LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UBEJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, FBANC GRIVEC, PETEB JAMBREK, MARJAN KOPECKY, DRAGO SENICA, NIKO TICAR, JO2E ZNIDARSlC. - GLAVNI UREDNIK NIKO TlCAR. ODGOVORNI UREDNIK STANE CEHOVIN. - UREDNlSTVO IN UPBAVA LJUBLJANA, POLJANSKA CTSTA 6. TEL. 30123, TEKOCl RA CUN 600-70/3-567. - ROKOPISOV NE VRACAMO. _ LETNA NAROC. NINA 200 DIN. - TISKA CP »DELO«. LETO XI., STEV. 2 LJUBLJANA 26. JANUARJA 1961 RAZGOVOR 0 IDEJNI VZ60JI NA UNIVERZI PRISLUHNITI DEJANSKEMU INTERESU ŠTUDENTOV Univerzitetna konferenca Zveze komunistov in skupščina Zveze študentov sta dali dokaj pogjobljeno analizo o idej-Oo-vzgojnem prizadevanju obeh polifičnih organizacij na univend. Idejno-vzgojno delo v preteklem letu, deprav je bilo po laslugi Centra za marksistično vzgojo štu dentov bolj razgibano kot kdaj koli doslej, ni bilo dovolj smotrno zastavljeno. Se posebno zaradi tega, ker je imel tudi Cen ter nekatere slabosti v metodah in oblikah svojega dela. Sklepna misel tega bi bila, da je bilo idejno vzgojno delo vse premalo individualno aktivuo, odvijalo se je v ta kih oblikah, kl so bile t» individualno rast in bogatitev vse preveč pasivae. Da bi spoznali, kaj se pripravlja novega v le-teh, smo povabili v naše uredništvo SAVINA JOGANA, sekretarja Idejno-vzgojne komisije pri Univerzitetne m komiteju ZK in podpredsednika Univer zitetnega odbora, ki vodi tudi idejno vzgoj-Ho komisijo, MILANA NABERGOJA. VPRASANJE: Kolikšen pro-gram ste si zastavili na idejno vzgojnem področju v letošnjem letu? Savin Jogan: Program Cen-tra za marksistično izobraže-vanje študentov se bistveno ne razlikuje od lanskega, kolikor pa je sprememb, so v tem, da bomo dali letos poudarka ne-katerim aktualnim vprašanjem in problemom. To so teme iz našega družbeno političnega razvoja (perspektivni plan) in političnega dogajanja v svetu. V tem letu bomo tudi verjetno povečali število kolegijev z ne-katerimi novimi, kot je na pri-mer Socialistična etika in mo-rala itd. Novost letošnjega programa so študijske skupine. To so skupine ljudi s posameznih fa-kultet, ki bi bolj poglobljeno razpravljali o posameznih te-mah iz programa v Centru*. Med take teme spada na pri-mer mednarodno delavsko gi-banje, problemi nerazvitih de-žel, družbene posledice sodob-ne industrijske revolucije, per-spektivni plan, vloga komune v našem družbenem življenju itd. Svobodne katedre so ponekod zaftele z delom že lani. Letos jih bodo organizirale vse fa-kultete in oddelki. Povsod se-stavljamo skupne odbore za svo-bodne katedre, v katerih sode-lujejo profesorji, študentje in eksterni člani fakutetnih sve-tov. Pomembnost svobodnih kate^ der je zlasti velika v sedanjem času, ko reforma visokega šol-stva še ni prišla do svojega bistva, ko bomo dejansko imeli reformirane tudi učne progra-me, učbenike in skripta, am-pak moramo vse to nadome-ščati z nekimi novimi oblikami. Odprto ostaja vprašanje svo-bodnih kateder na Akademijah in Višjih šolah, kjer so bolj potrebne kot na fakultetah. VPRASANJE: Pri vsem na-šem prizadevanju, da bi idejno vzgojo postavili na čim širšo osnovo in tako omogočili veli-kemu številu študentov dviga-nje in izobraževanje tudi na tem področju, ne dosegamo za-dovoljivih rezultatov. Tu je še vedno nekaj nerešenih vpra-šanj, ki zadevajo predvsem me-tode in idejno osnovo preda-vanj in študija nasploh na nc-katerih fakultetah. Zdi se, da je bilo v reformnih prizadeva-njih na tem področju preraalo stbrjencga. Savin Jogan: Stopnja, do ka-tere je prišla reforma vsakošol-skega študija, še ni prišla tako daleč, da bi reševala in tudi že rešila to vprašanje. V doseda-njem obdobju je bila reforma veliko bolj plodna pri posredo-vanju novih oblik,; novih mož-nosti študija, široko je odprla vrata univerze itd. Je pa kljub svemu prinesla tudi zahtevo, da se začne dajati študentom naj-nujnejše osnove idejne in druž-bene vzgoje že tudi v rednem študijskem načrtu. Tu mislim na Uvod v družbene vede, ki bi se moral predavati na vseh fakultetah, vendar je ta zahte-va še marsikje zaradi pomanj-kanja kadrov neuresničljiva. VPRASANJE: V dosedanji praksi je pri idejno vzgojnem delu prevladovalo mnenje, da je le to domena obeh političnih organizacij na univerzi, ter da ni nnjno, da bi sc univerzitetni študij posebej ukvarjal s ta-kimi vprašanji. Vendar je tako gledanje v svojem bistvu na-pačno in nesodobno. Ne da po-litične orjjanizacije ne bi bile sposobne dajaii to. pač pa zato, ker gre pri idejno vzgojnem delu v b»stvu za komplcksna vprašanj-?. ki se te^.no navezu-jejo na dru".beno po*i!ično in strokovno prakso in imajo le v takem razmerju svoj pravi smoter Milan Naberg?>5: Ta ugotovi-t«v popolnoma drži in s tem v svezi se pred študentovsko or-ganizacijo postavlja prav pri pri- pravi novih fakultetnih statutov in učnih programov precejšnja odgovornost. Ta odgovornost temelji v pravočasnem opozar-jahju in prizadevanju, da se dosedanje napake temeljito od-pravijo. Tu bi hotel v ilustra-ci jo spet navesti predmet. Uvod v družbene vede. Z zakonom je bilo določeno, da se predmet uvede na vseh fakultetah, kjer ga še ni bilo. Res je poglaviten vzrok, da se razen na eni fa-kulteti, drugje ne predava, po-manjkanje kadrov, vendar se nam vsiljuje vprašanje ali se niso fakultete s to ugotovitvijo prehitro sprijaznile in bile pri iskanju premalo vztrajne in prizadevne. VPRASANJE: V kakšnem ob-segu ste si zastavili načrt idej-no vzgojnega dela v študentov-ski organizaciji za leto 1961 in s kakšnitni težavami se sreču-jete? Milan Nabergoj: Komisija se je formirala šele pred kratkim, ker imamo precejšnje težave s sposobnim kadrom. Poleg tega nimamo na razpolago ljudi, ki bi jim lahko zaupali v obdela-vo razne analize, ki so nujno potrebne. Preden bi govoril o našem programu, bi hotel po-udariti, da ne bi smeli gledati med idejno vzgojnimi komisi-jami pri Univerzitetnem odbo-ru in Univerzitetnem komiteju kakšnih pregraj. Gre le zato, da se naše delo in prizadevanja pametno koordinirajo in da ne bi tako močna oblika, kot je Center, popolnoma uspavala or-ganizacije po fakultetah, kar se je zgodilo lansko leto. V programu imamo Center in Svobodne katedre. Eno in dru-go obliko idejno vzgojnega de-la bomo nadalje krepili in raz-vijali. Poleg tega pa imamo še Tribuno, ki bi nam posredova-la predvsem aktualna vpraša-nja, ki zahtevajo hiter in kva-liteten odgovor. Vendar Tribu-na nima stalnega ideološkega programa. Pred nas se postavlja še po-seben program v zvezi z 20. obletnico revolucije. Popolno-ma jasno je, da bodo za pripra-ve za program skrbele pred-vsem naše kulturno-umetniške skupine. Program za to sveča-nost še ni izdelan in se prav sedaj snuje v univerzitetnem merilu odbor za proslavo, ki bo izdelal dokončni program. Pri vsem tem pa se nam zdi, da bo potrebno predvsem mlaj-šim kolegom povedati, kako po-membna je bila ta revolucija in kolikšen je bil v njej delež študentovske mladine. VPRASANJE. Kadar koli ta-kole razpravljamo o idejno vzgojnem delu na cniverzi, se nam vedno postavlja vprašanje ali pritegujemo k temu delu dovolj študentov, ali je to delo dovolj kvalitetno. Ko o tem razmišljamo, smo vedno nekoli-ko slabe volje. In to popolno-ma razumljivo, kajti to so pre-cej pereča vprašanja. Vendar se zdi, da na te probleme gle-damo z nekoliko preveč sploš-nih pozicij. Dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti, nam ka-že, da večine študentov taradl zelo različnih vzrokov k temu delu ne bo mogoče nikdar v celoti pritegniti. Vendar bi se tu dotaknil še ene pomanjkljivosti idejno vzgojnega dela. Zdi se, da smo ob Centru in Svobodnih kate-drah preveč pozabili na razne majhne študijske skupine v let-nlkih. To poudarjamo zaradl tega, ker bi le-te bile veliko bolj individualno intenzivne in aktivne, kot so recjmo preda-vanja v Centru. V teh skupi-nah bi se lahko sproščala od-krita in sproščena razprava o vseh tistih problemih. ki danes študenta najbolj tarejo in pri-zadevajo in niso vključena v Center. Popolnoma jasno je, da bi morali puščati tem skupinam možnosti širokega in svobodne-ga razpravljanja, ki bi popol-noma zavrglo obSutek, da pri nas ni mogoče konstrnktivno razpravljati o kakrSnih koli vprašanjih. Poleg tega bi te skupine lahko veliko prispeva-le, da bi bili študentje veliko bolj zainteresirani za najkva-litetnejšo obliko idejno vzgoj-nega dela t. j. individualni štu-dij. Savin Jogran: Da smo indivi-dualnemu izobraževanju posve-čali premalo pozornosti, je res. Takšne študijske skupine po letnikih ne da bi samo pospe-ševale individualni študij, am-pak bi pridobljeno znanje tudi utrjevale in v kolikor bi bile v sebi dovolj močne, tudi pra-vilno idejno usmerjale. Drugo vprašanje, ki bi se ga rad dotaknil, je izobraževanje in študij v osnovnih organiza-cijah Zveze komunistov. Za to smo doslej premalo skrbeli. Ta-ko se je dogajalo, da osnovne organizacije marsikje niso štu-dirale niti osnovnih partijskih materialov. Njihovo delo se je marsikdaj razvodenelo do take mere, da študiju sploh niso po-svečali nobene pozornosti. x Na področju idejno vzgojnega dela bo potrebno v Zvezi ko- munistov in Zvezi študentov marsikaj spremeniti. Pri tem bo treba to delo prirediti so-dobnim zahtevam, tudi iz teh-nlčne strani nekje modernizi-rati, predvsem pa ga bo potreb-no prilagoditi vsem tistim aktu-alnim vprašanjem, ki študenta danes zanimajo, prisluhniti bo potrebno dejanskemu interesu štndenta. Razgovor je vodil Stane Čehovin Ves&lo na počitinice Foto: Joco Znidaršič Iz dlskuslje Stoneta Markiča, sekretarja ^niverzitetnega komiteja ZK na skupščinl Zveze študentov Zveza študentov naj najde pot do slehernega člana NE BI SE HOTEL ZADR2AVATI PRI VSEH PROBLEMIH; RAD BI POVEDAL LE NEKAJ MISLI V ZVEZI Z ORIENTACIJO ZVEZE STUDENTOV. ZDI SE MI, DA BI MORALI IMETI ŠTUDENTOVSKI FUNKCIONARJI IN PARTIJSKI DELAVCI ZELO JASNO ORIENTACIJO, DA JE ZVEZA STUDENTOV ORGANIZACIJA VSEH STUDENTOV, DA V TEJ ORGANIZACIJI VSAK STUDENT ENAKOPRAVNO RAZPRAVLJA IN SODELUJE, DA SE SLlSl BESE-DA IN STALISCE SLEHERNEGA STUDENTA. IN TO IZ VEC RAZLOGOV. do šli tudi v drugih univerzi-tetnih centrih na to rešitev. Seveda terja to določene spre-membe dosedanjega zaikona o štipendijah in popolnoma pra-vilno je, da se je na tej skup-ščini postavilo to vprašanje. ZeleJ bi poudariti, da bi semo-rala študentovska organizacija v večji meri prav tu angaži- rati. Ne smemo si sicer delati nLkakih iluzij, da bo štipendi-ja večja kot plača, kajti druž-ba si ne more v nedogled na-lagati novih izdatkov. Študen-tovska organizacija bo morala pogledati kako naj bi bile te spremembe zakona o štipendi-jah sestavljene, kakšne naj bodo oblike stimuliranja itd. Zdi se, da gre tu za šolo de-mokratičnosti, izmeaijave miš-ljenj, uveljavljanje stališč itd., ki naj jo vsak študent pastra. Izaredaio važno je, da bodo znaii ljudje svoja stališča po-stavljati in braniti, da se bodo naučili upoštevati tudi mne-nje drugih, zilasti v zvezi z de-lom, ki čaka viisoikokvalificira-ne kadre v praksiL Tako se bomo dokopali do tega, da bo vsak š-tudent nekje aktivni ustvarjalec, da bovsak prispeval svoje pri reševanju problemov, ki stoje pred uni-verzo in študentovsko oorgani-zacijo. če izhajamo iz tega sta-li&ča, se zdi, da bi morali o vseh problemih študentov (štu-dijskih, socialnih, materialnih in drugih) razpravljati v tej organizaciji, da študentje od-ločajo o tem, kakšne naj bodo rešitve, da iščejo predloge in se obenem tudi mobilizirajo pri reševanju teh vprašanj. V nekaterih organizacijah po fa-kultetah pa imamo obratnosi-tuacijo. Študentovako organi-zacijo predstavlja le del štu-dentov. To so običajni ljudje iz vodstva, ki so pri svojem delu zelo prizadevni in mar-ljivi in jim moramo biti zelo hvaležni za vse napocre, ki jih vlagajo v organizacijo. Vendar \o ni pravilno, kajti ti ljudje so preveč obremenjeni, na drugi strani pa je cela vrsta neaktivnih. Danes se postav-Ija vprašanje ali mora študent prihajati k organizaciji ali naj bodo vodstva tista, ki bodo na-šla pot do ,študente. Če hoče-mo do&egati večje uspehe, po-tem moramo poiskati pot do slehernega študenta, iskati na-čin, oblike in vprašanja, ki ga zanimajo in ga tako vklju-čevati v organdzacijo. Naša orientacija bi morala biti taka, da bi se vsa bistve-na vprašanja reševala v orga-nizacijah, to se pravi ne samo v vodstvih, ampak v tej širo-ki