VESTMK
§	§
Poštni urad 9020 Celovec
§	Verlagspostamt 9020 Klagenturt	E
)zha)a v Celovcu Erscheinungsort Klagenlurt
Posamezni izvod 3 ŠHinge mesečna naročnina	12 šiiingov	=
E	ceioietna naročnina	120 šiiingov	E
P. b. b.
?;<nttunnnnmtmmmunnnumnnMmmmmmmnmn)nmh^
LETN!K XXXiV.
CELOVEC, PETEK, 11. MAJ 1979
ŠTEV. 19 (1916!
DRŽAVNOZBORSKE VOLiTVE V AVSTRiJt:
8 prepričljivo
zmago
je SPO prevzeta tudi večjo odgovornost za vso potitiko Avstrije v prihodnjih ietih
Nedeijske državnozborske voiilve v števiikah: Voiiinih udeiežen-ccv je biio 5,186.676 (teta 1975 jih je biio 5,019.277); voiiina udeiežba !e biia skoraj enako visoka kol ieta 1975, namreč 92,21 %, zadnjič pa ^3,90 "/o. Od skupno 4,728.239 veijavnih giasov so dobiie: SPO 3.412.778, to je 51,03 "/o (teta 1975 je znašaio število 2,326.201 aii 50,42 odstotka), OVP 1,981.286 aii 41,90% (1,981.291 — 42,95 %), FPO 386.644 aii 6,06 % (249.444 — 5,41 %), KPO 45.270 aii 0,96 % (55.032 ** 1.19 %), druge skupine 2.261 aii 0,05 % (1.464 — 0,03 %). Od skupno 183 mandatov so posamezne stranke dobiie SPO 95 (dosiej 93), OVP 77 (80), FPO 11 (10).
V teh suhoparnih številkah je zapo-Paden izid letošnjih državnozborskih Molitev, o katerem splošno prevladuje Ninenje, da predstavlja pravo senzacijo. Politični opazovalci in komentarji so si namreč precej edini v oceni, je bilo po razvoju volilnega boja sicer pričakovati ponovno zmago SPO, morda tudi ponovno absolutno večino v parlamentu, vendar niti največji optimisti niso računali s tem, da bodo socialisti svoj položaj še toliko izboljšali.
Ne glede na vse take in podobne pcene ostane dejstvo, da je SPO svojo dosedanjo absolutno večino še bistveno povečala, medtem ko je OVP utrpela zelo občuten poraz, ki je brez ovoma večji od tistih treh mandatov, is' jih je zgubila v primerjavi z volitvami teta t975. Njeni cilji, ki si jih je zastavila v volilnem boju, so bili vsekakor previsoki: ne le zlomiti absolutno Večino socialistov, marveč sama postati vodilna sila. Ni dosegla ne enega "e drugega cilja, marveč je nasprotno celo utrpela izgubo. Ravno v luči vo-umih ciljev pa je tudi .uspeh" FPCt le Polovičen — pridobila je sicer 1 mandat, vendar ni uspela preprečiti ponovne absolutne večine SPC. Tako je jigia ji volitev kot okrepljena vladna stranka, medtem ko sta se t-tVP in FPCt znašli v opoziciji še oslabljeni.
Ob takem izidu so sedaj razumljivo Y ospredju razpravljanja o tem, kje Jo treba iskati vzroke, po eni strani ^a nepričakovani uspeh SPO in po drugi strani za težki udarec, ki ga je doživela predvsem OVP. Brez dvoma 9re zmaga SPO v veliki meri na račun kanclerja Kreiskega, ki zaradi svojo Izkušenosti, pa tudi zaradi svoje prebrisanosti, pravzaprav ni imel resnega Nasprotnika. Vendar pa bi bilo zgrešeno videti zasluge samo pri kanclerju. Kajti volilni boj je vodila stranka kot celota, pri tem pa se je opirala
(pri tem pa volilne karte še niso vračunane) takole: SPO je dobila 180.754 ali 56,5% glasov (leta 1975 jih je imela <70.719 ali 54,75 %), OVP 103.690 ali 32,41 % (105.572 — 33,86%), FPO 32.022 ali 10,1 % (31.059 — 10%), KPO 3.447 ati 1,08% (4.485 — 1,44 %). Nekoliko drugačen pa je izid v dvojezičnih občinah: SPO 43.156 ali 59,85 % (39.217 — 58,2 %), OVP 22.736 ati 31,53 odstotka (21.563 — 32%), FPO 5.151 ali 7,14% (5.238 — 7,77 %), KPO 1.066 ali 1,48% (1.360 — 2,02 %).
SPO je torej uspešno branila svoj vodilni položaj in je Koroška za Dunajem slej ko prej najbolj .rdeča" dežela v Avstriji; posebno velja to za dvojezično ozemlje, ki se je zelo približalo dunajskemu odstotku, kjer je SPO dobila 61,35% glasov. OVP je utrpela izgubo, ki je bila v deželnem povprečju precej večja kot na dvojezičnem ozemlju. FPO je na Koroškem malenkostno pridobila, nasprotno pa je v južnem delu dežele nazadovala. Nazadovala je tudi KPO, pri čemer je izguba pro-
centualno na dvojezičnem ozemlju večja kot v deželnem merilu.
