCira^’ Podaljševali .službeno 'dobo, po-da,j,l>0 y-a dosego pravice do pokojnine, po-u' CVali službeno dobo sploh, podaljševali tHisiive u,rc in bogsigavedi, kaj si bodo. še iz-nas. (Najbrže mislijo, da imamo tudi pri WiniV ^oveniji postranske zaslužke, da se (atno in pijemo črno kavo.)
^rnitf10 xnam nc Preostaja drugega, kakor n>on]nnasc Vrste ter dati na ta način jako mogli n0 ^Pro našim zastopnikom, da bodo Pravic aSt°'pat'i v boju 23 naše koristi in naše Večtm f ,zavcsti°. da stoji za njimi ogromna na državnih nameščencev.
Nedostatki uradniškega zakona.
»Marius« omenja v Cin. gl. uvodoma, da je bil donešen novi uradniški zakon preko volje Glavnega Saveza kot reprezentanta vsega državnega nameščenstva, da pa ima zakon toliko tako za državno upravo kot za nameščence neugodnih določil, da jih je treba po velikem vsaj še enkrat javno pribiti. Morda je še dokaj določil, ki so ušla njegovi kritični lupi, zato poziva pod geslom: »Več oči več vidi«, vsakogar, ki je opazil še kakšno nesoglasje ozir. napako v zakonu, da se oglasi. Potem nadaljuje:
Pričnimo s členom 4. Točka 1„ ki bi morala biti bolj izpopolnjena, pravi:	»državni
uslužbenec ne more postati: 1. kdor ni dovršil 18. leta starosti«. Iz tega besedila sledi jasno, da zamore postati državni uslužbenec oni, ki je 18. leto dovršil. Vse razvrstitvene komisije pa niso vpoštevale tega jasnega določila; kajti nekatere teh komisij so računale ob razvrstitvi in za osnovno plačo samo službeno dobo po dovršenem 21. letu. Res-pektivne komisije so torej poslovale brez zakonske podlage, ker zakon ne zahteva nikjer, da mora biti uslužbenec ob vstopu polnoleten. Ce se je zakonodajalec bal, da bi se za-moglo razpravljati tudi o pravnih činih pol-noletnikov, tedaj bi moral v zakonu vsekako oprediliti, katere namestitive bi bile dopustne od 18. do 21. leta starosti, ozir. v katerih granah državne uprave in za katere vrste je treba polnoletnosti. Toda zakonodajalec ni ne hotel in tudi propisali ni, da se čas državne službe med 18. do 21. življenske starosti »ne smatra punovažnim.«
Zbog nepovoljnjega tolmačenja tega določila bi bilo treba zakon izpopolniti, da se ne bi tolmačil uradništvu v škodo.
S členi 8. in 17. je propisano, da se smejo sprejemati za gotove stroke tudi nekvalificirane osebe, ki so za dotično mesto sposobne zbog prirojene sposobnosti in izvestne veščine. Te osebe naj bi se sprejemale po zaslišanju strokovnega sveta. Po mišljenju naših pravniških avtoritet ne bi tak svet ali sosvet nudil nobenih garancij, da bi se ta imenovanja izvršila na osnovi njegove svobodne ocene. Slob. Jovanovič pravi namreč v »Ustavnem pravu« o strokovnih sosvetih to-le: »Strokovni sosvet v praksi kaj malo omejuje ministra, ker postavlja člane sosveta on sam in samo za leto dni«. Ako se želi, da se sprejemajo v drž. službo strokovnjaki brez potrebne šolske izobrazbe, tedaj bi moral zakon propisati izvestno dobo preizkušnje, v kateri bi se dovoljno zamogla oceniti njihova spobnost. In šele po dovršenem preizkustvu ali pa po položenem izpitu naj bi se take osebe sprejemale za stalno v drž. službo.
S členom 33 so normirane položajne plače. V tem členu se zrcali karakteristični absurd, da ima II. položaj II. kategorije manjšo plačo kot VII. položaj I. kategorije; le-ta je pomožna skupina, a ona — glavna.
S členom 85 uzakonjeni petdnevni rok za pritožbo bi se moral podaljšati na 15 dni.