študeintovs-ki skupnosti, do katere naj na vseh fakultetah najdejo pot vodstva. Drugo vprašanje so Stipen-dije. Strinjam se, da srao v ze-lo težM situaciji glede štipen-dij. V domovih in menzah smo zavestno šli na ekonomske ce-ne in od tega ne bomo odsto-pili kajti praksa kaže, da bo- PLENUM UNIVERZITETNEGA ODBORA ZŠJ SPREJETE SMERNICE DELA 12. januarja je BiL prvi plenum novoizbrane- zaciji Zveze Študentov kot na GA UNIVERZITETNEGA ODBORA ZšJ NA LJUBLJANSKI študijskem področju. Spedfi- UNIVERZl. NA PLENUMU SO SPREJELI NACRT DELA ZA LETO 1961. NACRT ZAJEMA VSA PODROCJA DELOVANJA ZVEZE STUDENTOV V NASl UNIVERZI. OBSE2EN PRO- GRAM, KI JE ODRAZ USPEHOV IN IZKUSENJ PRETEK- LEGALETA, ZAJEMA TUui NAv"..i' /.A SODELOVANJE srii PRO .LAVAH 20. OBLETNICE VSTAJE. Letošnje .leto predstavlja v do tudi vnaprej posvečali vso delovanju Žveze študentov no- pozorno&t, predvsem pa bodo vo stopnjo. saj bo delo veJiko bolj obsežno in vsebinsko bo-gatejše. Ideološkemu izobraže-vanju bodo v prihodnje po- čen način študija onemogoča delo Zveze študentov v taki obliki. ki je normalna za fa-kultete, saj z vsakim letom prihajajo v vodstva Zveze študentov na višjih šolah no-vi kadri. ki v enem letu svo jega delovanja ne morejo na-bistvenega napredka v svetili še večjo pozornost, predvsem pa bodo še nadalje na priprave elaboratov za skrbeli za čim večjo aktivnost spremembe dosedanjega siste- ma štipendiranja, ki ni več v skladu z dejanskimi potreba-mi študcntov. Sistem štipen-diranja bodo skušali prilago-diti nagrajavanju po učinku, za pravilno -va- primerjavi s svojirni predhod- nje samopomo& in subvencij, nifcj. Poleg tega na teh šolah kakor tudi posojil. Delo komi- nj rešeno vprašanje skript, sije za socialno-ekonomska študijs;kih načrtov in vprašanja bo usmerjeno tudi Svobodnih kateder in vklju-čevanje študentov v delo Cen-tra za marksistično izobraz-bo. V središču 'Tozornosti pa bodo slej ko prej reforma štu-dija in problemi pri sestavlja-nju študijskih načrtov, učnih orcgiamov in stautov fakultet. Cosedanji uspehj r^forme so nokazali. da smo na pravi roti. pctrebno pa bo še mar-sikaj dodati in urediti, da bo refcrma resnično dosegla svoj namen. progra- mov. Univerzatetni odbor je sklenil. da bo preko komisije za višje šole in akademije skušal to stanje popraviti in študente višjih šol in akade-mij povezati s študenti osta-lih fakultet. Zvezne mladinske akcije — pri čemer bi bil d?l štinendije gradnje avtomobilske ceste — stalen ,deJ pa gib3jiv. Gibljivi se bo tud.i letos udeležilo ne-del bi bil ocJvisen od študij-skih uspehov. dolžine študija in drugega. Višjim šolam in akadGmijam bodo letos nudili večjo pozor-nost kot doslej, saj na tem področju obstoja precej pere- kaj študentovskih brigad. Tu-dj letos bodo pripravljalni o<5-bori na fakultetah poskrbeli za agitacijo in priprave že v začetku letnega semcstra. Le-tos bo verjetno prvič sodelo-vala v okviru študentovskih MateriaJnim vpiraSanjem bo- &h problemov, tako v arganl- brigad tudi samostojna briga- da študenlov mariborskih višjih Šol. Za športno udejstvovanje študentov bodo poskrbeli ko-misija za šport pri Univerzi-tetnem odboru in Zveza štu-dentovskih športnih organiza-cij, ki bosta organizirali tek-movanja za študente v raznih panogah. V zimskih počit-nicah bodo organiziraij smu-čarske tečaje v Tamarju in tekmovanja za naslov smu-čarskega prvaka Ijubljanske univerze. Nič bogatejši ni pvo-gram za tekmovanja v po-mladanskem in jesenskem ča-su. Posebno mesto delovanja Zveze študentov bo v letoš-njem letu predstavljalo tudi sodelovan.ie pri orgarazaciji proslav 20. obletnice vstaje. Univerzitetni cdbor je izbral pcsebno komisijo, ki bo skr-bela za orppnizacijo rvo-iav na univerzi. SodeloA^anje na teb pro.«Javah bo trsjalo vse 'efo in bo vezsnc na važnejš? da-tume iz naše revolucije. Ob-on~m b) to srdeiovan.ie nrr-d-stavlialo pomembrio di-''beno politično manifestacijo Zveze študentov. Dejstva in številke — V Zvezi študentov Jugoslavije na Ijubljanski unlverzi je včlanjenih skupaj z absolventi 7.570 Šn. ~ Komisija za sprejem v študentovske dcmove je obravnavala najprej stare stanovalce. Od 1481 stano-valcev je bilo spomladi sprejetih G29, 631 jih je bilo sprejetih pogojno do 31. 10. 1960, 74 je bUo odklanje-nih, 37 stanovalcev pa j»s diplcmiralo ali pa odšlo v Zagreb. Novih prosilcev je bilo v prvem roku 860. Z mož-nestjo takojšnje vselitve je bilo sprejetih 150 od tega 130 partizanskih sirot, za kasnejšo vselitev 310, odklo-njenih pa je bilo prvotno zaradi pomanjkan^a prosto-rov 400 prosilcev. — Sklad samopomoči je sestavljen iz prispevkov študenlov ob vpisu in prcslovoljnih pri^pevkov pro-fesorjev. Vendar je sklad zaradi padca vplačniljov med študenti v primerjavi z letom 1959 in manjših sred-stev, ki jih ssdaj vplačujejo profesarj], skoraj prazen. Podobno je s skladom posojil. ki je začel pred ne-davnim spet delovati in je svoje temelje pestavil na solidno, korek'no, finančna poslovanje, vendar je za-rafli premajhne glavnicc in velikega števila interesen-tov sp«t zamrznil. ŠTEVILO DIPLOMIRANIH STUDENTOV Fakulteta Število diplamiranih 1957 1950 1959 1960 Agronomija, gozd. in veterina 58 C7 75 54 Spl. medicina in stomatologija 73 85 66 80 Pravna 75 78 87 79 Ekonomska 28 23 47 62 Filozofska 97 72 12 132 Naravoslovna 64 L73 71 75 Arhitekt. gradb. in geodezija 93 Elektro in strojna 400 325 284 198 Rud. metal. in kem. tehnologija 123 skupaj 772 839 742 887 V letošnjern letu so zajeti le tisti šudentjs, ki so diplo-mirali do 1. novernbra. Pri podatkih fakultete za arhitektuiXS gradbeništvo in geodezijo ter rudarstvo, metalurgijo in ke-mijsko tehnologijo so vsi diplomirani zajeti le v letu 1060. UKOVM MOZA4K MALE GALEKIJE IN JAKOPtfEVEGA PAVNJOMA Dozorelost in mladostna osveščenost 2« skoraj šestdesetletni za-grebSKi slikar Krsto Hege-dušič se prav gotovo ie da-nes spominja dne, ko se je pred dobrimi tridesetimi leti arečal s preprostim dečkom iz vasi Hlebine, kjer je tudi sam obiskoval osnovno šolo. Slikar, ki je končal zagreblko Akade-mijo likovnih umetnosti in ki se je pravkar vrnil z daljšega itudijskega bivanja v umetni-ški Meki — Parizu, se je takrat zbližal z drobnim petnajstlet-nim kmečkim dečkom. Kaj je bilo tisto, kar je gnalo Hege-duUča, da je še istega leta ustanovil v tej vasi slikarsko šolo za talentirano in neizo-braženo kmečko mladino, ki je ponesla slavo imen Generaliča, Mraza, Viriusa oziroma sloves jugoslovanskih naivnih umet-nlkov daleč preko meja? Isto, ki je tudi povezovalo Hegedu-Uča s profesionalno slikarsko skupino Zetnlja: otroiki in obenem naiono-primitivno sve-čan svet, kot ga iskreno in spontano v vsej čustveni glo-bini doživi preprost človek, ki si sam pravzaprav ne predstav-Ija čisto jasno, kaj ga sili, da prime v roko kredo, nož in čo-pič, ko vendar le s svojo osnovno izobrazbo ne more ni-ti vedeti, s čim je treba mešati barve ali kako začeti z obde-lavo naravnega materiala. Prav tem Ijudem je nudil Hegedu-šič tako osnovo, da so lahko s svojo prirodno nadarjenostjo obvladali in dokončavali v se-bi še tisto, kar naj bi jih lo-čilo od umetniško zgrešenega diletantizma in običaineg'a pre-pisovanja. Sebi samemu pa je Hegedu-Hč zastavil še drug, le njegovi umetniški osebnosti lasten cilj! Svojo vizijo je razvil prav v trenutku, ko se je zdelo, da bo prevladal v svetu čisti sub-jektivizem in brezpredmetnost v okviru univerzalnega pojava v likovni umetnosti, takozva-ne abstrakcije. Umetniki so te-daj bežali. Pred samim seboj, zlasti pa pred predstavami de-humaniziranega in stehnizira-nega kozmosa. Iskali so poti in svoje lastne rešitve iz pereče družbene problematike ter sredstva, da podprejo človeka v boju za najnujnejše — za či~ sto materialno eksistenco. Mnogi so se tedaj obdali z ne-prehodno ogrado, njihova iz-poved je postala likovno ne-izobraženemu nedoumljiva — pred njo je osupnil in jo tudi kategorično zavračal. Krsto Hegedušič se je tedaj odločil drugače. Sam pravi, da je skle-nil »postaviti svoje slikanje v službo Ijudstva, preganjanega človeka izven zakona«. Pri tem pa je mladi slikar prisluhnil pripovednemu bogastvu Nizo-zemca Pietra Breughela, pri-marnosti v občutju. barvne Koncert solistov in orkestra Akademije za glasbo Kmkor vsako leio v dosedanjem trlletnem obstoju j« orkester Aka-demlje za glasbo pod umetniškim vodstvom prof. Danila Svare tudl letos pokazal svojo aktivnost in tnanje. Ob sodelovanju slušate-IJev-planistke Marlje Mihelčičeve, violinistke Olge Skalarjev« in di-rlgeotov Borisa Svare in Marka Muniha, nam je v skrbno naštu-dlranem sporedu predstavil troje velikib Beethovnovlh del. Ob tre-nutno pičllh glasbenlh prireditvab Je pomenil koncert prijetno obo-gatltev. NajpreJ Je nastoplla planistka M. Mlhelčlčeva z Beethovnovim S. klavirsklm koncertom. Težki klavirski part Je odlgrala spomin-sko in tebnično zanesljivo in tudl lepo in prikupno muzicirala, ven-dar je, v skrbl za posameznosti, Izgubila oelota svojo pestro a Jasno arbltektoniko. Pogrešali smo tlsto beetbovnovsko eruptivno silo, kl j« v tem koncertu vazen ele-ment dramatlčnega izraza in eksaktni udarec, kl naj ostvarl vzdušje čudovlte rondojske moti-vike zadnjega stavka. Kot druga j« v Beethovnovem violinskem koncertu nastopila Ol-ga Skalarjeva iz razreda doc. Le-ona Pfeiferja. 2e takoj v začetku Jc presenetila s suverenim nasto-pom; sicer nelahki konoert ji v teliničnem pogledu nl delal nobe-nih preglavic. Interpretacija Je blla ves čas bleščeče koncertantna, vendar pa me njena izvedba, za katero Jo Je publika navdušeno pozdravila, nl povsod ogrela. Ce Je razlika med klavlrskim In vlo-llnskim koncertom predvsem v tem, da je slednji bolj poetičen, bolj liričen in intimnejši, potem J« ravno tega v njenl lzvedbl manjkalo; ta je bila preveč po-vršinsko bleščeča s premalo in-tenzlvne notranje sile (kl jo da ekspresivni piano). - Mislim pa, da od nje lahko i« veliko priča-kujemo. Izvedbl obeh koncertov Je vodll dlrigent Boris Svara (iz razreda izrednega prof. Danila Svare) s pravo mero, skrbno, v uvodnib delih koncertov tudl kot uspe-šen samostojen obllkovalec z jas-no kretnjo in muzikalnostjo. Višek vcčera je pomenila izved-ba Beethovnove VII. simfonije z dlrigentom Markom Munibom (iz razreda prof. D. Svare). Le diri-gent, kl do podrobnostl obvlada tehnlčno plat partiture ln diri-gentsko tehniko, se lahko s to-uko vnemo posveti muzikalnl ob-delavi simfoničnega dela. Munlh, ki se je dela lotil z muzikalnostjo in temperamentom, Je v tem si-Jajno uspel. Orkester mu j« po-rorno sledil. Ce pa »mo na zad* njem koncertu Akademije obču-dovali odUčni godalnl korpus, nas je tokrat verjetno presenečala iz- študlranega velikega orkestra. Do-žlveli smo žlvo, zanosno muzlci-ranje, to, kar na koncertib naj-ra.ie posluSamo. Ceprav vemo, da zahtevajo pri-prave za takšen koncert precej prlprav ln požrtvovalnosti In to od Studentov, kl so že marslkje anga-žirani, si vendarle še žellmo ta-kih nastopov. Saj nam koncertl Akademije ne le kažejo, kako de-lajo naši mladi glasbenikl in kaj Iabko od njih pričakujemo, tem-več pomenijo tudi pomemben, dragocen glasbeni dogodek, kl stoji včasih vsaj enakovredno ob stranl ostalib v našem glasbenem živlienju. -či« Jože Pre&eren. Tvoi dom V Siroki sencl laii si si ustvarila domovanje in ga. okrasila s svojimi sanjami. Stene različnih%aro si prekrila s spomini na lepe dneve, postdlje pregmila s svojim hrepenenjem. Preproge so travniki, kamor sva ob večerih hodila po roie. Vaze želja so vedno polne pestiiev. Prozorne zavese te ločijo od sveta in veiefo z njim. Bojim se, da te bom nekdaj moral zmotiti v tvoji sreči. Knjiga najine Ijubezni, ki jo tako rada prebiraš, je polna laii. d'\ elementarnosti Paula Gaugui-na in končno najpreprostejši človeški izpovednosti. ki je bi-la tudi po formalni strani He-gedušiču najbližja, francoskega carinika in naivnega umetni-ka Henrija Rousseauja. Vse to pa Hegedušiča ni zazibalo v neko maniristično letargijo; nasprotno, ves njegov opus, ki je nastal v letih 1928 do 1934, bi lahko upravičeno imenovali klasiko hrvatske vasi v prvot-nem pomenu besede. Hegedu-šič je svojemu opusu (izbor de-vetih del je danes v Mali gale-riji) dodal svoj kuriozum, ki ga predstavlja tako njegova, specifična akademska stilizaci-ja, kljub temu še vedno izha-jajoča iz pristne in konvencio-nalne kmečke robatosti ter de-tajlnosti, po drugi strani pa