Izid volitev na dvojezičnem ozemlju je brez dvoma posebno značilen v tem oziru, da je FPO kot glavni predstavnik nacionalističnih sit kljub napredovanju v deželnem merilu v južnem delu dežele nasprotno nazadovala. V tem se odraža želja prebivalstva po miru in sodelovanju, kar bi moralo biti zlasti vodilni SPO nauk in opozorilo, da se čim prej osvobodi jarma tristrankarskega	proti manjšinskega
pakta. Deželni svetnik Schober je v torek med .reberško debato* v deželnem zboru pravilno ugotovil, da ne gre, da bi .abvvehrkampt" podaljšali še v leto 2000. Toda ugotovitev sama je premalo, dokler vodilna stranka ne bo tudi s svojo politiko in z dejanji nedvoumno povedala, da se ne pusti več vpreči v nacionalistični voz, ki ga še naprej krmari KHD.
Glede odločanja slovenskih volivcev lahko ugotovimo, da so tudi tokrat dokazali politično zrelost ter se pri volitvah, kjer je šlo za vprašanja državne politike, niso pustili speljati na ozko nacionalno platformo. O tem si bodo morali priti na jasno tudi tisti, ki pojme, kot so ponos, trezen razum in narodna zavest, skušajo pogojevati z enostranskim strankarskim opredeljevanjem. Zato jim tudi mirno prepuščamo razmišljanje o vzrokih nadaljnjega nazadovanja KPO, kajti tozadevnemu razvoju po vsej Avstriji vendar ne moremo biti vzrok koroški Slovenci — pa naj bo naša .lahkomiselnost", .naivnost" in .lahkovernost" po mnenju gotovih ljudi še tako velika.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ..RADiŠE" NA RADiŠAH
VABILO NA
Otvoritev
kuiturnega
doma
na Radišah



V NEDEUO 20. MAJA 1979 Spored:
ob 10.00 uri budnica (godba na pihata) ob 10.30 uri sveta maša, biagosiovilev
ob 11.30 uri opoldanski piknik (zabavna giasba, jedi na žaru) ob 13.30 uri igra godba na pihata ob 14.00 urt otvoritvena slovesnost ob 16.00 uri vrtna veseiica $ pte:om
Pridite, da skupno preživimo ta pomtadni dan na sončnih Radišah!
Odbor
ZUNANJA POLtTtKA SFRJ:
Za dobrososedske odnose
ob spoštovanju pravic manjšin
No seji, ki jo je vodil Miloš Minic, je zvezni svet za mednarodne odnose SFRJ ta' ponedeljek obravnaval položaj in dolgoročni program razvoja sodelovanja med Jugoslavijo in sosednjimi državami. Seje so se udeležili predstavniki zveznih organov in organizacij ter delegacije republiških in pokrajinskih svetov za mednarodne odnose.
Ob obietnici državne pogodbe
moramo znova opozoriti na odprta vprašanja
Pri/joJn;; fe</ew — 75.	— To oT/etn;cd poJpiM jgrgudt: prof; (ZrHg;.
4Wtr;;sTe r/ržatinc pogoje, fMfc/rMroi/neg;;
&<zferw:
Na vladno politiko, ki je bila kljub raz-Nim pomanjkljivostim in napakam za volivca očitno le bolj prepričljiva in Privlačna kot pa demagogija, s katero "a šli v volilni boj OVP in FPO.
Zdaj, ko je volivec izrekel svojo sod-°°. ima SPO pred seboj nadaljnja štiri 'eta vladanja, pri čemer je precej go-'Ovo, da bo v glavnem nadaljevala svojo dosedanjo politiko; v tem smislu so se tudi že izjavili njeni vodilni Predstavniki. Ravno zaradi tega pa se N' bati, da bi Avstrija v teh štirih letih Postala socialistična država in je torej °?odevni .strah", ki ga je zaslediti v OVP-jevskem tisku, prej izraz denrta-9°9ije, s katero OVP očitno misli nadaljevati, namesto da bi se resno za-Nuslila glede vzrokov, ki so ji v nedeljo Prinesli zasluženi poraz.
Samokritičnost pa seveda ni potreb-Na le OVP. Ce pogledamo nedeljske Volilne rezultate na Koroškem in še Posebej na dvojezičnem ozemlju, po-sm pridemo namreč do zaključka, da Nobena stranka nima vzroka biti brez-orižna ali celo vzvišeno samozado-voljNa; predvsem pa to velja z ozirom Na deželnozborske volitve, ki bodo že 'etos 7. oktobra.
Na Koroškem izgleda izid volitev
$ /Mfer;w /e dfjfriju s/;et (Zoseg/d svojo popo/rro svo-Toč/o ir; Mcot7v:sMosf ;er sc Kvrsžr/d v Trog SKveremT ;/rž<;v.
OT oT/efr;;c; r/rž%VHe pogoje jc rdZH?n/j:vo, Ju sc TorošT; 5/ovcnc; vprdšdrMO, T%To jc z ;zpo/wjcvd-"jerr? Jut;/; JoZočZZ fegd meJngroJnegi; JoTMrrreMž^, Tv zd^evdjo Mds Ju Mdšd žJv/jcnjsTd vprdsdnjd. TdTdj pd mor<%rwo Kgotozi;;;, Jd s t^To;rr;er;ovar;;w z%Tor?orM o Md-roJr;;'T s&KpJndT? MdSd vprdšdfijd n;'so resend Ju Jd jc rcsc-Vdnjc posfd/o /c sc To/j zdp/ctcHo. TčorošT; S/oucnc; swo svoje sžd/Jsčc Jo scr/rvojd/JjsTc Zd&onot/dje že ponovno poveJd/;'. /dsno srno opozori'/;', zdTdj sc s fgTšno reš/fvrjo ne moremo sp-rijdzm';;'; drgdmen^rdno smo jo zdvrm'/;', TTrn?;' pd pr/sfojmm JejdvmTom poveJd/; ;K.J; mnenje, Tu To Zn mord/d :zg/er/df; reš/tev, Ju Zn' ndm Zdgofdv-ZjdZd oTstoj ;'n omogočd/d rdzvoj, TaTor ndm to jdmč; <r/en 7 (Zrždvnc pogoJTe.