V čl. 109 so propisani letni odmori. Skala odmorov bi se morala urediti bolj pravično. Do 5 službenih let naj bi bilo dopusta vsaj 15 dni, od 5 do 10 'let vsaj 25 dni, od 10 do 20 let — 30 dni in za one preko 20 let — 40 dni.
Nikakor ne gre, in odklanjati moramo iluzijo, da mlajši človek ni potreben daljšega dopusta. Ostavimo na strani izkustva vojne, kajti temu mišljenju nasprotuje že samo dejstvo: čim mlajši je nameščenec in v čim nižji kategoriji je, tem bolj je vprežen v delo in tem bolj se utruja. Pravilo seveda to ni, toda po vdiki večini se temu dejstvu ne da oporekati. Zakaj pa ni razlike med profesorji in učitelji?
Čl. 115. propisuje uslužbenske liste, ki se popolnjujejo samo na podstavi origi-nalnih dokumentov. Pravilno; toda zakonodajalec je pozabil, kaj trdi v prehod-njih določilih: da državni uslužbenci le v premnogih slučajih niti svojega ognjišča niso našli, ko so se vrnili. Kje naj potem poiščejo svoje originalne dokumente? Uničenih je tudi bilo mnogo državnih in šolskih arhivov. Ob prevedbi se srbijanskim nameščencem niso priznala uverenja, potrjena od sve-dokov ali od uradov, niti ne, če so bila uverenja legalizirana po dveh državnih uradnikih v zmislu čl. 108 srb. mešč. prava. Obilo nameščencev je bilo oškodoivanih; zato je nujno potrebno, da se čl. 115. regulira.
(Dalje prih.)
Vestnik.
Prošnja. Vse gg. naročnike, ki so s zadnjo številko Našega Glasa dobili pismene opomine na plačilo točno označenih zaostankov na naročnini najuljudneje prosimo, da nam dotične zneske v najkrajšem času nakažejo. Kdor ne zmore naenkrat vsega, naj odplača takoj vsaj nekaj, da ne bo dolg vedno večji, ostalo pa v obrokih v prihodnjih mesecih. Zaostanke moramo in tudi bomo iztirjali; kdor je list naročil, ga mora tudi plačati. Prosimo! Uprava.
Društvo državnih nameščencev in upokojencev v Krškem ima dne 20. februarja t. i. oh 10. uri dopoldne svoj redni občni zbor v Krškem. Na dnevnem redu je tudi razširjenje društvenega delokroga na ves srez ter sprejem enotnega naziva društva in enotnih društvenih pravil.
Društvo državnih uslužbencev in upokojencev v Mariboru je priredilo dne 17./I. 1927 v Narodnem domu v 'Mariboru informativen sestanek, kjer so poročali delegati o zadnjem kongresu Gi. Saveza in o občnem zboru O. Z. Sestanek je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Zborovalci so odobravali poročila delegatov.
Po poročilu sc je razvila živahna debeta. Omenjalo se je, da moremo le tedaj nekaj doseči, če smo dobro organizirani. Pozvalo se je ponovno one strokovne organizacije, ki še niso včlanjene za Slovenijo, da to čimpreje store. Po-vdarjalo se je dalje, da neobhodno potrebujemo dobro stanovlsko glasilo, list »Upokojenec« naj se združi z »Našim glasom«. Ob zaključku sestanka se je sprejemalo nove naročnike za »Naš glas« ter nabralo lep znesek za tiskovni sklad. —
Dodatni kredit za potne stroške davčnih iz-vrešvalcev je sedaj dovoljen, toda Je v delnem znesku 120.000 Din. S tem se bodo poravnali samo najstarejši računi, potom pa se bo najbrž zopet začelo tisto brezsrčno odlašanje in cincanje, ki se pri nas tako rado ponavlja v škodo najnižjih in najbednejših državnih uslužbencev.
F. R
USTANOVE VDOVAM IN SIROTAM DRŽ. NAMEŠČENCEV.
Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1927. iz sklada Ivana Rostana 15 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote Po državnih nameščencih. Prošnje nai se pošljejo na upravni odbor konsorcija do 1. marca 1927. Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ifbožne ali pa radi bolezni in omemoglosti nesposobne za pridobivanje.