iz barvne sproščenosti in prepro-stosti ter končno še polna in za tisti čas prepričljiva vsebin-sko naglašena tematika. Ljud-stvo, ki ga tepejo prirodne nadloge od poplave do ognja in pravica vladajočega razreda, ki izterjuje svoj krvni davek, je našlo v HegeduHču subtilnega izpovednika. Nič ni torej čud-nega, če je s tem, ko se je uspel na tako preprost razum-Ijiv in obenem kontroliran na-čin približati domišljiji hrvat-skega kmeta — in ne samo nje-mu — hotel tudi dokazati, »da bi se, če bi kmetje znali slika-ti, izražali na podoben način« in tako tudi nehote dosegel, »da je bila sugestivna silaslik močnejša od (slikarjeve op. A. B.) volje«. Tako Krsto Hegedušič. Zan), za njegovo izpoved in ves njen nadaljnji razvoj je bila po-membna doba, ki jo je doživ-Ijal sproti, vse od srečanja 8 preprostim Ijudskim duhom in njegovo željo, da riše. S čim in 8 kom pa se srečuje danes mladi umetnik, kipar ali sli-kar, ki je pravkar zaprl za se-boj vrata akademije, $e poln nasvetov in pomoči svojih 8ta~ rejiih slovenskih kolegov — učiteljev, obenem pa že z neko določeno in izdelano lastno predstavo sveta? Oba elementa sta v enaki meri vaina in po-membna za njegovo umetniško eksistenco: pozitivne in nega-tivne vplive z obeh strani pa mora poiskati in prečistiti v 8ebi samem in se torej podvre-či nenehni kontroli in samodi-scipllniranosti. Edino to je lah-ko pot, strma in naporna ob vsakem novem koraku, do osveščenosti, lastne in umetni-ške prepričljive likovne vizi-je, ki bo le na ta način pri-dobila tudi odgovarjajočo zu-nanjo izpovednost in trans-kripdjo. Za Jožeta Pohlena (sedemnajst plastik in petin-dvajset laviranih risb v Jako-pifievem paviljonu) ie lahko trdimo, da je stopal po tej poti. To smo lahko zasluttli že pred nekaj leti in ugotavljamo sedaj le še potrditev in dozorevanje njegove koncepcije. Morda se zdi komu njegova lastna po-doba sveta nekoliko ozka: živo, izredno intenzivno emodonal-no obarvano opajanje nad žen-sko figuro, drobno in krhko skora} brez izjeme, četudi jo žalosti pri delu na solinah (So- linarka 1, 11). Toda prav t> tej enostranski zavzetosti je Po-hlen iskal dalje in v štiHh le-tih izoblikoval ciklus, zaklju~ čen v svoji enovitosti. obenem pa stopnjevan v notranji umet-niški govorici, ki, če še ni pov-sod vrerasla t$»n* okvire, ja-sno kaže nove wiošnosti ter iz-hodišča iz prvotnerta primarne-pa doživljanja. V resnicl ne are tu le za nodvise kot so PremišlAanje, Urtornik. Zasta-va. Pnhlen je doserjel tudi v formalnem smifilu dozorelo stopnjo: iisto obrtniško obvla-dani glinaMi pmoti ie vdahnil ne Ip. resničen živlieniski iz-raz, ki bi m dosegel z izklfaič-nim anatomakim vrevi&ova-njem vo modelu. amnak je z izrazito vlastičnim čutom. sle-deč ženskim kurvaturam, lz~ aradil notranjo nanlaSeno lah-kotno intimnost. ki nujno iz-haja iz tako ohfleTane volne kivarske amote.. Tu je toreina-$el zunanji odraz stJoif jnsni. toda decentni umetnlški obse-siji. Nnvidezna stGtičnost. ki se H skvša izoaniti 'vsak hap-tični oblikovalec. &e vrav v tem ovziru izgublja in le iasno vriča o zanesenem kinarjevem iskanju. O tem ne moremo dvomiti, sai lavirane risbe kot nazorno donolnilo kažcjo po-bude tudi od drugod * V večii nepoto »osti obstoji-m,o vred olji (dvanaist po šte-vilu) Danij ela Fugg er-j a. Slikar lebdi: izhaiajoč iz nadrealne meditacije (Opomln, StraHlo, Modra grobnica, Bal-kon) zapade v skrajnost — ab-strakcijo (Varianta v belem, Varianta v črnem, Violetnapo-vršina, Olivna povrUna), kjer pa se ne more prav iustveno razšiveti oziroma barvno spro- Jože Pohlen: Beleienj« stiti in se ob primarnosti do-živetja zateče zopet pod ra-cionalno kontrolo tako «fcoroj predmetnega pobudnika kot tudi nekam fovistično uravno-ve&ene v subjektivnem oziru (v nasprotju z abstrakdjo) tonske skale. Fuggerer se bojuje — kajti ne bi mogli še reči, da že raziskuje — tako z izpoved-no temo, ki je v slikarju glede na vlogo njegovega intelekta živo pogojena, kot tudi z zanj najpovoljnejšim tehničnim ob- likovanjem. Ne moremo trditi, da se umetnik v tej svoji mtk-suri ne znajde: nasprotno, če-sar se loti, dela skrbno in premišljeno. Morda bi mu prav malo več sproSčenosH v pre-več zadrianem temperamentu pomagalo pri nadaljnjem iska-n}u predvsem avtentične likav-ne teme. Zamisli, čeprav izvir-ne, potrebujejo izpeljave v skladu $ trdno določenimi kon-ceptL A. Bassin PRAVLJICA v baletnih čeveljčkih Ljubljansko mladinsko gle-dališče je končno dobilo pri-merne prostore in sedaj si na repertoarju iz življenja mladi-ne gradi svoj obraz in postou-ša vzgojno delovati na mla-de gledalce. Po uspelih dram-skih predstavah se je lotilo izvedbe baletnega večera, kar tu sicer m prvi poizkus. To-krat je bila zamisel širša in so se je lotili na pravem kon-cu. Realizacija je bila prepu-ščena koreografu dr. Henriku Neubauerju, ki je lani študiral na koreografskem institutu v Moskvi, kjer je imel priliko videti mnogo baletov za mla-dino. Verjetno ga je to vodilo pri postavitvi baleta za mlade gledalce. Na programu za ba-letni večer so: S. Prokofjeva pravljica Peter in volk, plesni duet na glasbo Bojana Ada-miča ter R. Straussa Till Eu-lenspiegel. Prvi del je doživel premiero 12. januarja in je bil name-njen predvsem za starejšo pu-bliko, ki je z zanimanjem sle-dila zgodbi navihanega Petra, kako s pomočjo drobne ptičke vlovi starega volka in tako prebiti lovce. Na koncu pa vsi, Peter, ded, lovci, mačka in ptička v veselem maršu pelje-jo starega razbojnika v žLval-ski vrt Koreograf dr. Neubauer je tako zopet stopil v slovensko javnost, ki ga je željno priča-kovala, saj je bil njegov kore-ografski debut s svojim samo-niklim in sodobnim baletnim izrazom pred leti pravo doži-vetje. Svojo izrazno moč je zopet dokazal s to baletno pravljico. Postavil je nezahte-ven, otrožki psihi dostopen ba-let, poln prikupnosti, humor-ja in mladostne razigranosti. Gradi pa na baletni klasikl, ki jo uspešno dopolnjuje s plesno izraznostjo in pantonlmo. Mo-goče je bilo ponekod nekaj stvari neizdelanih oz. bi se da-lo še kaj dodati, vendar pa to bistveno ne moti. Okrog sebe je zbra] ekipo že izkušenih plesalcev, ki jih poznamo iz resnejših predstav. Tokrat pa so dokazali tudi drugo plat svoje umetnosti in znanja in dali lepo odrsko po- dobo junakom in težko bi ko-mu prisodil prednost, kar je zanje velik napredek. Vendar bi veljalo omeniti nekaj ma-lenkosti: prikupno mladost Petra (Rado Krulanovič), pre-pirček ptičke (N. Neubauerje-va) in račke (Milena Horva-tova) ter še posebno plesno in igralsko impresivnost starega volka (S. Polik). Osnutki za sceno in kostume so izdelek Marije Vogelnikove (doslej se je uveljavljala le kot baletni kritik), Vodila jo je ielja po poenostavitvi. Ta-ko so nastaH kostumi, ki jim žal ni uspelo podčrtati najo-snovnejših živalskih značilno-sti. Uspel je le kostum za rač-ko, delno pa tudi za ptičko. Scena, ki je bila zreducirana na minimum, je vsaj delno za-doščala. To je le en del programa, ki pa je zelo uspel, in upam, da bo kmalu postavljen tudi pre-ostali del baletnega večera ter tako ljubljansko baletno življenje poživii. P. S. J E R O M E DAVID SALINGER LOVEC V ŽITU O D L O M E K Roman The Catcher in the Rye je najbolj znano delo še mladega ameriškega pisatelja J. D. Salingerja (rojem 1919). Pisatelj odkriva v romanu od vrste do vrste nave skrivnosti mlade človeške duSe. O svojem junaku pripoveduje tudi tisto, o čemer literatura često hinavsko molči. Vzporedno s tem pa odkriva tudi številne gnojnie rane sodobne ameriške družbe. ZakaJ nas »nesnuselna« početja nesrečnega infantilnega Holdena vznemirjajd? Doživel ni nobenih posebnib nadlog in ni podoben Steinbeckovim junakom. Zivi v New Yorku, kjer ima svoje starše in sestro, ki jo srčno ljubi. Nikoli mu ni bilo treba skrbeii za košček kruha, Učil se je v najboljših šolah. Lahko uganemo, da je Holden lep, kar je pri 16 letih zelo važno za srečo. In vendar... pobegne od doma, iz šole in se klati v New Yorku po restavracijah z edino skrbjo, da mu zaradi mladosti ne bodo divli piti, pleše s sumljivimi damami in predlaga svoji znanki, naj zbeži z njim, da bi žfvela »nekje ob vodi«. Spoštovanja ne čuti do nikogar in do ničesar — ne do šole, nc do učiteljev, ne znanosti, ne narodne zgodovine. Ko ga ©pominjajo, naj pomisli na svojo prihodnost, potrpežljivo odgovarja: »Vem, vse to vem« in pre-mlšljuje, kam spravijo pozimi race iz centralnega newyorškega ribnika, ko ga prekrlje led. Ves roman je na prvl pogled napisan prisrčno, pri pazljivem prebiranju pa kaj kmalu opazimo mojstrstvo, odsev zrdosti močnega in ostrega talenta, Kratek odlomek o tem nesrečnem šestnajstletniku, ki v marsičem spominja na del današnje ameriške mla<»ne, naj bi vsaj deloma posredoval tisto okolje in atmo-sfero, ki }e v romanu opisana in zaradi katere so ga šolske obla&ti v ZDA marsikje prepovedale. videli Enryja. Nad klavirjem je viselo Kljub pozni uri je bilo pri Enryju vse polno. Najvei je bilo fantov in deklet iz iol in koledžov. Božične počitnice se na vseh šolah pričnejo zgodaj, le jaz nimam te sreče. V garderobi listkov niso več izda-jali — vse je bilo polno. Kljub temu pa je bil povsod mir — sam Enry je igral klav-ir. Pri moji veri, kakor v cerkvi — treba mu je bilo samo sesti za klavir in vse je prevzelo pobožno spoštovanje, vsi so ple-dcli samo vanj. Jaz pa mislim, da ni niko-gar vredno oboževati. Poleg mene je nekaj parov čakalo na proste mizice, vsi pa so M prerivali in vzpenjali na prste, da bi fribima ogromno zrcalo, njega pa je osvetljeval še žaromet, tako da so med igranjem vsi lahko videli njegov obraz. Rok ni bilo videti — samo njegov obraz. Spretno za-mišljeno! Ko sem vstopil, nisem vedel, kaj je igral, toda pokvaril je vso glasbo. Tako se je pačil, da me je pričel boleti trebuh. Morali pa bi slišati, kaj je napravila tolpa, ko je končal! Verjetno bi vas to pripravilo do bljuvanja. Izgubili so razsodnost. Ravno tako, kot tisti idioti v kinu, ki se smejejo kot hijene v najmanj primernih trenutkih. Prisežem lahko, da bi imel za osebno žali-tev, če bi iqral klavir ali nastopil na odru in bi bil vleč tem bedakom. Kaj za vraga mi bo njihovo ploskanje?! Vedno ploskafo tistemu, čemur ni treba. Če bi bil jaz pianist, bi se zaprl v klet in bi tam igral. In ko je Enry končal, so vsi pričeli plo* shati kot ponoreli, on pa se je obrnil na vrtljivem stolčku in se narejeno ponižno priklonil. Pretvarjal se je, ne samo, da je znamenit pianist, temveč tudi skromen človek. Enry je snob, kakršnega svet ie ni videl. Vseeno pa mi ga je bilo rahlo žal. Mislim, da tudi sam ne ve več, ali igra do-bro ali ne. Tega pa ni kriv sam. Krivi so ti bedaki, ki mu ploskajo; ti pokvarijo, kogar se jim zljubi, potrebna jim je satno priložnost. Zaradi vsega tega sem postal strašno slabe volje, tako da bi skoraj že vzel plašč in se vrnil v hotel. Vendar je bilo še prezgodaj in tudi sam nisem želel biti. Končno so wA dali to nemogočo mizc tik ob steni za nekakšnim stebrom. Od tam ni bilo videti ničesar. Mizica je bila majhna, oglata in k njej si se lahko vsedel le, če so pri sosednji mizi vsi vstali in te spustili mimo. Toda ali bodo ti lopovi sploh vstali? Naročil sem viski s sodo; to je moja najljubša pijača. Pri Enryju so postregli vsakomur. čeprav je imel le 16 let; v lokalu je btlo temno, pa tudi sicer ni bilo nikomur nii tnar, koliko let ima kdo. Celo za narkomane se niso posebno zmenili. Povsod so bili sami izmečkl. Castna be-seda, da ne lašem. Pri drugi majhni mizid na levi, skoraj na meni, je sedel strašno grd tip z vse prej kot lepim dekletom. Verjetno moja vrstnika — morda za spo-znanje starejša. Smešno ju je bilo opazo-vati. Trudila sta se, da bi pila kolikor mogoče počasi. Prisluškoval sem, ka) go-vorita, saj tako nisem imel drugega oprai>-ka. On ji je pripovedoval o nekaki nogo-metni tekmi, ki jo je videl tisti dan, S nodrobnostmi, vsako minuto igrey častna beseda. Tako dolgočasnega pogovora še nikoli nisem slišal. Bilo je očitno, da dekle niti malo ne zanima ta tekma. toda bila je tako stralno grda, celo bolj kot on, da ji ni vreostalo nič drugega, kakor vo-slušati. Neleva dekleta zelo težko živijo. Včasih se mi tako smilijo. da jih ne morem niti gledati, posebno še, če sedijo s kakim bedakom, ki jim pripoveduje o svojem idivtekem nogometm. Na desni pa je bil pogovor ie slab&i. Tam je sedel nek gizdalin z Yaleja v sivi flanelasti oblefci in modrem telovriiku. Vsi ti anstokratski gizdalini so podobni drug drugemu. Oče me hoče poslati v Yale ali Princetone, vendar prisegam, da bom prej umrl, kot pa me bodo spravili v enega teh aristokratskih koledžov, častna beseda! S tem aristokratkom je bilo torej nena-vadno čedno dekle. Z eno besedo, lepotica! Morali pa bi poslušati, o čem tta se pogo-varjala. Seveda sta bila oba rahlo pijana Pod mizo jo je neprestano stiskal, pri tem pa ji je pripovedoval o nekem tlpu iz nju-ne druščine, ki je pogoltnil celo stekle-ničko aspirina in bi skoraj umrl. Dekle je ves čas govorilo: »Ah, kako strašno.... Pusti, dragec___ No, prosim te___ Ne tukaj!