Z/dzvoj zdt/nj/Z? Zet je ndid std/;'sčd v cc/otj potr</;7. VeJno ToZj pr/Zidjd Jo JzrdZd, Jg prt set/dnj; MreJZžv; ne gre Zd tzpoZnttev oZrveznost; ;z tZrždvnc pogoJZrc, mdr-več zgoZj zd JzpoZnJtev zd/rtev nemšZnZr ndctondZJstov, Zi; to MreJjtev Zdto tn^t smdtrdjo zd svojo zdsZdgo, Zd ^oj dspcZr. Žc ;z tegd Jcjstvd pd tzZrdjd, Jd to ne more Zr;t; rešttev v TorJst mdnjsJnc, temveč je to rešitev, T: je ndperjend prot; mdnjštn; :'n njentm žtv/jcnjsZnm ;'n-teresom.
Nd tem iZejstVK t;;J; n;'č ne spremen;, če Tdnc/cr ;'n <7r;;g; dvstr;jsTi pre^stdvniT; sTdšdjo seJdnjo n reditev prJ^dZovdt; Tot ot/govdrjdjočo d/; ceZo Tot vzorno. A*o-rošT; ^Zovenc; Tot neposredno prZzddet; ndmreč TZjnZr temn ne moremo sprejet; rešttve, T; je po svoj; Zdsnov; ;n svoj; vseZnn; dejdnsTo ndperjend prot; ndm. NoZiend mdnjštnd v svetd ne more prZstdt; nd rešttev, T; njeno dvtoTtono ndseZZtveno ozemZje zoždje nd eno tretjZno dZ: ceZo nd eno šesttno, njo sdmo pd dcZ; nd osem rdz-ZtčnZT Tdtegortj, pvtem pd še posTitšd eno sTnptno ;'z-
Vse to smo prZstojntm dejdvntTom že ponovno nedvoumno poveddZ;', venddr smo ndZeteZ; nd gZdZtd ttšesd. Zd-
to seddj po vo/ZtvdZr smdtrdmo Zd potreZrno, dd v/ddo ;n drtt-ge /orttme še enTrdt opozortmo nd nevzdržno stdnje in nd odprtd vprdšdnjd ter j;m povemo, dd Zrodo vprd-šdnjd ostdZd tdTo doZgo odprtd, doTZer ne Todo vsdj v znosn; mer; rešend. ^ tem vprdšdnjd nZTdTor nočemo esTdZZrdt;, mdrveč Zročemo znovd poveddt:, dd smo zd dtdZog. Smdtrdmo, dd je nevzdržno, dd Zn vZddd ndprej odT/dnjd/d sTnpno reševdnje s prtzddeto mdnjštno, Tdjt; tdTo ndddZjnje odTZdnjdnje mord ndmreč ndjno vodtt; v esTd/dcZjo ;n Tonjrontdftjo, T; pd ne more Zdt; v ;'n-teres;; ne večtnsTegd ndrodd ne mdnjšZne, mdrveč sdmo šTodnje potreZmemn mZrnemn sožttjn med oZremd ndro-domd v dežeZ; ter onemogočd t;;d; zdžeZjeno ZzToZjšdnje odnosov med sosednjtmd drždvdmd.
Pr; nedeZjsTZT voZitvdZ; smo tud; TorošT; .SZovene; Tot dvstrtjsT; drždvZjdn; soodZočdZ; o Zrodoč; Ksmerttv; drždvne poZZtZTe. Z odd ndš; gZdsov; Zd eno dZ; drugo strdnTo vsdj v ndrodnostnem pogZedn ne pomentjo prt-zndnje, mdrveč pomentjo oTveznost ;n odgovornost, T; jo nostjo strdnTe Tot nostZc; poZZttčne voZje. Ndjvečjo odgovornost pd je s svojo preprZčZjtvo zmdgo prevze/d soctdZtsttčnd strdnTd — tdd; gZede reševdnjd ndšiZ; vprd-šdnj. Zdto jo po voZttvdT Tot v/ddno strdnTo še enTrdt opozdrjdmo, dd smo TorošT; S/ovene; prtprdvZjen; nd dtd/og, todd prtprdvZjenost mord Tit; tud; nd strdn; vZdde. AZisZimo prtprdvZjenost, dd v endToprdvnem d;'d-Zog<; z osrednjtmd orgdntzdctjdmd Tot predstdvmstvom mdnjštne potšče rešttve, T; Todo odgovdrjdZe črT; :n dnTd čZend 7.
Pr; tem ptt oT oTZetnZe; podptsd drždvne pogodTe zno-vd podddrjdmo, dd tdTe rešttve n; mogoče pričdTovdt; nd pod/dg; trZstrdnTdrsTegd prottmdnjštnsTegd pdTtd, T; grddt' nd nedpordTntT rezdZtdtZT TojTottrdnegd preštevd-njd, TdTor tddi' n; dosegZjtvd s prtttsTom poZitičniT procesov d/; sZZjenjem v ospordVdne sosvete.