Vojaška leta. — Državni svet. — Glavna kontrola. Policijsko osobje se je sovječasno pritožilo na Državni svet, ker mu ministrstvo notranjih del ni vštelo vojaških let v pokojnino in napredovanje. Večjemu številu teh pritožb je Državni svet ugodil, razveljavil prvotne razvrstitve in s tem prizmah da se morajo vojaška leta všteti v pokojnino in napredovanje. Z ozirom na to je ministrstvo izdalo nove razvrsti tv ene odloke .ter vštelo vojaška leta. Sedaj pa pride nekaj čudnega in za nas več ali manij pametne zemljane nerazumljivega:	Glavna kontrola se je pritožil^ na
Državni svet, ker je ministrstvo vštelo vojaška leta. Prizadeti so namreč dobili od Državnega sveta poziv, da se opravičijo glede vštetja vojaških let in svojo stvar utemelje. Pri tej priliki bi vsem prizadetim svetovali, naj tega ne utemeljujejo na dolgo in široko ampak naj povedo.
da so se jim vštela leta vojaške službe na temelju razsodbe Drž. sveta, zraven pa prilože overovljene prepise razsodb. Pa brez komentarja!
P.
Policijski agenti in III. kategorija. Kakor poroča v i»Našcm Glasu« z dne 31. 12. 1926, št. 36, g. drž. svetnik dr. Škarja, je Drž. svet načelno odločit, da se morajo polic, agenti razvrstiti kot uradniki lili. kategorije. V I. 1925 je V. oddelek Drž. sveta polic, agentom priznal III. kategorijo, dočim jim je v 1. 1926 IH. oddelek to odbil, čeprav imajo nekateri več kot 14 let službe na dan I. 9. 1923. Ministrstvo se jih menda brani prevesti v IH. kategorijo iz razloga, ker je pritožbo Drž. svet odbil. Baje one osebe, katerim je Drž. svet pritožbo zavrnil, nimajo pravice, prositi za ponovno postopanje. Kaj naj sedaj prizadeti store, da pridejo do svojih pravic? Po našem mnenju bi celo zadevo kaj lahko uredilo samo ministrstvo z ozirom na načelno odločitev Drž. sveta, posebno pa še. ker imamo v tem ministrstvu izredno delaven oddelek za Slovenijo. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je ministrstvo notranjih del nekaj polic, agentov že prevedlo v IH. kategorijo.	P.
Vštetje duhovniških let v državno službo. Državni svet je v svoji plenarni seji z dne 8. marca 1926 izdal sledečo rešitev: »Svećenicima ma koje priznate vjere kad stupe u državnu službu, računaju se parohijske godine službe u državnu službu.« Ta rešitev je bila lansko leto objavljena že tudi v »Katehetskem listu«.	P.
— Poročila o novih vpisih v uslužbenske liste. Vse državne urade opozarjamo, da je Učiteljska tiskarna v Ljubljani izdala posebno tiskovino za poročila o novih vpisih v uslužbenske liste, ki jo uporabljajo vsi državni uradi za svoja poročila o novih vpisih v uslužbenske liste in ki jo priporočamo zaradi njene praktičnosti. S tem si prihranite čas!
Darilo. Tiskovnemu skladu »iN. Glasa« je izvolil nakloniti g. jubilant Rostan I. znesek 900 Din. V naklonilncm pismu piše g. Rostan:: »Mršil m, da proslavim svoj jubilej najbolje tako, da ob tej" priliki primerno obdarujem tiste stanovske organizacije, ustanove ali sklade, ki so mi najbolj pri srcu. Med drugimi to zasluži tudi v veliki meri naše stanovsko glasilo »Naš glas«, ki je često bil tudi glasnik enojih stremljenj za izboljšanje socijalnega in gospodarskega položaja drž. nameščencev. Ostanimo si zvesti v tem cilju tudi za naprej!« Prav iz srca nas veseli to priznanje, ki je dokaz, da je naše glasilo na pravi poti. Za velikodušno darilo kakor tudi laskavo priznanje iskrena zahvala!