« Zamislite si. stiskati dekle in ji pri tem pripovedovatl o nekem tipu, ki si je sklenil vzeti iivljenje. Ce to ni smešno! Od sedenja me je začela boleti zadnji-ca, pa tudi sicer je bil strašen dolgčas. Razen pttja in kajenja uisem imel kaj po-četi. Res je, dn sem naročil natakarju, na) vpraša Enryja, če bi hotel zvrniti z menoj kozarček. Naročil sem, naj pove. da sem jaz brat D. B. Mislim pa ,da mu natnkar sploh ni povedal ničesar. Saj te živine tako ali tako nikdar ne predajo vabil. Nenadoma me je nekdo poklical: »Holden Colfeld!« Pisala se je Lilian Simmons. Nekoč ji je mo) brat D. B. dvo-ril. Imela je ogromne prsi. »Pozdravljena,« $em dejal. PoskuSal sem vstati, toda v tisti gneči je bilo to strašno teiko. Z njo je bil mornariški ofidr. Stal fe, kot bi pogoltnil drog. »Kako sem vesela, da te vidim!« je de-jala Lilian Simmons. Seveda je lagala. »In kako iivi tvoj 8tarejH brat?« To je tore} hotela vedeti! »Dobro. V Hollywoodu iivi.. .* »V Hollywoodu! čudovito! In kaj tam počne?« »Ne vem. Pi$e*», sem dejal. Ni se. mi Ijubilo privovedovati na dolgo in liroko Videti je bilo, da je imela to, da iivi moj brat v Hollywoodu. za veliko srečo. Tako mislijo vsi, vosebno tisti, ki nikoli niso brali njeaovih del. Mene pa to spravlja v besnost. »Kako zanimivo!« )e aovorila Lilton in me seznnnila s svojim vomorSčakom. Bil te eden tistih. ki mislijo, da jih boste imeli za babe, če vam vri stishu roke ne volomijo vseh prstov. Fu). kako to sovra-Hmi »8i tukaf aam, mladeniS?* je vpra- iala Lilian. Zapirala je ves prehod in videti je bilo, da ji je to všeč. Natakar je stal in čakal, kdaj se bo premaknila, ona pa ga niti opazila ni. Cudovito neumno! Takoj je bilo videti, da natakarju niti ma~ lo ni ršeč in verjetno ni bila viei tudi pomorščaku, čeprav jo je pripeljal tja. Tudi meni ni bila všeč. Nikonur ni bila všeč. Postalo mi jo je rahlo žal. »Ali nimaš dekleta. mladenič?« je vpra-šala. še vedno sem stal, ona pa se ni niti pctrudila, da bi mi rekla, naj sedem. Taki Ijudje vas lahko prisilijo, da ure in ure stojite! »Čeden je, ali ne?« je vprašala mornarja. »Holden, iz dneva v dan posta-jaš lepši!* Tedaj ji je pomorščafc dejal, naj «e umakne. Dejal ji je. da je saprla ves prt-hod. »Sedi 2 nama, Holden,* ie dejala. »Vze-mi svoj kozarec« »Pravkar sem nameraval oditi,* sem odgouoril. »Scsfanek itr^m.« Vedel sem, da se mi prilizuje zato, da bi se je spomnil v razgovoru z bratom. •»Glej ga, vražička! Fant od fare! Ko bo$ srečal svojega starejšega brata, mu red, da ga sovražim!« In tako je odšla. S pomorščakom sva si dejcla. da sva zelo vesela, da sva se spoznala. To se mi zdi zmerom smešno. Vedno govorim: »Zelo sem vesel, da sem se seznanil z vaml,« meni pa ni niti malo prijetno. Toda če hočeš živeti z Ijudmi, tnoraš govoriti marsikaj. XXX V hali ni bilo žive dule, samo pofeca-rjeni zrak petdeset milijonov dgaretnih ogorkov. Strašen smrad. Spati se mi ni Ijubilo iti, čeprav sem se izredno tlabo počutil. človek b{ umrl! In tedaj sem se zapletel v ntrašen polo Laj. Nisem Se niti stopil v dvignlo, ko je Uft boy dejal: »Se želite zabavati, mladenič? Ali je morda že prepozno?« »O čem govorite?« sem vpralal. Prav niL nisem razumel, kaj hoče. »Želite dekle čez noč?« »Jaz?« &em vpraial. To je bilo straino neumno. Toda nerodno je. če te spra&ujejo tako naraimost. »Koliko let imate. 5ef?* je nenadoma vprašal. »¦Zakaj?« sem defal. »22 jih imam.« *Aha. No, torej? Hočete? Pet za vnkrat, 75 za vso noi »Pogledal je MESTNO GLEDALIŠČE Tržačani in Zagrebčani v gosteh V prvih dneh novega leta ssmo bili v Mestneim gie-dališču priče dveh prijetnih obiskdv; gostovali sta SNG iz Trsta in Ansambel Strozzi iz Zagreba. Vsak s svoje stranl sta nas zgrabila, ta gosta. Prvi s pretresljivo tragiko, drugi s sprošoenim smehom. Vsak po svoje sta nas zapletla v tisto aktivno, sproščujoče psihično stanje, ki je svojstveno gledališču, je doživetje gle-dališča. Tomislav Perazič: Stndent tehnike 0 Dnevniku Anne Frank menda ni treba več posebej govoriti, saj je ta zgodba o neizživetem mladem življenju pri nas malone ponarodela. Pretresljivo je izzvenela že z vseh naših poklicnih odrov in preprosto prepričljivo sprego-vorila z mnogih amaterskih. Velja pa zapisati nekaj besed o osrednjem Hku, o Ani, In njeni interpretinji Miri Sar-dočevl. Ana in njeni so bili Zidje. Zatosobili prvi na spisku uni-čenja. Vanje se je najprej za- letel nacistični vseuničujoči val. Edina rešitev zanje je bi-la, oziroma bi lahko bila pro-stovoljna ječa v temnem in zaprašenem podstrešju, ki bi jih skrila pred sovražnostjo SS in Gestapa. Odločili so se zanjo. — Ani sta tu potekli 2 leti, leti prebujanja, rasti od otroka k dekletcu. Njen lik se nam prav zaradi tega kaže ta-ko plastičen, razpet med pu-bertetne skrajnosti. Od prisrč-ne otroške naivnosti na za-četku pa do doživetja poglab-ljajoče prve ljubezni na kon-cu seže, od temperamentne razigranosti do presenetljivo bistrega analiziranja svoje duševnosti. od brezobzirnega Surrealist Saint-J. Perse letošnji Nobelov nagrajenec S.-J. Perse je Francoz. Francoska literatura je bogata. Ne le to, tudi raznovrstna. In še to — problemska, resnično velika, upoštevanja vredna. Kdor je navajen le na skromno klasifikacijo idej, smeri in piscev, ki jim niti ne priznava nmetniškega poleta, ga vrste in podvrste francoskih mental-nih velikanov razorožijo. Nič tažjega ni kot reči: To, baje se mu reče surrealizem, nl nmetnost, in pri tem ne veHeti, ne kaj je umetnost in ne kaj je surreaJizem. Velika kultura kljub naši omejeni razgledanosti obstoji. Obstoji, čeprav natn Je bilo že nekajkrat grcnko zaradi tega. Surreallzem noče odmreti. Pojavil se je tik pred prvo sve-tovno vojno. Po drugi se je prerodil in je glavna literarna smer. Je in ni hipoteza, če re-čemo, da bo zaobsegel celosto-letje. Za eno svojih nalog si je zadal orati filozofsko braz-do v modernem času Oblikov-nih nalog ne bi tukaj razčle-njal. Preveč jih je — posmeh monotonemu aleksandrincu, ri-mi, interpunkciji ipd. Da so surrealisti kmalu postali ne le vodiina temveč tudi napredna velesila, ni treba' priponrtiiti. Kdo .je, pravzaprav .za^etnik te kiijiževne vrste, ni š'e jasno, najbrž je Breton, ki je smatral, da je surrealizem psihični av-tomat, ki lovi na diagram funk-cioniranje človeške misli, od-sotne od kontrole zavesti, este-tike in moralne preokupacije. 2e leta 1938. je mednarodna pariška razstava zbrala glikar-je iz Anglije, Belgije, Spani-je, Češkoslovaške, Jugoslavije, Nemčije, Afrike, Japonske, Me-h'ke, Brazilije in ZDA. Druga r zstava, leta 1947. v ZDA. je pokazala gigantsko vitalnost surrealizma. In nihče ne more trditi, da ni ta kultura del na-šega življenja (moda, scena). Toliko o surrealizmu Saint-John Perse (rojen 1887 na Guadaloupd, Mali Antilji) je torej Francoz in je to ime le psevdonim. Bil je, v sred-njih letih. izvrsten diplomat, eden najvišjih funkcionarjev Ministrstva. Mnogo je potoval, kar se jasno odraža v njegovih delih. Med drugo svetovno voj-no je diplomatsko službo opu-stil in se za stalno naselil v Washingtonu. Njegova poema Anabasis (iz-dal je zbirke Elogres, Počroe a VEtrangere, Exil, Anabase, Cfaroniques) je bila pazljivo sprejeta. Govoriti o njej se pravi govoriti o Persu, delu in poeziji nasploh. Pesnik in ese-jist Larbaud je ob ruskem pre-vodu (1926) zapisal, da je to delo v francoski literaturi čisto novo. Naglaša večanje in ob-navljanje Hrskega prostora in opise, ki so točni, znanstveno podprti. oplemeniteni z razmi-šljanjem. Larbaud pravi, da pesnik ujema dogodke v zrca-Io svoje fine zavesti in jih oce-njuje, občuduje, osvoji ali pa se počuti ob njih neprizadete-ga, tujega. Larbaud pravi še dalje, da je jezik v njegovih rokah žrebec, ki se ne pase s konji. Noviteta. Nov kontinent. Larbaud, drugače skop s po- hvalami, zaključuje tako: Ako zdaj pogledamo na različne ar-hitektonske grupe, izkristalizi-rane v ostalih velikih lingvi-stičnih področjih, kje bomo našli ekvivalent tega planetar-riega pesniškega šistema! Drugi predgovornik prevoda je bil Hugo von Hofmannstal, leta 1929. Ta toži, da'je poema neprevedljiva. To bo držalo, Se bolj kot nemščina je franco-ščini tuja slovenščina in težko bo prišlo do našega prevoda, ker nimamo dosti tradicije pre-vajanja in dovolj prevajalcev. Tretji predgovornik je veliki pesnik T. S. Eliot, leta 1930. On razlaga naslov poeme, kar je za nas tudi koristno. Beseda je grška in pomeni prehod. Perse jo uporablja v istem etimolo-škem smislu kot Ksenofon (okrog 450—354 pred n. š., aten-ski vojskovodja, politik, zgo-dovinar, filozof. Sokratov uče-nec. Napiisal je Spomine na So-krata, Apologijo, Simpozion in Anabasis) ~ gre pa za projek-cUo kot prl Antigoni in še marsikdaj pri Sartru. Poema je himna civilizacije, ki naj bi jo humane roke prinesle v azij-ske puščave. Pravzaprav je to gigantski monolog vojščaka osvajača — večnega Aleksandra Makedonskega. — Zelo motna vest o n^>revedljivih verzih: _ # _ Zjutraj je orožje lepo kot mor- je. Za konje je prisvojena zemlja neobdelana, vredna, do kolikor cenimo to vase zgrbljeno nebo. O soncu ne govorimo, pa je le njegova moč z nami in morje je zjutraj zaradi tega slutnja duha. Blage, ogrnjene kamele, griči so jih odvedli v razodetje polj- skega neba, na) se prestopajo v tišini, pod bledo lučjo doli-ne, naj pokleknejo na kraju, v dimu sanjarjenja, tu, kjer narodi mrtvecev trohnijo pod ....... prstjo. Zemlja na več krajih hiti z dozorevanjem burje, a njena halja, ki je pesek, ne voda, po- tuje okrog kot srečni vek. Odpri mi usta na svetlem, saj so izložba medu na stenah, če sem se pregrešila, me pošlji stran, če se pa nisem, naj smem v šotor, naj smem ven gola, naj smem stran pred svitom> saj ne bom prebudila zelene zvezde, niti dečka na pragu, niti pasjega laježa. « Perse piše skoraj samo dolge pesmi. Njegov opus je veliko število dum, epopej, potovanj v lirično kraljestvo. Ni čudno, da je dobil nagra-do, nenavadno je le to, da so v času (vsaj mi tako mislimo), v času, ki prezira pesnike, rav-no ti počaščeni v najvi^jim priznanjem sodobnosti. Valentin Cundrič Miroslav Košuta TRAVA SI Trava si, trava v vclovanju vetra, iskana s stoterimi očmi, božana s tisočerimi rakami, Ijiibljena z želyo erikratnosti. Mehka in vdajajoča se. Mlada. Valoviš in me vpijaš in se vtapljaš v meni. Trava si: Bodi jeklena. Reži vame svoje ime. Odmevaj zveneče v slovo. pubertetniškega karakterizira-nja ljudi in dogodkov okrog sebe do iskrenega prizadeva-nja postati »priden otrok«! — A le kako, če v tebi vse kipi, če te razganja pomlad, če je zunaj sonce, ki ga komaj kdaj pramen uide skozi sivino umazanih podstrešriih šip, in veter, ki ga prinaša v gubah svojega plašča Miep, ko jim vsak dan nosi hrano. O, kako rada bi vsaj enkrat na cesto, spet enkrat na kolo; veter bi ji vihral lase in krila bi plapolala v njegovih sunkih. A vsega tega ni, niti tega ne! Njena stvarncst je ječav po-tem taborišče, potem sfnrt. Mire Sardočeve v tej pe-strosti razpoloženj ni bilo več. Ostala je samo Ana Frank. Kompleksnost lika je pa tudi terjala zrele kreativnosti. Sar-dočeva je s tenkim posluhom sledila evoluciji, ki jo kaže Anin značaj od začetka proti koncu tistih dveh let. V mi-zansceni je bila zato zdaj otro-ško poredna, zdaj samovolj-na, zdaj prikupno resna; njen govor bogato niansiran: v njem je drhtelo hrepenenjein žalost, veselje in razočaranje, ljubezen in sovraštvo; njene nadrobnosti so bile psihološko prepričljive. Ta, rekli bi, drob-na psihologija, je prišla zlasti do izraza v njenih izpovedih med posameznimi slikami. In prav ti tenko občuteni psiho-loški vzgibi so nemara na'jveč prispevali k uspeli kreaciji, ki je nosila nadih dragocene en-kratnosti. K celotnl predstavi