Poudarjeno je bilo, do Jugoslavija razvija vsestransko sodelovanje s sosednjimi državami ob popolnem spoštovanju enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ugotovili so, da je v zadnjih mesecih prišlo do popolne uveljavitve takšne jugoslovanske zunanjepolitične usmerjenosti. Z nekaterimi sosednjimi državami so navezali dvostranske stike, ob katerih se je pokazala pripravljenost za poglabljanje dvostranskega sodelovanja na vseh področjih. V odnosih z nekaterimi sosedskimi državami pa je še čutiti neurejene probleme, zaradi česar še vedno niso dosegli zadovoljive stopnje medsebojnega zaupanja in sodelovanja, je bilo na seji izrecno poudarjeno.
Ocenili so, da' čim širši razvoj vsestranskega dobrega sosedskega sodelovanja v največji meri pripomore, da se na načelnih in konstruktivnih temeljih poišče rešitev za premostitev še neurejenih problemov, ki jih je čutiti v medsebojnih odnosih. V tej zvezi so na seji posebej poudarili jugoslovanska načelna stališča, da Jugoslavija ni nikoli imela proti nobeni sosedi in da tudi nima' ozemeljskih pretenzij, marveč spoštuje načelo nedotakljivosti meja in da to načelo šteje za enako obvezujoče zase kot tudi za svoje sosede. Člani sveta pa so tudi poudarili, da načelo popolne nacionalne enakopravnosti pomeni eno od osnovnih pridobitev jugoslovanske revolucije ter so opozorili, da) je zanimanje Jugoslavije za položaj in pravice narodnostnih manjšin v drugih državah zakonito in da to z ničemer ne ogroža vpra)-šanja suverenih pravic katerekoli sosednje države. Naglasili so znano jugoslovansko stališče, da bi morale narodnostne manjšine postati aktiven dejavnik in vez prijateljstva ter razumevanja' med sosednjimi državami.
izid voiitev v dvojezičnih občinah
Za nas je izid vsakokratnih voiitev razumijivo najboij zanimiv na jezikovno mežanem ozemiju južne Korožke. To veija tudi za državnozborske voiitve, čeprav gre pri njih za žirže, vsedržavne odiočitve. Zato poteg komentarja na prvi strani, kjer so rezuitati nedeijskih voiitev osvetijeni iz državnega in dežeinega vidika, tudi tokrat objavijamo za dvojezične občine že poseben iteviični pregied, iz katerega je točno razvidno, kako so se voiivci v vsaki občini posebej odiočaii za posamezne stranke.
Ker pregied, ki bi bi! omejen na rezuitate ietožnjih voiitev, gotovo ne bi dajai zadovoijive siike, za primerjavo navajamo tudi že podatke iz ieta 197$, in sicer najprej rezuitate tokratnih državnozborskih voiitev in poieg njih tudi že podatke zadnjih dežeinozborskih voiitev, ki so biie prav tako v ietu 197$. Primerjava z dežeinozborskimi voiitvami je zanimiva ktjub temu, da so merjenja sii na državni in dežeini ravni zeio raziična in zato rezuitatov ni mogoče ocenjevati z enakimi meriti.
V primeru dvojezičnih občin pa je primerjava že posebej zanimiva, ker je pri zadnjih dežeinozborskih voiitvah poieg žtirih poiitičnih strank kandidirata tudi Korožka enotna iista, ki je tedaj zbraia dobrih 6000 giasov, tokrat pa so ti giasovi spet ..porazdeijeni" na posamezne stranke.
V nasiednji razpredeinici objavijamo podatke za posamezne stranke SPO — Socialistična stranka Avstrije, OVP — Avstrijska ijudska stranka, FPtS — Svobodnjažka stranka Avstrije, KPU — Komunistična stranka Avstrije. Za vsako stranko je najprej v krepkem tisku navedeno žteviio giasov, ki jih je dobiia v posamezni občini pri ietožnjih državnozborskih voiitvah; v navadni pisavi pa so za primerjavo navedeni že podatki državnozborskih voiitev ieta 197$ ter podatki dežeinozborskih voiitev 197$. V zadnji koioni pa je že žteviio giasov, ki jih je pri dežeinozborskih voiitvah 197$ v posameznih občinah dobiia KEL — Korožka enotna iista.
S P U	O V P	FPO	KPO	KEL
1979	1975	1979	1975	1979	1975	1979	1975	1975
		drž.	dež.		drž.	dež.		drž.	dež.		drž.	dež.	dež.