Uradniški dom. »Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani« je sporočil 14. svečana Zvezi drž. nameščencev v Ljubljani, da je naklonil predsednik konzorcija g. Ivan Rostan ob priliki svoje 25 — oz. 30 letnice prvi kamen v znesku 590 Din za zgrodbo Uradniškega doma v Ljubljani. Intencija g. darovatelja, ki je eden izmed prvih sprožil in že tudi propagiral idejo o Uradniškem, domu, je, da se prične tudi s pozitivnim delom za uresničenje te ideje. Zveza drž. nameščencev je čestitala n a ki op Melju k jubileju z željo, da bi mu bilo usojeno še mnogo plodonosnih let ter se mu je prisrčno zahvalila za velikodušen dar. V svojem zahvalnem pismu obeča Zveza, da bo že v naj bližji bodočnosti pričela s predpripravami za zgradbo Uradniškega doma.
Kako pri nas država zapravlja denar. Iz »Trgovinskega glasnika« posnemamo, da je nedavno odšla v inozemstvo posebna komisija radi preučevanja astronomskih kupol in radi nakupa take astronomske kupole. — Pred 'kratkim smo poročali, da je odpotovala v Afriko (Tunis) neka komisija, ki ima nalogo skleniti kupčijo za dobavo soli iz Afrike. Kakor poroča omenjeni iist, je neka druga komisija že 3 ali 4 mesece kupovala
sol za našo državo v Smirni. —Da take povsem nepotrebne komisije zahtevajo ogromne stroške,, je dovolj znano; kaj poreče k takemu zapravljanju državnega denarija znani 'komite ministrov za reševanje gospodarske krize, ki se prav rad imenuje »spas naroda«, da trgovski minister nima po državnem proračunu možnosti (z drugimi besedami, da nima denarja), da bi angažiral nekega vseučiliškega profesorja za podroben študij gospodarske krize Oz. njene sanacije.
Kdor ne p ačuje naročnine, je brezvestnež, ki bo dajal odgovor za svoj dolg!
Tovariši!
Obnovite takoj naročnino in poravnajte zaostanke. — Vse gospode, ki smo jim poslali nabiralne pole prosimo, da nam jih čimpreje vrnejo.	Uprava.
Otihenl (karbon) papir, indigo papir, oarvnl trakovi, barva za štampiljke, pa-glnlrke in blagajne dobite vedno in najceneje pri	5
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 960.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA 4 KOMP. Izdeluje odšle] naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode nainovejše forme to najboljše kvalitete. Prodala na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1. Prešernova ulice; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mihaf-lova ulica 4.
C J Hamann Vam nudi naisolldneiši vir nakupa perila, opreme nevest,
*	novoroienEknu. «eri» in mnrinih ««treKMi*.
Ljubljana
novorojenčkov, perja In modnih potrebščin. Predtiskariia modernih rožnih del.
Specijalna trgovina Kotarskih Izdelkov
priporoča tudi svojo veliko Izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ni.
Najboljši
S vatni stroji in kolesa Z' >mk
Mm Id Mlet
ter švicaiski p e-tilnl strmi .Dolini' za rodbino, obrt In industiijo
Josipa Petelinu
Ljubljana
Mn Pnhmn«|i ipomnili
Pank v vezenju brezplačen. Večletne garancija
Delavnica za popravila.
Ra veliko	Telefon 913	Ne malo
BazŠlrJaJte
„Naš Glas“!
spl
' ":*V ■ii
Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega In špecerijskega blaga. Glavni založnik Gril In Metodovih vžigalic Najn'žje dnevne cenel	Postrežba točna in solidna.
N
K
:◄
►:
M
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Prlporočnta raznovrstno pomladansko blago. — Vedno v zalogi perje, pub In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
K
N
►:
N
K
Cenejše kot pri
razprodajah
•e dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
J« TRPIN» Maribor
Glavni trg štev. 17.
5^ L Miklič
iiiUiui. Mimi m ii.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršnjejo točno In solidno.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec m\. K. Soss
L ubjana, Mestni trg H. 19
priporoča In toaletni
svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave. oja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega In kolonijalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje nalfinejše In najtrpež-
nejše čevlje vseh vret
po meri Innaročilu. —
Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni usiuž* hend, kupujte v svoji zadrug}]
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.