bi lah-ko zapisali še vtis, da smo pogrešali ansambelske izena-čenosti, ki smo jih bili pri Tržačanih doslej vajeni in bi se to slišalo kot očitek; a če pogledamo z drugega vidika. če upožtevamo dejstvo, da so nekatere vloge odigrali gojen-ci igralske šole, ki jo že nekaj let vodi tržaško gledališče, je treba zapisatj le pohvalo in priznanje. Seekhimova igra v dvoje ki jo je režiral in v njej igral eno izmed glavnih vlog Tito Strozzi, sodi na člsto dru-gi konec gledališkega ustvar-janja. Komedija je, brez ve-likih pretenzij, s preprosto težnjo: občinstvo dve uri za-bavati. Nemogoče je na krat-ko spregovoriti o njeni vsebi-ni. Pravzaprav je v njej i<-prepletenih več zgodb. Naj-prej zasebno življenje dveh gledaliških igralcev, potem igra o njunem zasebnem živ-ljenju, igra v igri torej, po-tem odlomki )z Othella in Macbetha, nazadnje spet re-trospektivni prizori iz življe-nja obeh igralbev. Vse te ime-nitno in izvirno pi*epletene zgodbe pa imajo nekak skup-ni imenovalec. In to je ljubo-sumnje. Pa smo sredi večno zanimive problematike! Vča-sih jo gledamo skozi smeh. včasih skozi solze. Mučne tra-gedije so se že rodile iz nje, v življenju in gledališču, pa tudi neverjetno komične situ-acije. Takšno osnovno barvo nosijo tudi prizori, ki v dveh urah stečejo čez oder v Se-ekhimovj igri. Še več, s spret-nimi potezami prerastejo tudi v auditorij. In ali tudi v živ-ljenjj mnogokrat ne igramo? Pisatelj z duhovitim dialo-gom vodi oba igralca iz vere v nevero, iz zaupanja v nezau-panje in ne more si kaj, da ne bi duhovito povlekel za nos tudi giedalcev. In zdaj si g'e-dalci ne morejo kaj, da mu ne bi prisrčno zaploskali. Dose-žen je tako tisti stik odra z dvorano, ki ga mnogi plsci in režiserji z vsemi mogočimi in nemogočimi triki zanian sku-Šajo navezati. Seekhimu se 5c nazadnje posrečilo dati še več kot je nemara hotel; rea'i?i-ral je večno težnjo gledališča: držal nam je zrcalo in smo se morali videti v njem. — Žut- ljenje je teater in teater je življenje, zveni izpod teksta. A zaključek: skušajmo razu-meti drug drugega, pogovori-mo se, nasmejmo se svojim neumnostim, ie zdi docelapre-pričljlv. Tito Strozzi in njegova ž»-na Eliza Gerner-Strozzi sta bila odlična interpreta zaple-tenih situacij. On s precizno virtuoznostjo starega mojstra, ona s pravo gledališko zavze-tostjo. Pestrost razpoloženj pa je tudj zahtevala širok register igralskih kvalitet. Igrivost in lahkotnost, kakršno znamo pri nas doma le redko pričarati na oder, pa nam je spet obu-dila davno misel, da bi tudi Ljubljana že enkrat lahko do-bila pravi veseli teater. Otem se je že mnogo govorilo. Le zakaj se stvar nikamor ne premakne? S. F. JUGOSLOVANSKI FiiM V KOMERCiALKIH VODAH Ko so pred dobrim letom popolr.-^ma dozoreli pogoji za otnhiten dvtg j ugoslovanske filmske proizvodnje, je le malodcdo predvideval, da se bodo razmere v jugoslovanskem fUmu prav zaradi tega never-jetno zamotale. Dvig proizvodnje Je obetaJ veliko. Predvsem - konttnulrano proiz-vodnjo, ki naj bi filmskim delavcem, zlasti mladim, omogočila pridobltev potrebnih izkiušeaij, po drugi stranl pa večjo pestrost in težmjo za zdravim, ustvarjalnim eksperlmentiranoem. Večja fiimska proizvodnja pada v čas, ko je jugoslovansko filmsko občtostvo domači film že sprejelo in je v nekem smislu že diktiralo reper-toarno politiko j dgoslovansklh proizvodnih podjetij. Ce skušamo danes, torej po prvem letu narasle film&ike pro izvodnje, ocenlti, v kaik&ni meri so &e obeti izpolnlll, moramo ugo-toviti neikaj značilnosti, ki jih lahko imenujemo hkrati tudi pogla-vitne probleme sodo-bnoga jugoslovanskega fllma. Viporedno z dvlgom proizvodnje je narasel tudl fond za po speševanje kinematograiije. Puljskl festival, kl je bil vse dosiej bolj aJi manj umeten usmerjevalec Jugoslovan&ke filmsike proiz-vodjye, je na zadnji preizJcušnji moraJ sprejeti nezaupnlco; prodii-centom ni bil več festiva] odločilni kriterij. Producenti so končno spoznaii, kaj občlnstvo hoče in za kaj je prlpravljeno izražati svoje navdušenje. Kot posledica tega spoznanja je nastaJa cela vrsta filmov, ki izdajajo podobne težnje, kakršne poznamo povsod v svetu in kl jih mi saml vselej ostro odklanjamo in krltiziramo. Medtem ko je dosJej vsako jugoslovansko podjetje težilo za tem, da posnarn« film z resniml, umetniškiml pretenzidami, so se sedaj stvari obmile in producentom po&taja glavno in edino - napolniti blagajno, zago-toviti si čimveč sredstev. Komencialna plat je postala najodločU-nejša. Da je temu tako, nlso krivl samo producenti, ki ne kažejo dovolj posluha za resnejše ambicije posameznih ustvarjalcev. Vsi Instrumentl, ki naj bi uravnavali jugoslovansko fiJmsko proizvodnjo, naravnost silijo producentske hiše, da prevzamejo kot edino vodilo pri svojem delu - komercialni uspeh. To pomeni, da morajo težiti za tem, da ugajajo občlnstvu! In spet: da dajejo občinstvu tisto, kar si želi. Kaj pa si občinstvo želi - naše aJi tuje - o frem smo si ve* aii manj na jasn-em. PriJagajanje občlnstvu v takl mert je moralo nujno voditl do tega, kar že nekaj 6asa zaskrbljeno ugotavljamo. Večino laivslce filmiSke proazvodnje sestavljajo fllmi. Izdelani po znanem klišeju: malo sineha (kd je največkrat precej cenen), sem in tja kakšna bodlca na sodobne jugoslovanske (največkrat l&kalno) razmere, maJo giasbe, po možnosti sodelovanje znanih pevoev, 1-epa, sra-mežljivo razgaljena dekleta ln - to je malodane vse. Da s tem nikakor ne moremo biti zadovoljni je popolnoma razumljivo, zlasti še, k«r poplava ta^klh filmov onemogo^a vsakršno afirmacljo tistim delom, ki lmajo resnejše pretenzlje In kj so tudi kot umgtniliki rez-uitat veliko uspe]ejša. Stanje 1e vsekakor strahotno zamotano. Ln zaenkrat nlhče ne more z gotovostjo trditi, da bo v kratkem bolje. Ustreznl arganl že dalj časa Iščejo ključ, po katerem bi lahko bolj smotrno in manj mehanično uravnavali filmsko proizvodnjo. Težko je reči, kat€ii številnih predlogov bo sprejet. Trenutno je zanesljivo le to, da bo tudl vnapre^ ostaJ osno*/nl ključ Isti: producenti bodo dobili iz fonda za pospeševanje kinematografjje pnspevek, ki bo odvlsen od prodanih vstopnic njihovega fiJma. Torej povsem mehanlčen knterij - kolikor bo obveljal v celott V tem primeru je popolnoma raizumljivo, da se bo komerciaJizadja jiugosiovanskega fUma tudl v pnhodnje samo stopnjevala. In prlhajalo bo spet do malon« aosurdnlh zapletov: fUm, kl ga producent posname v pičlih desetih dneh Ln ki vsebuje vse eJemente, za katere se občlnstvo ogreva bo navzUc nlzikim stroškom in umetniškemu neusipehu, dobil iz fonda znatno višja sredstva kot tilm, ki bo ustvarjen studiozno, z resniini pret«nzijami in kl bo tudi kot umetniški rezultat nad povprecjem. ^^ ^«3 moramo kategorttao ,« }e dejala. Se meur jl ni bilo, kako mi je ime. »Slišite,« je dejala, »koliko let imate?« »Jaz? Dvaindvajset.*' »Ni vam treba lagati!« Čudno, kako je to povedala. Kot prava učiteljica. Lahko bi pričakoval, da bo pro-stitutka rekla: »Hudiča, ne več?« in ne po otroško. »N% treba lagatil* »In koliko jih imate vi?« »Kolikor je potrebno!« je dejala. Pri vsem še duhoviči! »Uro imate?« je vpra-šala in si nenadoma slekla obleko čez glavo. Ko si je slekla obleko, mi je postalo strašno nerodno. Tako nepričakovano, čast-na beseda. Vem, če vpričo tebe nekdo nenadoma potegne obleko čez gldvo, bi moral nekaj čutiti, nekakino razburjenje ali nekaj podobnega. Jaz pa nisem čutil ničesar. Nasprotno, — prilel sem v zadrego in nisem čutil ničesar. »JJro imate?« »Ne, ne« sem dejal Oh, kako mi je bilo nerodno? »Kako vam je ime,« sem vprašal. Na sebi je imela samo rožnato srajčko. Strašno nerodno. Nerodno, častna beseda. »Sunny,« je dejala. »!Vo. dajval-* »Se ne želite prej malo pogovar}a.ti,« sem vprašal. Otrcčarija, seveda, toda meni je bilo strašno nerodno.« Zakaj tako hi-tite?« Pogledala me je, kot bi bil blazen. »O čem nai se sedaj pogovarjava« je vprašala. »Ne vem, kar tako. Mislil sem — morda bi želeli malo poklepetati.« Zopet je sedla na stol poleg mize. Toda to ji ni bilo všeč. Pričela je majati z nogo; zelo nervozno dekle! »Morda želite cigareto?« sem vprašal. Pozabil sem, da ne kadi. »Ne kadim. Poslušajte, če se vdm zjubi o čem govoritt, govcrite, menite se.- Toda jaz še malo nisem vedel, o čem naj govorim z njo. Želel sem jo vprašati, kako je postala prostitutka, pa si nisem upal. »Ste doma v New Ycrku?*> sem vprašal. Ničesar drugeaa se nisem mogel spomniti. »Ne, iz Hollywooda,*< je odvrnila. Potem ie vstala in odšla k postelji, kier jp. ležala njena obleka.« Imate cbešalnik? Sicer se mi bo obleka zmečkala. Pravkar sem jo dobila iz čistilnice.« »Seveda imam,« sem dejal. Stralno sem se razveselil, da «f }e naSla neko delo. Vzel sem njeno obleko in jo obesil na obešalnik v ovna.ro. čudno, ko sem spravljal obleko, sem postal žalosten. Predstavljal sem si, kako v trgovini kupu-je obleko in nihče ne ue, da je prostiiutka. Prodajalec verjetno misli, da je preprosto dekle. Sam ne vem. zaka) sem postal tako strašno žalosten. Potem sem zopet sedel in skušal nave-zati pogovor. »Delate vsak večer?~ sem vprašal in takoj spoznal. da je vprašanje strašno »Aha,« je rek^a. Sedaj je hodila po sobi Z mize je vzela jedilni list in ga prebrala »In kaj delate podnevi?« Zmignila je z rameni. Ramena je Ime-la zelo suha. »Spim. Hodim v kino.~ Odložila je jedilni list in me popledala »Posiušaj. kaj pa midva? Nimam časa.« »Veste kaj?« sem dejal. -Slabo se poču-tim. Imel sem težak dan. Častna beseda Plačal vam bom in vse drugo. vi mi pa ne zamerite, če ne bo ničesar. Niste uža-Ijeni?« Slabo je bilo to, da si nisem želel prav ničesar. Po pravici povedano. sem postal žalosten in ne vznemirjen. Zaradi nje sem postal strašno žalosten. In njena zeleva obleka je visela v omari. In sploh. kako naj bi počenjal te stvari s človekom. ki pol dneva presedi v kakšnem idiotskem kinu. Nisem mogel. to je vs*. t.astna be-seda. Približala se ml je in me tako Čudno pogledala, kot da ne bi verjela. »Kaj je pravzaprav?« »Prav nič,« sem dejal. Tudi sam sem vostal živčen. »Samo da so me pred krat-kim cperirali.*' »No? In kje so te overirali?« »Prav tam — ria klavikordu.« »Da? In kje je to?« »Klavikord?« sem dejil. >*Veste tn je vravzaprav znotraj. v hrbtno moznovnem kanalu. Zelo globoko, veste. prav hrbtnem mozgu.« »Da?« je dejala. »To je zo"omo~ Tn ne-nadoma mi je skoiila na kolena. ~Ah. ti lepotech Postal sem strašno n°rvmf"n. »Nispm <;i še vovsem ovomoael.*' sem rlp^al »Podnben si nekemu in*nlcn ••• Hnn Veš? Kako mu je ie ime'> Saj veš! Kakn mu ie ime?« »Ne vem.-" sem deial Ona r>a nikakor ni hotela zlesti z mov.h krfen. Kakn da ne vel! Taral je skunaj z Mehrlnom. Dou-alasom. No, tisti, ki }e igral njegcvega mlajšega brata. Tisti, ki je padel s čolna. Si se spomnil?« •»Ne, ne spominjam se. Jaz namreč sko-raj ne hodim v kino.« Nenadoma me je pričela Ijubkovati. Grobo, saj razumete. »Nehajte, prosim,* sem dejal. »Nisem razpoložen za to, saj sem vam že povedal, da sem bil pred kratkim operiran.« Z mojih kolen ni zlezla, vendar me je postrani hudobno pogledala. »Poslušajte,« je dejala, »jaz sem ie spala. ko me je ta hudičev Moris zbudil. MisliŠ, da sem___« »Saj sem vendar dejal, da vam bom plačal. Častna beseda. plačal bom. Dovolj denarja imam. Toda pred kratkim sem imel%ezko operacijo in še nisem popolno-ma zdrav- »Zakaj, za vraga, si potem rekel temu bedastemu Morisu, da potrebu-ieš dekle. če so ti operirali tisto,.. kako si že rekel.... Zakaj s\ mu rekel?« »Mislil sem, da se bom počutil mnogo bolje. Pa sem upal prezgodaj. Resno govo-rim. Ne bodite užaljeni. Vstanite za trenu-tek, da bom lahko dobil denarnico. Vsta-nite za trenutek.- Bila je jezna kot hudič, vendar je vstala z mojih kolen, tako da sem lahko odšel k omari po denarnico. Vzel sem pet do-larjev in jih ji dal. »Hvala lepa,« sem dejal, »najlepša hvdla.*' »To je pet, cena pa je deset« OČitno je nekaj za&novala. Nisem ge bal zaman. Bil sem prepričan, da bo tako. «Moris je dejal pet. Dejal je: do jutri pet-najst. za enkrat pa pet.« »Ne. deset.*' »Rekel je, pet. Oprostite, častna beseda, več ne morem dati.* Zmignila je z rameni, kot prej zelo za-ničljivo. »Bodite tako dobri in mi dajte mojo nbleko. če vam nl to odveč, seveda.« Zoprno dekle Govori s takim glasom \n vseeno zanjo ni prijetno. če bi bilo dekle stara prostitutka, vsa namozgana, bi ne bilo tako nepriietno. Dal sem ji obleko Oblekla «e }e in nr.el* nlašč s postelje. »Zaenkrat pozdravlleni. bedaček!