Bekštanj	2801	2525	2228	H6$	1238	1164	3$0	282	355	60	106	105	280
Bilčavs	$31	450	313	296	298	298	67	65	60	17	25	8	192
Bistrica v Rožu	102$	986	903	416	399	341	63	75	70	34	47	35	177
Borovlje	3160	3027	2781	m$	1172	1109	26$	279	357	99	93	136	260
Čajna	837	803	774	403	384	340	13$	109	141	18	27	48	12
Djekše	263	270	247	269	266	252	43	42	52	3	7	—	38
Dobria vas	1990	1883	1626	10$0	1005	1020	16$	147	166	38	36	24	249
Galicija	$$0	526	482	396	329	323	38	36	42	6	10	2	68
Globasnico	$26	459	389	269	271	241	3$	33	32	28	43	6	254
Grabštanj	840	721	661	$86	588	591	127	146	165	9	11	11	10
Grebinj	962	844	743	939	919	908'	182	202	278	13	17	17	36
Hodiše	611	546	484	341	278	259	70	69	78	7	14	8	95
Kotmara vas	923	808	741	437	404	377	76	94	109	18	36	20	116
Otok	2$$	245	229	317	291	280	71	45	68	—	2	2	12
Pliberk	2028	1732	1306	1141	1093	976	163	198	248	107	129	39	835
Podklošter	2789	2697	2474	944	882	820	2$8	267	317	129	155	221	71
Pokrče	784	658	621	429	402	380	86	89	113	4	2	9	10
Rožek	482	439	387	242	243	218	48	72	77	13	19	6	100
Ruda	$04	457	414	330	315	312	$$	64	81	4	7	3	38
Sele	291	279	222	128	102	60	3	3	3	16	21	11	188
S tra ja vas	$29	508	456	332	379	357	34	31	37	6	6	8	60
Suha	398	322	296	27$	268	268	12	24	31	4	8	5	75
Škocijan	12$$	1076	951	824	773	748	129	133	153	29	40	10	288
Skotiče	767	729	657	316	252	233	$6	61	87	9	26	10	95
Šmarjeta v Rožu	364	349	312	240	231	237	19	19	26	9	14	8	51
Šmohor	2128	2021	1962	1316	1506	1411	699	704	801	21	17	37	67
Štefan na Zilji	703	632	572	470	492	561	60	52	45	13	15	8	6
Šentjakob v Rožu	1877	1668	1458	613	592	535	83	114	136	9$	102	75	398
Teholca	6$S	645	616	321	300	285	$7	43	63	7	7	11	1
Velikovec	3$3$	3183	3053	2237	2105	2016	$$6	553	658	$2	52	50	181
Vernberk	1428	1256	1139	$76	520	486	16$	168	189	10	17	36	47
Vrba	24$1	2144	1947	1439	1358	1177	630	677	838	61	86	81	174
Železna Kapla	1398	1361	1119	$04	509	452	69	70	92	64	95	91	323
Zihpolje	3$0	290	254	374	350	347	76	57	78	4	8	2	27
Zifara vas	869	838	720	334	313	298	$0	42	54	26	27	2	199
Zrelec	2199	1887	1788	843	738	756	1$7	168	150	29	33	33	95
Betjak-mesto	20.74$	19.567	18.033	9262	9325	8351	2936	2669	3542	$67	672	1349	146
Celovec-mesto	28.7$$	26.853	24.850	19.902	19.342	18.156	4991	4906	5987	6$4	758	1025	536
Tudi naši študenti na Dunaju
so vključeni v široko protifašistično gibanje
Kakor smo poročali ie v zadnji številki našega lista, je bila na Dunaju velika protifašistična demonstracija, ki jo je organiziralo štirideset organizacij različnih svetovnonazorskih smeri, socialističnih, komunističnih in katoliških. Med organizatorji je bil tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju, solidarnost in podporo demonstraciji pa sta izrazili tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev.
Zadnji povod za demonstracijo je dal namen neonacistične ANR (Aktion neue Rechte), da kandidira pri bližnjih visokošolskih volitvah. Kljub močnemu deževanju se je zbralo okrog 3000 antifašistov, ki so zahtevali prepoved neonacističnih organizacij, kot sta predvsem ANR in NDP; zahtevali pa so tudi prepoved koroškega Heimatdiensta.
Poleg drugih govornikov je na demonstraciji spregovoril tudi zastopnik KSS, ki je poudaril, da je obstoj in delovanje KHD prav tako v nasprotju z državno pogodbo kot so ANR, NDP, Kameradschaftsbund in podobne organizacije. Po mnenju avstrijske vlade bi prepoved neonacističnih organizacij ne bila v skladu z demokracijo. Pri tem pa očitno pozabljajo, da takšno pojmovanje demokracije daje svobodo delovanja ravno tistim, ki demokracijo teptajo z nogami. Lahko si mislimo, da se vlada zaradi tega hoče izogniti prepovedi ANR in NDP, ker se boji, da bi to vplivalo vzpodbudno na antifašistično gibanje, ki bi potem moglo močneje in odločneje nastopati tudi proti KHD; če upoštevamo, da na Ko-
roškem uživa KHD tudi podporo strank, potem bi bila takšna bojazen razumljiva. Zastopnik KSS je zavzel stališče tudi k mnenju zvezne vlade, češ ne prepovedovati marveč pojasnjevati, ter je poudaril, da med prepovedjo in in-
formiranjem javnosti o bistvu neofašiz-ma ni nobenega nasprotja.
Predstavnik KSS je bil tudi v delegaciji, ki se je zglasila pri kanclerju Kreiskemu ter ob tej priložnosti ponovno zahtevala prepoved neonacističnih
organizacij. Glede kadidature ANR pri volitvah na univerzi je kancler dejal, da ima pri tem zadnjo besedo pristojni minister, da pa bodo o tem še prej razgovarjati v ministrskem svetu. (Medtem je že bilo objavljeno, da se je univerzitetni odbor izrekel proti kandidaturi ANR).