« je j »Zaenkrat,* sem dpjal Nisem se ji ZOf hvalil. In prav sem storil. da se ji niserh. UNIVERZE V AFRIKI PRE.TEKLO LETO SMO POVSEM UPRAVIČENO IMENOVALI AFBl&KO, SAJ SO TAKRAT STEVTLNE DE2ELE NA CRNT CE-LINI POSTALE NEOOVISNE IN JKRENIILE NA POT LASTNEGA PR2AVNEGA 2IVLJE0SrJA. MLADE DR2AVE KI SO BILE DO-flljBJ v SPONAH KOLONIALJZ MA, NIMAJO SEVEOA DOMA-ClH STROKOVNJAKOV, KI 31 JEH NA SEOANJI STOPNJI RAZVOJA NAJBOLJ FOTREIBOV ALE. ZATO SO PRIZADEVANJA ZA ClM HITREJSE USTAN AVL J ANJE UNIVEIRZITETNIH SRE-DiSC RAZUMLJIVA. TO POT V AS BOMO NA KRATKO SEZNA. IHSLl Z UNIVEiRZITETNIM 2lV LJEN JEM V DVEH AFRlSKIH DR2AVAH. NIGERIJA Prvi oktober 1960 je prelom-nica v razvoju Nigerije. Takrat in GANA verzitetni predavatelji so iz tistih domačih izobražencev, ki Ce velja za vse afriške dr- ^J^}^^0^^^ žave, ki so uspešno zlomile ja- ln se otresla britanskoga kolonia-lizma, ki se je, sodeč po poseb-ni izdaji londonskega Timesa, posvečeni Nigeriji, »trudil« vsa dolga desetletja kolonialne vla-davine, da bi jo lahko »konč- Da diti vse, kar v dolgih letih tu-jega gospostva niso mogle do-seči, potem naj omenimo, da je Gana med prvimi. zlasti pa na področju visokega šolstva. Ta prizadevanja so popolnoma ah drugod' Državne oblasti v Gani naj- bolj skrbijo za agronomsko in medicinsko fakultetb in vso tehniko, saj prav te dajejo strokovnjake, ki jih Gana v se- primerjamo število obiskovalk nižjih in srednjih šol, vidimo, da je sicer iz leta v leto večjc. toda še vedno premajhno, da bi zadovoljilo potrebe, ki jih ima 35-milijonska država. V Ibadanu in Nsukki študire skupno nekaj več kot 200 žensk, nekaj jih je tudi v tu-jini (Oxford, Cambridge). Naj-več žensk študira kemijo. far-macijo in agronomijo. Nigerija ima v pnmerjavi s J ^ ^težko ^^ kaj+. P ^asn° fovon poctateic, aa prej bi se ustavili ob ima ta aezeia 35 milijonov preb^valc^v V1fok) S?h Uoaaan, NsuKKa) z zelo majh- p razumJjiva, kajti v tej afriški danji fazi razvoja najbolj po- državi si prizadevajo formirati trebuje, da bi čimprej opravi- moderno državo, ki se bo lah- la velika nasprotja med posa- ko uspešno spoprijela z vsemi meznimi območji. V sklopu teh notranje-političnimi problemi, fakultet delujejo tudi razisko- z^asti pa s tistimi, ki so dejan- valni inštituti, ki bistveno vpli- sko plod dolgoletnega koloni- vajo na predavanja in jih iz- alnega zatiranja. Potrebe po popolnjujejo, oziroma da štu- kš f? stuaentov m pa ne«aj institutov ki so da je kolonializem pač kolo^ nializem in da je njegovo bi- stvo y iZkOriščanju ki je toliko blj b j j bolj grobo in tu{Ji lažje koli_ t izven kor manj ^ ijudje izobraženi omenjenih mest. Umverza v Vendar pa se Nigerija tega za- d t iDaaanu obsega laicultete za medicino agronomijo, tehmko in filozofijo študentov pa je vpisanih nekaj več kot 1.200. p, j j odveč bi bilo poudarjati, da edlna pot do tega, da se bo ik gj g veda .n tako kot gtevilne dru_ ge mlade afriške države sveča visokošolskemu študiju največjo pozornost, saj je to dl t d g, pp, }ma vsaka mlada afriška drža- izkopala iz zaostalosti. domačih inženirjih, zdravnikih, dentje uspešno preskušajo svo- va s pravkar pridobljeno neod- l lik b -si Nigerijski štodentje v ateljeju pravnikih in drugih strokov- je znanje v praksi. njakih so v Gani zelo velike. V Gani delujeta sedaj dve Drimer1amo studiiski si- na un^Szah v Gani z našim ali Pa s kakšntm dru^im na katerikoli evropski univer- visnostjo zelo velike potrebe po kadrih z vlsokošolsko izo-brazbo. Tudi Nigerija ni izje- ANGLESKE V1S0KE S(RE z drugimi afrlškimi državami Y opazimo precejšnje razlike, nekoliko na boljšem. Na _flmn fakn1 skratka spoznamo, da je vsa- evropskih. britanskih, ameri-ka primerjava odveč, kajti slu- ških in sovjetskih univerzah PRIVILEGIJ OMEJENEGA ŠTEVILA Univprza v Kumas^fu L farmaUo, cinsko, filozofsko f in pravno šatelji v Gani se ob prihodu 'akulteto začno poglabljati najosno^ejše stvari, ki jih J^fev tisoč Ni-največ se- cinsko, filozofsko in pravno ^ fakulteto. Obe univerzi močno obvladajo Evropejci že s 15. ali Bpominjata po sistemu študija 16. letom. Kdor je le malo se- na britanski Oxford ali Cam- znanjen s splošno vzgojno in bridge oziroma sta tako kot prosvetno problematiko mladih bolj ali ki omenjeni dve bolj ali manj neodvisnih airiških držav, prepričani da je njihova na- so jih dolga leta stiskale spone loga le konzervirati in posre- kolonializma, se temu ne bo čdil lti č št d e nige- Univerza v Ibadanu je sta-rejšega datuma, medtem ko so univerzo v Nsukki odprli šele lani oktobra. V kratkem pa se obeta ustanovitev univerze dovati znanje o določenem čudil, zlasti če upošteva, da se y kraju Kano^ (severozahodna področju znanosti, ki se je na- tehnični dosežki, ki so se na- *T1-" "~v kopičilo skozi desetletja. Pro- kopičili le v upravnih koloni- b'eme, ki se pojavljajo na uni- aln'h središčih, niso širili v Nehote se ob misli na univerzo v Veliki Britaniji spomnimo tako na Cambridge kot na Oxford, ki pred-stavljata v nekem smislu že pravi legendarni pojem za angleško visoko šolstvo. Vendar danes prav gotovo ne bi bilo več prostora za vseh 100.000 angleških štu-dentov, če ne bi tudi ta starodavni in konservativni študijski režim pretrpel občutnega povečanja in izbolj-šav. Saj grozi statistični plan s skoraj še enkrat tako velikim vpisom v prihodnjib desetih Ietih! tehničnih visokih šol — v pri- sokih šolah v Angliji, smo pl-meri z ostalimi diplomanti ne- sali že lansko leto. Dodali ln verjetno veliko: že med štirimi poudarUi bi le vlogo takoime-fbsolventi ugotavlja statistika novanih Appointment Boardov# krogov, sestavljenih iz univer- verzah, zlasti pa tiste, ki (lcLZl doci J \J Ilcl ^* Cvl« V ct LCl J olVl se zaledje, razen kolikor je bilo i- to nujno potrebno za dosego za katero priprav-Ijajo študijske programe bri-tanski ln ameriški strokovnja-ki. Kakšne možnosti za študlj kar tri bodoče tehnike. Sprejemni izpiti so ne glede Jftetaih profesorjev ter stro-na vrsto visoke šole težki ter kovnJak°v « prakse, ki poskr-zahtevajo, da se mladina že v . prejšnjih šolah svojega šolanja ie (General Education) specializi- a zaprav le londonska School ot ra za določen predmet. Kljub temu, da se je o tem težkem J der, Gana uspešno rešuje. Uni- večjega dobička. Danes deluje v Angliji 29 univerz, ki pa ne pred- stavljajo tipa tako mogočne 20 000 študentov TakrvTvani in razncnem lzpitnem režimu '------>-",•"'"" ustanove kot na primer uni- <=0000 "udentov^ Takozvani že precej diskutiralo, je obve- beno življen3e. verza v Munchenu ali kje dru- collegi za učn! kader iiaio mnenje, da ne bi bilo Stevilčni poc Economics, ki vključuje okoli 20.000 diplomirane študente. To meri njihova moral-ali pa še zadnja oblika omejevanja, če tako ali drugače zapirajo študentom in raziičnem izpitnem režimu vrata da bi se vključili v druž- podatki o izdatkih pa imajo v Nigeriji ženske? Ce god na celini. Izjema ]e prav- nudijo visokošolsko izobrazbo prav zgraditi vse šole po ne- za visokošolstvo, štipendije in bdči d Ž kem tadd dl T šdk OBISK JUGOSLOVANSKE ŠTUDENTSKE DELEGACIJE V TUNIZIJl bodočim pedagogom. Žal pa občutni numerus clausus štu-dijskih mest (31.000) omogoča le vsakemu petemu mlademu p kem standardnem modelu. Ta- .' katenm izpitom se mora- jo njeni slušatelji podvreči. , p študentovske domove bi bili v kratkem naslednji. Za izgrad- njo visokih šol izda UGC letno približno 15 milijonov to je t k i učitelju, da priloži prošnji za lo P?v.sod, Pa Je> da se opravi j p po 15 milijonov to je Splošno načelo, ki naj bi velja- vsota, ki iz leta v leto nara- l Pd j d i hovito zaostalost, ko so dobili ^beno mesto tudi diplomo neodvisnost. Skoraj vsa zemlja je bila v rokah francoskih ko-lonov in bogatih domačinov, ogromna večina Tunižanov ni č takega collega. Devet c o 11 e - gov za naoredu.očo tehnoloeiio fče ^ tenn°iOgl)o (Ce 7f. izpit na k?ncu jg leta in to s Pozitivno oceno od ena do tri. ^ngleška ustava pravi, da je Studij »pnvilegij omejenega tl šča (1956 leta komaj 4 milijo ne), medtem ko znašajo vsi ostali dodatki brez štipendij letos skoraj 70 milijonov (1958. »e 38,5 Tudi štipendijski sistem je Zveza študentov Jugoslavije ima že več let prijateljske odnose z UGET (Union Genčrale des Etudiantes de Tunlsie). Da bi se sodelovanje še bolj učvrstilo, je v preteklem letu prišlo do medsebojne izmenjave delegacij ZSJ in UGET. Nji-hova štiričlanska delegacija je vrnila obisk ob koncu leta. Po prijetni vožnji z vlakom do Rima in od tam z avionom do Tunisa so nas na letališču prisrčno sprejeli predstavniki UGET in predstavniki našega veleposlaništva. Predložen nam Je bil obširen 16-dnevni progr am obiska, ki smo ga v celoti realizirali. ogromna večina Tunižanov ni pgj jg Tudi štipendijski sistem je Treovci se zelo imela praktično ničesar razen mo še bristolskega, ki bo spre- stevila ljudi, ki so skrbno iz- finansiran posredno iz držav- trudijo da bi privabili mimo- golih rok, za katere ni bilo jel že letos prve študente) za- braf! M. ?ek določen namen. nega proračuna, ker se zanj idoče. Mesto obdajajo prekras- mogoče najti dela. Ce temu do- posli s študijem okoli 9000 mla- J"., * P"^1 • IJ.e treba spre" P°rabi 71 % celotnega dohodka d Se skoraj splošno nepi Jeti ter lzkonstiti t vso odgo visokih šol (34455000) Privo nih metrov. trudijo, da bi privabili mimo- V Tunisu smo med drugim obiskali univerzo in Višje šole, ministrstvi za šole in kmetij-stvo, sedež stranke Neodestur (Neo—Destourien), znameniti nacionalni muzej Bardo, sedež UGET, itd. Nato smo se podali na večdnevno potovanje po de-želi. Po nepozabnem ogledu starodavne Kartagine nas je pot vodila ob vzhodni obali proti jugu. Med drugim smo si ogledali mesta Nabeul, Ha-mammed, Sousse in se ustavili v rojstnem mestu predsednika republike Burgibe Monastir. Po odlični cesti skozi ne-prap-edno ravnino smo nada- ljevali pot proti Sfaxu in si mi-mogrede ogledali znameniti rimljanski koloseum v El Die-mu, kl je še lepo ohranjen. V tretjem stoletju ga je gradilo 80.000 sužnjev polnih sto let. Za to gigantsko mojstrovino so nabavili granit v Egiptu in El-sasu, a marmor v Italiji. Sfax je najzanimivejle tuni-zijsko mesto, ker ima še odlič-no ohranjen stari arabski jdel, obkrožen z mogočnim obzidjem, čigar notranjost je prepletena z ozkimi uličicami, ki so polne raznovrstnih obrtniJkih delav-nic in trgovinic. Večina od njih obsega le nekaj kvadrat- ni in ptostrani oljčni nasadi. Pot proti Gabesu je bila naj-zanimivejša. Redka vegetacija, predvsem palme na prostrani peščeni ravnini, nam je kazala, da smo na pragu Sahare. In res — v bližini mesta Gabesa so nam pokazali pravcato sa-harsko oazo, ki se odlikuje z dovolj vode in bujnim južnim seveda ne manj-Okrog oaze v več vrstah zasajene pred Centraina univerza v Moskvi Iribuno Sfaxu, smo se pri majhni naselbinici Beduinov, teh večnih puščav-skih popotnikov in se vsi trije slikali na kameli. Na povratku v Tuniz smo se za en dan ustavili v Kairoua-nu, kjer so nam poleg ostalega pokazali tkalnice znanih in prelepih kairouanskih preprog. Iz Tuniza smo odpotovali na sever v Bizerto. Vozili smo se ob prostranem francoskem voj-nem oporišču, ki je ograjeno z visoko žično ograjo, za katero ždi okrog 7.000 francoskih voja-kov, pripravljenih, da z znani-mi kolonialno-imperialističnimi metodami pomirijo tiste, ki so siti na bajonetih prinešene francoske kulture. Na vsem našem potovanju so nas prisrčno cprejeli najvišji politični in državni predstav-niki. Povsod so nas podrobno seznanili s svojimi, predvsem gospodarskimi problemi in nam pokazali vse, kar si je bilo mo-goče ogledati v tem kratkem času. Tunizija je majhna država (155.000 kv. kilometrov s pri-bližno 4,000.000 prebivalcev). Uživala je 76 let »blagodati« francoskega kolonializma in si je šele pred štirimi leti pribo-rila svobodo in neodvisnost. Glavna gospodarska panoga je poljedelstvo. Industrije je zelo malo. Francozi niso zgradili nič pomembnega, razen nekaj do-brih cest, ko pa so odšli, so vzeli s seboj vse, kar se je le dalo odnesti. Pobrali so celo okna in vrata s svojih vojaš-nic in vse to kronali s popol-nim demoliranjem. Zato se je mlada država po priborjeni ne-odvisnosti znašla v hudih go-spodarskih težavah, toda Ijud-stvo, ki ga je vodila stranka Neodestur in njihov nacionalni vodja Burgiba, je z velikim navdušenjem prijelo za delo in začelo modernizirati državo. Po osvoboditvi je bilo za nji-hove razmere napravljeno res mnogo. Zgradili so nekaj to-varn, mnogo šol in stanovanj, začeli so intenzivno pogozdo-vati in modernizirati kmetij-stvo, predvsem namakalne na-prave, ustvarili so nacionalno vojsko in kar je najvažnejše — široke ljudske množice so se začele prebujati iz splošnega mrtvila, kamor sta jih pahnila islam in kolonializem. Ce ho-čemo objektivno analizirati ogromen napredek v zadnjih letih, moramo upoitevati stra- Se skoraj splošno nepi-suženjski položaj žene (poligamija), potem je razumlji-vo, s kakšnim navdušenjem je ljudstvo sprejelo državne na-črte za gospodarski napredek, ki obeta Ijudem bišo in zemljo, možnost dobiti delo in izobraz- je že storjen. Toda splošna si-lUcicij 3 3 ^ zfl ri3sc rLtzm6i*c sg vedno težavna. Takoj pade v oči velikanska razlika v živ-ljenjski ravni mestnega in po-prebivalstva. Držav-in strokovni kader je zelo dobro plačan, medtem ko se razmere za kmeta še niso mnogo spremenile. Toda kmet živi v upanju, da bo prej ali slej dobil zemljo in hišo. (Nadaljevanje prihodnjič) dlh «udl ^181 ves^da" ah v takoimenovanih sandwich-te- čajih, t. j. pol časa praktičnega dela y ^mu ^ g^ C, ^l l š*udlJ"ali na Predavan3lh- Končno bi ome- Jeti ter lzkonstiti t vso odgo- visokih šol (34,455.000). Privo- vornostjo^. Zato torej ni nič Ijenje oziroma prošnjo za šti- čudnega, če iz tako pretenci- pendijo potrdi navadno County ozno formulirane opredelitve Council tako. da jo študent tudi sledi, da je naloga države lahko prejema cd okrajnih ob- V prvi vrsti' da P™^1 za lasti aIi Pa direktno preko U5pežen in ploden razvoj. 75 % U stroškov za visoko šolstvo se college (najbolj znan jelon-donski Polytochnic), na katerih je formalno vpisanih 56.000 slušateljev, vendar jih kar 40.000 pripravlja izpite poleg redne zaposlitve. Poudariti pa tehničnih inžetiirjev — kljub sorazmerno kratkemu razvoju ^V ZVezi. S. fcf?. ]e zani™?°> da .^3 cetrtina angleskih visokoaoloev azvira iz delavriuh 560.000 NOVIH SLUŠATELJEV V SZ otroci dve tretjini (!) učencev, ki so sprejeti iz Primary v Grammar School. Poudarjeno družbeno nalogo o kolektivnem vzgajanju mla-dih ljudi skuša država uresni-čiti, če že ne v okviru collega samega — v Carnbridgu in Ox- SZ slovi po tem, da iz leta v leto producira v primerjavi z drugimi dr-žavami velikansko števi-lo razJJčnih strokovnja-kov. Lani so univerze in druge visoke šole v SZ sprejele več kot 560.000 novih študentov. Te ogromne številke so mor-da temelj najnatančnej-šega in najbolj razveja-nega sistema visoko-šolskega izobraževanja na svetu, ki je doslej dal SZ velikansko števi-\o kadrov In sicer pri-bližno 900.000 inženirjev specializiranih za 200 področij. Letošnje štu-dijsko leto je postal si-stem visokega šolsiva še bolj razvejan, vendar pa z istim ciljem in slcer vreči na trg čimveč stro-kovnjakov. Skoraj polovica vseh štu-dentov v SZ študira letos v yečernih tečajih ali ikot izred-no vpisani študentje. To so tako imenovani študentje-proizvajalci. Ta podatek kaže, da sistem izrednega večernega šolanja pridobiva na pomenu, ker je odstotek izrednih štu-dentov vsako leto večji. Od približno 560.000 novih študentov je več kot polovica izrednih, skoraj tri četrtine pa se jih je vpisalo na univerzo po 2-letnem delu v tovarnah ali na kolhozih ali po demobi-llzaciji iz armade. Po mnenju CJGC. Pogoje t. j. doiočene izpi-te pa predpiše pozneje univer- nili še četrti tip angleške viso- krije iz državnega proračuna za, na katero se štipendiranec ke šole, običajni t e h n' č n i oziroma odgovarja za to UGC. vpiše. University Grant Committee, ustanovljen takoj po koncu pr-ve svetovne vojne, združuje 21 predstavnikov univerz in osta-lih visokih šol, spretno zastopa v nekem smislu vsaj navidezno nevmešavanje države v visoko-kar bi iz sub-v tolik: meri prav gotovo nujno izhajalo. Da je avtonomnost univerze ogro-žena, lahko sklepamo iz značil-nega odstavka laburističnega pamfleta v zadnji volilni kam- fordu živi skupaj panji: -Univerze naj bodc svo- in 75 % ženskih študentov v bodne, neodvisne od vlad m coiiegu - pa preko bivanja v privataih interesov, ki skušajo skupnih domovih. Strošk* za razširiti svoje posebne doktri- vzdrževanje znašajo tu od 1300 ne,... naj ne stopajo v stik s do 2000 L na osebo. kar pa kulturnim ministrstvom. saj zavisi pradvsem od kapacitete jim nfhovo eksistenco omogo- takega dorna (150 do 200 štu-ča zakon in krijejo svoje izdat- dentov). Podatki o vseh viso-ke preko UGO. Koliko je tudi kih šolah v Angliji pa kažejo, ta ustanova »nevtralna-«, kako da jib zlasti na mlajših uni- tamkajišiijih krogov se je tako ^n v kakšni meri se more raz- verzah prebiva skupaj že več kvaliteta sestave novih štu- viJati politično življenje na vi- kot Dolovica. dentov V letu so v SZ uvedli na področ- ju visokošolskega izobraževa- nja več novosti, med njimi tudi to, da so odprli tako ime- novane splošne tehnične fa- kultete v sklopu višjih tehnič- nih šol. Najbolj zanimivo pa je nedvomno ustanavljanje ta- ko imenovanih tovarniških in- štitutov, ki so nekako v sre- dini rednega in izrednega šo- lanja. Studentje — delavci bodo obisikovali predavanja v prostem času, vendar pa bodo v sJdadu s stopnjo znanja de- lali v svoji tovarni in tako organsko povezovali teorijo s prakso. Na tehniških fakultetah so z letošnjim študijskirn letom za-čeli posvečati veliko pozorno&t atomski energiji, avtomatiza-ciji in pridobivanju plastičnih mas. Sovjetski študent trdo dela ves teden. Predavanja in vaje se vrstijo iz dneva v dan, ven-dar pa ima prosto soboto in nedeljo in sicer zaradi tega, da ne bi postal popolnrtne terene prevzela ralnem tekmovanju za Pokal vih mest Ista reprezentanca PLANINSKO DRUSTVO ^auPravo. Studentovska šport-refctorata - 26 moštev. Poleg je zasedla tudi prvo mesto v VELEBIT združuje okoli 2000 na orgamzacija. Ta sedaj več tega §e precsj srečanj z dru- tekmovanju za Pokal Hrvat- članov. Bilanca: 24 enodnev- ston za n^ozičiiost telesne ^ nih izletov - 520 udeležencev, vzgoje vn ftporta in nujno po n večdnevni izleti 27:490. Dodaj- p terene za svoje na- neštudentov^kimi moštvi. ske. Zaradi nediscipliniranosta n^- vcluikviu j.^^^ -..*««. —«—j j ,. . x , , katerlh igralcev je imela di- PLAVANJE IN WATERPO- mo še 6 poletnih taborov, te- ddljnje uspešno delo. Bdpltoska komisija polne roke LO. V zimskem bazenoi Mla- čaje, plezalne ture, predava- G^ovo bo bralce zammalo lo 8.500 Studentov, kljub te- Oe vse to 6orazmerno ROKOMET je za prvenstvo mu, da so moraU sami kritl zmanjšamo na naše, ijubljan- tmiverae igralo okoli 400 štu- vedike zahteve uprave bazena. ske prilike, bomo vsekakor dentov v 20 klubih. Njihovi 13 efcip je igralo waterpolo, ugotovili. da so v marsakateri problemi: nedisoiplina ekip in vendar mnoge z registriranlTni športni zvrsti precej dosegli. IZ DELA ZVEZE ŠTUDENTOVSKIH ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V NOVEM LETU JE KAR LEPO STEKLO sploh opustili misel na to, da bi se prikazali v prostorih Zve-ze, kljub temu, da jim pošiljajo vabila. Vse doslej — s ¦premenljivo PrecejSen del krivde zadeva pa 8o smučarskl tečaji V Ta-marju in plavalni tečaj v Ljub-ljani. Stevllne prijave so poka-zale, da sta ta dva športa med študenti posebno priljubljena arežo, zdaj pa ... je na nas sa- in jim nedvomno pomenita naj- seveda tudl fakultetnl odbor oz. boljšo zvrst aktivne rekre- združenje Zveze gtudentov-. ge ac^e- v vefiji meri pa zadeva štu- Oba tečaja vsebujeta za 8tu- dente same, ker se niso zanl- dente precejšnje materialne mall, kako njihovl izvoljeni ugodnosti, ki jih kot posamez- predstavniki opravljajo pover- niki gotovo ne bl mogli uživatl, jene jim dolžnosti. Prav gotovo tako da bo poraet članstva v bi ukrep, da bi nekaterim fa- študentovski športni organiza- kultetam s sklepom Upravnega ciji delno pripisati tudl temu, čisto materialnemu momentu. Grobi izvleček iz finančne-ga obračuna za leto 1960: last-ni dohodki 40.000, ncdzkori-? na sredstva iz 1. 1959 1 00.000, dotacija Republiške komisije za telesno vzgojo: 2,500.000. Zveza SSO v Zagre-bu je narnreč povezana na re-pub]iško komisijo in ne na proračun Zveze študentov. In za naprej? Nekaj postavk iz proračuna (že po tem je vide-ti, da še ni odobren): lastni dohodkl 350.000, dotadja rek-torata 1,000.000 in od Komisi-je za telesnb vzgojo NRH 9,350.000. Videti je, da se za-grebškim študentom-športni-kom obetajo v tem letu novi uspehl. Foto: Joco Znidaršič Klepet v strminah mlh, da bo vedno bolje. Začetek letošnjega leta po-meni v delu Zveze študentov-skih športnih organizacij veli-ko preokretnico, kajti storjeni so bili prvi ukrepi, ki bodo močno pomagali pri uvajanju telesne vžgoje kot fakultativne-ga predmeta na ljubljanski univerzi. Od začetka šolskega leta, ko je bil položaj precej slab in je kazalo, da zaradi pomanjkanja telovadnic sploh ne bo mogoče nuditi študentom osnovnih po-gojev za telesnovzgojno in športno udejstvpvanje, pa do tjLomsko računarska), zato bi PRED SKUPŠČtNO AKADEMSKE6A ŠPORTNBGA DRUŠTVA odbora ZSSO odvzeli zaradi nedelavnosti ln nediscipline Pet temeljnih točk in naše naloge SkupSčine klubov akadem- stopno vsem članom. kakšnih vidnih u&pehov, am- krat delajo starejši ljudje, blenu rekreauvnega sporta ln ^ Spreme'mb ,ako z,^'(e večinoma U vse tamčale. Na še vsakoletno delo preklnjeno urill in krepili svoje telo in študina malokdaj zasledimo telesne vzgoje ukvarjali le red- ki altruisti (znano je, da je sportno udejstvovanje na sami sedajj se je položaj precej po-pravil. Nemalo zaslug za to imajo seveda športni funkcio-narji na nekaterih fakultetah, ki so neumorno delali, dokler niso izvrtali prostih terminov v nekaterih telovadnicah. Tudi Komisija za telesno vzgojo pri Univerzitetnem sve-tu je v tem času mnogo storila. referenta, -^..... uvrejolvuvauje ua sumi .. so razpravljaJi o vseh za nekaj mesecev. To je znan da bi kasneje po kančanem športnega delavca, ki bi se ,,*Mn* -»nHpntov nrecei eko- fakulteti kot tudi v celotnl gtu- P^S T1^1 "^* V n-e? i°" Problem> ki verjetno edini ne študiju na univerzj lahko ras rad Jotil kakšne naloge. To večma Studentov precej eko- ^^^ *°L™L orffanizad1i •' ^vd ¦ ui-¦>> pravici lahko tare samo našega športnega vse svoje sposobnosti, flzične dejstvo kaže, da bomo tudi v~ < -r -',--¦ J : r^cerno, da s j^ ^ venomer panavlja, najpomembirejsih. ^ vedno 2 ^ ^ in ostrino udarja ob vsa prizadevanja, ob delo naših športnih kolek-tivov .To je vprašanje tnate-rialnih sredstev. Odveč bibilo iskati rešitve, saj je bilo že mnogo predlogov, kl pa vsl doslej niso pripeljaJi do no-benega rezultata. Še največ je je problem tre-nerskega in vaditeljskega ka-dra tako pomemben. da ni več raogoče odlašati, ns da bi to POŽRTVOVALHOST Nl ZADOŠČALA Košarkarski študentovski turnir Zagreb : Sara- Zagreb : Ljub- 24. in 25. 111. 1960 bi morai 2. koJo: Ljubljana vprašanje docela uredilS. Dru- biti v Zagrebu turnir študen- 46:59 (16:39), Beograd štvo ima le nekaj trenerjev, ld tovskega prvenstva v košarki jevo 66:35 (38:15). Clani Upravnega odbora so honorarno delajo pri posamez- *a leto 1960. Po propozicijah „ . . cjaraiPVA • se tudi domenili, da bo Zveza nih klubih za dokaj minimal- morajo na turnirju sodelovati 9J.n0 (IS-m SSO podprla kolikor bo le mo- na sre^<*"° ^: ~~ ^" «B«M_ ^im/jtii d t-or ™ M c. ««. 00-<* v *••>*>' gla vsako individualno akdjo ^* ** športnih odborov za organiza- ^f^0 cljo smučarskih tečajev, da ta- d^o> ' vflu^tadentov81?1 eiu^mSih mi^he- Tako nedvomno ne bo min, in sicer 14. in 15 l. 1961 oaMtnin ,,,ot „„1 • Z1™SK1« mogo^e delati naprej. Kvali- Sportna organizacija zagreb-počitnic vsaj nekai nrMm.i^. ^ Sport ^ /^ ^^ dostuje več samo smučarRicih i i +?v. 1 * " u osebno prizadevanje, sposob- i,u(/ow . verietn 1 ¦ ' bodo nos* in vnema, ampak je te- tem tri dni pred začetkom ffanizlran/ * /nax?