Veliki uspeh demonstracije je zagotovilo predvsem dejstvo, da se je na skupno platformo moglo zediniti štirideset različnih organizacij. Pri fem je bistveno prispevat tudi KSS, na čigar pobudo je bil tudi KHD vključen med organizacije, ki jih je po mnenju demokratičnih in protifašističnih sil v smislu zakonov in državne pogodbe treba prepovedati.
Istega dne, ko je bila demonstracija proti pojavom neonacizma, je Klub slovenskih študentov na Dunaju obiskala 40-članska mladinska skupina kluba OZN iz Slovenije. Mladinci iz Slovenije so si ogledali nove prostore KSS ter se zanimali za njegovo delovanje, hkrati pa so člani kluba OZN informirali slovenske študente o svojem delu.
Dan navrh je imel KSŠ svojo tradicionalno komemoracijo v spomin in počastitev trinajstih žrtev fašizma iz Sel in okolice Železne Kaple, ki so bili leta 1943 obglavljeni v deželnem sodišču na Dunaju. Klubaši so se junakov, ki so dali svoja življenja v boju proti fašizmu, spomnili z recitacijami, s petjem in s polaganjem venca. Komemoracije so se udeležili tudi člani kluba OZN iz Slovenije.
V	sfet;; čcd^/jc gostej-
šega jrrep/etanja interesov ;n stihov n;eJ narod; je znanje ježkov ze/o važno, M; je pogoj ;n jrod/aga za ntcdsc^ojno raznn:evanje /H sporazM-ntevanje. 3e posebnega pomena pa je to spoznanje tam, ^jer gre za odnose /n sode/ovanje med HdrodoMM, &;
Dvojezičnost
odpira vrata v bodočnost
živita dr%g po/eg drdgegd v s^apni dofMOTdrH.
Denimo pr;' ud* na Korošcem; Ve-/i^o govorimo o potreb; medse^ojne-gd rdZMrnevdnjd in spožto^dMjd, &ar naj /n prispeva/o ^ mirnema sož;'tjM in CHd^oprdVMerMM sode/ovanja. Toda vse prema/o de/amo v tej smeri. Kajti prizadevanje zd nčenje o^e/; deže/ni/? ježkov ^e sme/o Zdti enosmerna cesta; s^npna vzgoja v d;;jr;; strpnost; in rdZKTnevdnjd jr; mora/a /nti s^rj* vse/; — ta^o pr;pdrjn;j:ov manjšine ^ot tad; pripadnikov večinskega naroda. Ne /e 5/ovenci j?; mora/i kiti okvezani, da okv/adamo po/eg materinščine tadi jezik soseda; tadi nemško govoreč; deže/an, ki se prise/i d/; oprdv/jd svoj pok/ic na dvtoj?toMe?M ozem/ja svojegd s/ovenskega soseda, ki mora/ imeti interes in ce/o okčatiti kot svojo do/ŽMost, da s; osvoji znanje s/ovens^egd jezika. Le tedaj, če komo /akko vsi govor;/;' v svoj; materinščini, pd se komo k/jak tema med sekoj razame/i, ko v/ada/o res dokro sosedstvo.

5eveda pd je Zd dosego takik odnosov treka tadi nekaj ndprdv/t/. Predvsem se je treka otrest; predsodkov in nd mesto zgrešenega naziranja o več in n!dnj vrednik jezikik je trend postaviti ndče/o enakopravnosti in enakovrednosti. /skati je treka skap-no pot — pot skapne vzgoje, pot ačenja okek jez/kov, kajti nd Mdrod-nostno mešanem področja je dvojezič-nost tista, k; odp;rd vrdtd v kodoč-nost.
3/is/imo nd to predvsem zddj, ko je pr; vpisovanja otrok ddnd tadi možnost Zd pr;'jdve k dvojezičncma poaka/
Čudna
zaskrbijenost
Dotočenim ijudem očitno tudi čio-veška nesreča siuži samo za zado-voijevanje njihovih osebnih ati vsaj enostransko pobarvanih stremljenj. Namesto da bi odprti srca za sočto-veka, ki je v stiski, ter mu izkazati resnično humano in nesebično pomoč, tudi akcijo sotidarnosti zlorabijo za to, da zadostijo svojim hotenjem.
Tako je Tednik prejšnji teden pod rubriko „Pisma bratcev" objavit dopis Micke Miškulnig, ki jo menda „moci", da ZSO in Stovenski vestnik v zvezi z zbiranjem pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu Črnogorskega Primorja navajata tozadevni konto pri BAWAG, namesto da bi denar zbirata pri stovenski banki. Ob odnosu, ki ga je avtorica omenjenega dopisa pokazala do slovenskih kreditnih zadrug, se nam njena sedanja zaskrbtjenost v tej smeri zdi vsekakor čudna. Vendar je to njena zadeva, s katero bo morata priti sama na čisto. Zato stvari tudi ne pripisujemo posebnega pomena, pač pa se nam zdi potrebno pojasniti vprašanje ..spornega" konta.
V pozivu ZSO in Slovenskega vestnika objavljeni konto pri BAWAG je — kakor smo to že ponovno tudi zapisati — jugostovansko veteposta-ništvo na Dunaju posebej odprto z namenom, da bi se tam zbirati prispevki za pomoč Črnogorskemu Primorju. V tem smistu je bita ZSO s strani jugoslovanskega predstavništva izrecno opozorjena na ta konto ter naprošena, da nanj vptačuje svoje prispevke. To prošnjo je ZSO upoštevata od prvega trenutka in bo v tem smistu ravnata tudi v bodoče.
Sicer pa se nam zdi, da ni važno, na kateri konto kdo vplača svoj prispevek — važno je, da vsak prispeva čim več in tako čim bolj pomaga tistim, ki so pomoči potrebni. Kdor pa tudi ob taki pritožnosti uganja svojo ..politiko", tisti samo odkriva, da je njegovo stremtjenje žeto nehumano in nesotidarno.
Posvet o slovenščini
VABILO
Zvezna gimnazija za Stovence v Ceiovcu prisrčno vabi na
šoJsko akademijo
ki bo v nedeijo, dne 27. maja 1979, ob 14.30 uri v Deiavsk) zbornici (Arbeiterkammer) v Ceiovcu
Ob mednarodnem ietu otroka prirejamo teto; šoisko akademijo pod gesiom
TU SMO. VAŠi OTROCi!
Na :poredu je komemoracija za umriim prvim ravnateijem Siovenske gimnazije dr. 1. Tischierjem; nato :iedi)o pevske in instrumentaine točke, jazz-gimna!tika in recitacije. V prvem deiu akademije na:topajo otroci dvojezičnih otroških vrtcev iz Št. Petra pr) Št. Jakobu v Rožu in iz Ceiovca.
V prostoru pred dvorano bo spet bazar dijaških izdeikov. Dobiček bo siužii podpiranju učencev.
Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Siovence.
Ravnateijstvo
DVOJNI JUBILEJ
Glasbene matice v Trstu
Portorož rta slovenskem Jadranu bo gosti) 14. in 15. majo nekaj sto jezikoslovcev, družbenih delavcev, novinarjev, prosvetnih in kutturnih detovcev in drugih, ki se bodo srečali na posvetu o slovenščini v javni rabi. Pri posvetu, ki ga' organizirata Socialistična zveza: delovnega ljudstvo in Slavistično društvo Slovenije, gre za vseslovensko prireditev, saj so vanj vključene tudi slovenske narodne manjšine iz Madžarske, italije in Avstrije, poleg tega
Na Dunaju je v zbirki „integra-tio" pred kratkim izšla knjiga s prispevki o slovenski, hrvaški, madžarski in češki manjšini v Avstriji. Sodelovali so nam že znani mladi zgodovinarji, kot sta to Stuhlpfarrer in Haas, a tudi slovenski zgodovinarji Moritsch in Lukan, in cela vrsta drugih strokovnjakov, ki so deloma sami Pripadniki manjšin. Med novejšo literaturo je to prva knjiga, ki obravnava vse štiri narodnostne manjšine v Avstriji, izdajatelj pa je Erno Deak.
Prvi del knjige je posvečen splošnemu razmišljanju o pojmu narodnost (Moritz Csaky), analizi zadržanja avstrijske vlade do manjšinskih določil iz senžermenske pogodbe (Hanns Haas) ter primerjavi avstrijskega prava z mednarodnimi norma-rnt človekovih pravic (Erich Komer). Vsebuje pa med drugim tudi rezultate razgovora na sedežu zveznega kanclerja leta 1921 o ravnanju z manjšinami v Avstriji.
V drugem delu najdemo poleg seznama literature o koroških Sloven-n*h, ki ga je sestavil Wa)ter Lukan, s^ zgodovinski preged razvoja Slovencev od začetka do današnjih dni. Zgodovino do leta 1918 opisuje Wal-ter Lukan, medvojno dobo in Čas druge svetovne vojne razlaga Andreas Moritsch, Kart Stuhlpfarrer pa se posneti Slovencem v drugi republiki. V^b koncu je izdajatelj dodal še raz-nčen statistični material io položaju siovenske manjšine, ki so ga zbrali Hanc Kattnig, Marjan Sturm in F. wedenig.
Položaju gradiščanskih Hrvatov so posvečeni prispevki, ki obravnavajo Nihov razvoj do priključitve Gradiščanske k Avstriji leta 1921 (Josef Heu), njihovo izobrazbo in kulturo (Ntko)aus Bencsics); avtor v tem članku ugotavlja, da so Hrvati prepozno spoznali vlogo organiziranega kulturnega dela, tako da danes nimajo pravih kulturnih institucij. Johann Miiller se kritično bavi s prostorsko
"a pa je tudi objava stališča Hrvaškega kulturnega društva do zakona o narodnih skupinah.
Posebno zanimivi sta poglavji o Madžarih in dunajskih Čehih, saj se Je avstrijska literatura za te manjšine
pa so na njem prisotna tudi vpra-šanjo zdomcev.
Prireditelja skušata' zmanjšati v slovenskem narodnem in kulturnem življenju opazni primanjkljaj, da namreč družbenih sprememb in hitrega razvoja dejavnosti ne spremlja zadostna skrb za smotrno jezikovno politiko, kot tudi ne zadostna skrb zavestnih družbenih sil, da bi tako politiko oblikovala vsepovsod, kjer se kažejo jezikovna vprašanja! kot značilno družbena in pereča. Eden
dosedaj najmanj zanimala. Prispevki obravnavajo mejno problematiko, ki je nastala po letu 1921 (Harald Prickler), jezikovni razvoj madžarske manjšine od leta 1900 do 1971 (Ladislaus Triber) ter druge družbene probleme. Objavljeno je tudi pismo Madžarskega kulturnega društva ministru Sinowatzu in pismo uradu zveznega kanclerja.