° ^6 or" mu nuJno ^^ ^^ati šestro- turnirja. Ljubljanska ekipa je 8«ui«rani, Doao eianl študen- kovno pomoč. tudi najnovejše zato odpotovala na turnir po- tovsKe gportne organizacije uži- dosežke športne tehnike. teo- vsem nepripravljena in samo vau popust že pri tako najniž- rije iin prakse. Le tako bomo s Sesttmi igralci, ker jih za- jlh cenah uslug turističnih pod- lahko stopali v korak z naj- radi pomanjkanja časa več ni kov- Na zaključnem banketu jetiJ- ;. boljšimj, le lako bo de]o dru- bilo mogoče dobiti. v hotelu tnterrutcioruil je bila Vse to kaže na doln^ štva ^ahko vnaprej uresniče- Ijubljanska ekipa pohmljena predek pri uvajanju ob^ T" val° svo^° temelJno nal°g° Igralci niso bili vigrani, saj za borbenost in dosežen plas Poudariti je treba samo to, da brez zadovoljive rešitve tega vpražanja ni mogoče pričako-vati niti uspehov, še manj pa masovnega vključevanja štu-dentovske mladine v nago na ka- koli vprašanja bo od-nadaljnje uspešno delo akadernskega športnega dru-štva. lesnovzgojneea d štdi vz6a3ati mo si Ie, da črta uspehov na diagramu dela Studentovske športne organizadje zaradi ne- predvidenih ovir ne bi krenila druge če ne še bolj. več navzdol. so bolj nagra- najnuinj 4, ker pa so se pri- .. Q,-n .... in ama- javila samo 3 moštva, je bil liana yd0B ***•—'• kof pa plačilo za turnir odložen. Studentovska Končni vrstni red: Zagreb delo, bi mo- športna organizaclja Jugosla- 6 točk, Beograd 4. Ljubljana 2 t^S^ce&tdaja^o or,^ «a^7» ^r, nlia ho ?nts> AnlnMn. «07, ter- in SarajeVO 0 tOČk. NajboljM ^eh nekaj misM tg strelec na turnirju je bil Sa-rajevčan Dardagan. za Ljub-Ijano so bil{ uspešni Urbanija študen- (41 pi^ Bogataj (28). Šerbelj Iportno organizacijo o (25), Rojs (24), Lazar (23) in Zajc 14 pik. Turnir je potekal v prija-in pravem športnem brez vsakih prekri- ^^ ^^ »fiVTOMONTAŽfl« LJUBLJANA KAMMSKA ULICA 25 eestita za novo leto ljubljansklm študentom jo go g g p športnikov, so se spoznali šele pred od- ma, kljub mclemu številu d k i il i H i t T vz6a3ati ^nogo športnikov, so se spoznali šele pred od ma, kljub mclemu številu med študienti na • tvovanJa mnogo študentov, med kate- hodom, tako da na uspeh ni igralcev. Prirediteljfm v&apo- ^erl • rimi P« b0^© tudI najboljši. bilo računati. Vse ostale ekipe hvala za organizacijo turnirja k tih tj dlžil tij 12 P » da študentje, pa nabirali. To je tudi ovravičilo cej slabo seznanjeni z delom ^ naše Sportno društvo še visok poraz Ijublianske ekive Miro Bogataj ^\\mm SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA IZDELAVO ŽENSKE MODNE KONFiKCIJE brez potrebnih lastnih objek-tov, kar jim onemogoča redno vadbo pa tudi dotok novih, rnladih Ijudl, kj b! se želeJi vključitl v posamezne športne nanoge. Tudj tisti objekti, ki ^o v lasti našega društva. so *ako maloštevilni. da^je vadba vsega članstva določene šport-ne panog>3 zelo težka in skora.i nemogoča. Zato bo prav goto-vo treba doseči, da vsi šport-ni kolektivi združeni v aka-demskem športnem društvu dobijo svoje osnovne štx»rtn° objekte, ki so potrebni za nji-hovo delo. v svojo last, da se tako izognejo vsem tistim te-žavam. ki so vezane na dolo-čanje urniika, ?aj vemo, da je delo v športnih kolektivih tre-ba prilagoditl tako. da je do- mo s 4 igralci, dva od teh sta tudi še imela 4 osebne napa-ke. Izgleda, da je prireditelj ostale ekipe obvestil o času turnirja pravočasno. saj so vsi trenirali doma. Beograjčani pa so dopotovali v Zagreb že 2 dni prej, da so trenirali na iarišču. kjer se )e tekmovalo. Plasma Ijubljanske ekipe nl-kakor ni slab. Dobro pa bl bilo, da bi se na podobna tek-movanja pošiliale ekipe. ki bi imele vsai nekaj skupnih tre-ningov. Tako bi bil tudi za-qotovljen boljH uspeh. REZULTATI: 1. kolo: Beograd : 34:60 (24:30), Saraievo 41:51 (15:24f. Tovarna kovinskih in p!astičnih izdelkov »TUBA« LJubljana, KamniSko ultca 20 - Telefor. 31-282 proizvaja svinčeno embalažo za farmacevtsko, kemično in kozme-tično industrijo, embalažo iz aluminija za prehrarabeno in farmacevtsko industrijo, tehnične predtnete za radio industrijo Ln predmete za telekomunikacije izdeluje izdelke iz plastičnih mas za radijsko ln avtomobilsko i: dustrijo, kaker tudi predmete za Široko potrošnjo. :„ Vsi izdelkl tovarne »TUBA« so poznani po svoji pnrovrstnl kvalitetl In so v ceni bre2 konkurence! Zagreb : Ljub- MA OBISKU KEMIKIK REFORMA IN POGOJI Kot povsod, je tudi na od-delku za kemijo Studijska protoilem&tifcaruaijbolj aktualna. Vpisamdh je 540 študentov, od tegia jiih je 140 bruoov in 14 izrednih slušateljev. Trosto-penjski študij za enkrat še ni vrpelja/n, ker še niso ustvarje-ni pogoja za praktočno izobra-ževaimje študentov v kemijski tebniki. Vendar je študij že defirenciran v dve smeri, na čisto kemijo iin kemijsko teh-nologijo. Paseben problem je letos predstavljal lainski tretji let-nik. Ob koncu naiknadnega vpisa, t. j. konceni ©ktoibra, je bilo še vedno cfcrog 30 študen-tov, ki niso imeli pogojev za vpis v četrti letmik. Ker se tu-di po podaljšanju vipisa stanje ni bistveno sprememilo in bi ti študentje prišli pod nove štu-dijske pogoje, če bd morali nacvljati tretji letnik, se je kultetna uiprava odločila za edini možni izhod in dovolila tem študentam vpds kljub te-mu, da še niso imeli oprapak da venomer iščejo nove in izvirne oblike delova-nja. Tako so novost na oddel-ku za kemijo debatni krožki, ki jih bodo v kraitkem usta-novili. V teh krožkiih bodo na sestankih debaitiraii o najraz-ličnejših problemih, o interno štiidijskih ali splošno družbe-nih vpirašanjlh. Splošen po-jav na tehničnih faikultetah je, da se kultuirno življenje sestoji v glavnem le iz raznih agitacij za potsannez-ne prireditve, gled-».ližki abon-ma in podobno. Zdi se, da bo najti nekatere druge primer-s tako tradicijo treba prekiniti ne oblike ktdturnega delova-tudi na oddelku za kemijo in nja. B. E. STOPBUSKI STUDU VESTI S STROINE FAKULTETE Pri vajah Študentje letošnjega prvega letnfka že študirajo po novi študijski reformi. Pouk na dnigi stopmji se bo začel v šol-skem letu 1962-63. Učni načrt za to stopnjo je že skoraj go-tov, potrebne so sarno še manjše doipolnitve. Organiza_ cija podiplomskega študija za-enkrat še ni končana, vcndar je nekaj upanja, da bodo že v letošnjern poletnem semestru izvedli dva podiplomska teča_ ja za varilno tehniko in hi-dravlične stroje. Osamosvojitev in administra. tivni problemi 1. oktobra lani se je bivša fakulteta za strojništvo in elektrotehniko razdelila na dve samositojmi fakultetd, ad-ministracija pa je ostala v glavmem še staira. Z novim le-toan bosta fakulteti dobili vsa-ka svoj prorafrun, da bosta lahko nastavili vsaka svoje admiinistrativne moči. • Tam na klancu je vse (Foto: Joco 2nidaršič) IZREDNI ŠTUDIJ: DA ALI NE? Razgovor ob stebru Na strojni fakulteti so uved-li izredni študij šele z novo študijsko reformo. Res je, da je teže študirati izredno na tehniških fakultetah zaradi specifičnosti študija, vendar menimo, da je sedaj, ob kon-cu novega semestra, že čas, da se stvari končno spravijo v tek. GORAŽDE, KOPER... Strojna fakulteta v Ljublja-ni je ustanovila dva centra za izredni študij in sicer v Goraž dah (BiH) in v Kopru^ Preda-vatelji na obeh centrin so asi-stentje ljubljanske fakultete in strokovnjaki iz tamkajšnjih podjetij, predavajo pod nad-zorstvom univerzitetnih profe-sorjev. Kriterij na izpitih je enak, kot za izredne študente. Stroški za enega izrednega slušatelja znašajo v Kopru na leto 35.000 dinarjev, krije pa jih delno tovarna TOMOS. delno pa Okrajni Ijudski od- POMOC ALZIRSKIM OTROKOM Zveza prijateljev mladine je organizirala akcijo za pomoč alžirskim otrokom, ki je trajala od 15. decembra do 15. janu-arja. Tej akciji se je pridružil tudi antikolcnialni klub, ki de-la v okviru Zveze študentov ljubljanske univerze. Klub se jp povezal z vsemi fakultetami ter Viš.iimi in Visokimi šolami \ Ljubljani in Mariboru. Samo na pravu so že zbrali 40.000 din. Akcija še vedno poteka. bor. V Goraždah vse izdatkfe za izredni študij krijejo pod-jetja sama. V kratkem bo ver-jetno ustanovljen v Kranju ali na Jesenicah še en center za izredni študij, ki bo v intere-su Gorenjske industrije. PA V LJUBLJANI? Tu je zanimanje podjetij veliko manjše. vsaj kar se ti-če finančne podpore izredne-mu študiju. Zato kljub teore-tični podlagi izredni študij še ni stekel, predvsem zato, ker še ni rešeno vprašanje kritja stroškov. Na noben način pa se ne bi strinjali s tako rešit-vijo vprašanja, da bi si izred- ni študentje morali študij sa-mi plačevati .To bi namreč pomenilo, da izredni študij ne bi mogel izpolniti tistega me-sta, ki mu dejansko gre v na-šem univerzitetnem šolanju. Med podobnimi, upamo, da začetnimi anomalijami, naj omenimo tudi nerazčiščeno razmerje med rednim in iz-rednim študijem. Nekateri iz-redni slušatelji, ki so v redu izpolnjevali svoje obveznosti do fakultete in so se izkazali kot zelo vestni in prizadevni študentje, so se želeli vpisati kot redni študentje. Zanima nas, zakaj jim tega niso dovo-lili? Razpis za 18 asistentskih mest... ...prijavil se je eden! Kva-litetna izvedba študijske re-forme na vsak način zahteva nepriimerno več predava'.elj-skega osebja, kot ga je bilo doslej. Vse kaže, da je zelo težko pritegniti na univerzo sposobne mlade strokovnjak« — seveda zato, ker je v indu-striiji materialna stimujlacija veliko boljša. iVouo stavba na Rimski cesti Sedasn-je poslopje fakultete ima le dve predavalniči in dve risalnici, ki pa sta le za manj-še višje letnike. Pomanjkanje prostorov bo postalo še nepri-menno bolj občutno z uvaja-njem stapenjskega in speciali-ziranega študija im pa vedno večjega števila študentov. V teku so že pripravljalna dela za gradnjo nove stavbe na Rimski cesti, v kateri bodo predavalnice z;a študij na prvi stopnji, risalnice, laboratoriiji, kabineti, knjižnica in dekanat. Sedanja stavba bi brez večjiH preureditev ustrezala potre. bam predvidenega tehnološke-ga oddelka. Kod povsod: skripta, skripta, skripta... Ker je učbenikov le malo, si študentje pri študiju pomagajo z lastnimi zapLski. Vendar je te vedno težje pripraviti, ker profesorji predavajo snov pre-hitro, tako da je zelo težko slediti predava.njenr. Kaže, da je edina smiselna rešitev pro-blema v tem, da ss na kakršeru koli načiin izdajo skripta. Za-enkrat bodo študentje sami ci-klostdrali nekatera najnujnej-ša skripta; založnik naj bi bi-la uiniverzitetna založba, tisk pa bi oskrbela Jesenižka žele-zarna. Konkretne probleme V zvezi s pripravljainjem skript bodo proučile posebne komiBi je za skripta po letnikih, delova-nje teh pa bo vodila koordi-nacijska komisija pri fakultet-nem odboru. Viiako Rotar ZAGREB SEJA UNIVERZITETNEGA KOMITEJA Na zadnji redni seji UK ZKH so analizirali fakultetne konference Zveze komunistov. Ob tej priliki so opravili tudi nekaj kadrovskih sprememb. Za novega sekretarja Univerzi-tetnega koimiteja so izvolili Antuna Zvana, dosedanjega or-ganizacijskega sakretarja, za novega organizacijskega sekre-tarja pa je bil izbran Jcsip Gotovac, dosedanii sekretar Fa-kultetnega kamiteja ZK na eknnomski fakulteti. SARAJEVO JUBILEJNO LETO Letos študentje sarajevske univerze m visokih in višjih šol slavijo deseto obletnico obstoja univerze. Jubilej daje ton ln barvo vsej dejavnosti študentov. ki so&e med drugim v iz-redno velikem številu udeležili osrednje proslave. BANJA LUKA KOORDINACIJSKI ODBOR V Banja Luki so ustanovili kccrdinacijski odbor Zvez« študentov. Odbor bo imel nalogo zbliževati banjaluške Visok« šole z cstalo mladino tega mesta. AKADEMSKI KLUB Lani je bila 25-letnica delovanja banjaluškega Kluba akademikov. Vse leto 1960 je potekalo v proslavljanju jubi-leja. Klub sodeluje tudi s študenti Visokih šoj v Banja Luki, SKCPJE NOVA PRIDOBITEV V kraitkem bodo v Skopju začeli graditi novo stavbo Tehniške fakultete. Klub študentov arhitekture je priredil v sedanjih prostorih Tehniške fakultete razstavo skic in pro-jekta za novo zgradbo. N0VI SAD PROGRAM PROSLAV 20-LETNICE REVOLUCIJE Izdelan je že program proslav v počasti IV, IZSUA PRVA STEVn.KA NASEGA GLASILA KOl NASUOMK »STUDENTSKEGA UISIA- TA JR 12HAJA1, OD 20 MARC/> 194» UREJAt-I SO GA: FBANCl AMBBOZIC, DARO BRATOS, tCIJUI W\W «.TA, MILO9 ROBe. MILAN S1AKI.N !N MILOS Ml> REI.N, Kl T TUDI OREDNIK PRVEGA LETNIKA -TRIBUNE-. PRVI LETNIK OLSEGA 0 STEVILK - ZADNJO UREDl STANE SAKSIOA -Kl IZHAJA 6TIRINAJSTDNEVNO. NASLEDNJl UETNTK UREJOJE BORIS MIKOS MA * STEVH,KF- LETA I9S8 PREVZAME Z 18 STEVILKO PBIMO2 KO> \K. IZIDF 18 STEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE [ZHAJA oASOPIS V 10. STEVILKAH NA LETO BOGOAN PLEtA OBEJUJE -klST OD 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO 18. STEVILKE V. LFTNTKA KO GA EAMENJA JANKO POPOVlC IN UREJUJE UIST DO 1 STEVEUCF K. LETNIKA. DUSAN VOGLAB JB UREDNIK DO 1 STEVIUKF X ( "TJIKA.