Monika Glettler je prispevala raziskavo čeških društev na Dunaju ob začetku 20. stoletja, Karl Mata! pa je prikazal zgodovinski razvoj od leta 1918 do leta 1978.
glavnih namenov posveta je, da akcija za boljša slovenščina preraste okvire enkratne prireditve in preide v trajno prizadevanje vseh za večjo kulturo ustnega in pisnega izražanja. Posebej so zato zadolženi tisti, ki delajo pri javnih občilih, v političnem in kulturnem življenju ter še zlasti na področju vzgoje in izobraževanja. V gradivu za portoroško srečanje je podčrtano, da se mora jezikovna politika nenehoma: in čedalje bolj podružab-Ijati kot sestavni del splošne družbene politike oziroma njene celotne kulturne politike.
Za nas koroške Slovence dobi posvet o slovenščini v javnosti še posebne poudarke, predvsem zato, ker je pri nas potisnjena slovenščina v neenak položaj. V pripravljalnem gradivu smo se v glavnem omejili na oris, koliko je v našem javnem življenju slovenščina' sploh prisotna. V poročilu je razvidno, da slovenščina kot jezik manjšine tako-rekoč na nobenem področju družbenega življenja ni enakopravna nemščini, ne kvalitativno ne kvantitativno, niti v ustni niti v pisni rabi. Poudarili smo, da je kljub jasnim določilom sedmega člena avstrijske državne pogodbe v zadnjih desetletjih šel razvoj po poti oženja narodnostnih in s tem tudi jezikovnih pravic. Prikazali smo tudi, da je družbeno in gospodarsko zapostavljanje pretežnega dela področja, kjer Slovenci rta' Koroškem živimo, važna silnica pri raznarodovanju naše narodne skupnosti. Tako smo pokazali vrzeli in očitno diskriminacijo, ki jo vidimo povsod tam, kjer država z zakoni urejuje rabo jezika, na primer zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, uradnega jezika in topografskih napisov. Posebno težo smo seveda dali boju naše narodne skupnosti za enakopravnost in vsem prizadevanjem, da slovenščini na raznih ravneh družbenega življenja pridobimo nova področja rabe. Navedli smo tu tiste razveseljive premike, ki so sad našega vztrajnega dela, na primer že obstoječe privatne dvojezične otroške vrtce; nismo po pozabili poudariti, da nam ostaja' še veliko nalog, ki se bomo vanje morali poglobiti.
Med najbolj pomembne kulturno-umetniške ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji brez dvoma sodi Glasbena matica v Trstu, ki letos obhaja sedemdesetletnico ustanovitve in hkrati petintridesetletnih) obnovitve svojega povojnega delovanja. Ta dvojni jubilej proslavlja ne le z zavestjo o uspešnosti dosedanjega delovanja, marveč tudi s prizadevanji za nadaljnjo kvalitetno rast ter za končno priboritev statusa javne ustanove, kar bi ji zagotavljalo tudi upoštevanje pri oblasteh in s tem ustrezno podporo iz javnih sredstev.
Središče delovanja matice je seveda Trst, kjer ima razpredeno zelo široko dejavnost tako na področju koncertov kot tudi na področju pedagoškega dela. V Trstu se je tudi izšolala vrsta kadrov, ki predstavlja sedaj osnovo ne le za njeno pedagoško delo, marveč tudi za prosvetno glasbeno življenje med slovensko narodnostno skupnostjo sploh. Številni pevovodje in člani pevskih zborov so izšli prav iz vrst nekdanjih gojencev šole Glasbene matice. V njej pa so dobili temeljno znanje o glasbi tudi številni glasbeniki, ki so si pozneje ustvarili ime v slovenski glasbeni tvornosti.
V zadnjih letih se je pedagoško delo Glasbene matice razširilo na celotno območje, koder živi slovenska narodnostna skupnost. V podružničnih šolah matice je letos vpisanih vsega skupaj okoli 450 gojencev; od tega jih je 320 v Trstu ter v obmestnih podružnicah Škcdnju, Boljuncu, Bazovici, na Proseku in v Nabrežini,
81 jih je v Gorici in Sovodnjah, 20 v Petjagu v Beneški Sloveniji in kar 30 v Ukvah v Kanalski dolini. K temu pa je treba še dodati, da obiskuje redno vaje pevskega zbora in orkestra matice nadaljnjih 200 članov, tako da je v redno delo Glasbene matice vključenih nič manj kot 650 Slovencev v Italiji.
Prav tako kot pedagoško delo je pomembna redna organizacija glasbenih prireditev med Slovenci v Italiji. Matica prireja že vrsto let redne glasbene sezone za svoje abonente. Pri izbiri programa se odpira tako h glasbeni tvornosti jugoslovanskih narodov kot tudi k dosežkom glasbenikov večinskega italijanskega naroda. Tako so na 10 abonmajskih koncertih v Trstu ter 6 v Gorici redni gostje ustvarjalci iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Sarajeva ter iz velikih italijanskih središč od Benetk pa do Rima. Lahko bi rekli, da je Trst prav po zaslugi Glasbene matice na tekočem z vsem, kar sc pomembnega dogaja na glasbenem področju v sosednjih državah.
Številno občinstvo privabljajo tudi prireditve gojencev Matičnih šol, ki se vrstijo vsako pomlad po vseh večjih krajih ob meji. Z najbolj uspelimi programi pa vsako leto obišče del gojencev tudi matično domovino, kjer priredi vrsto nastopov. Sadove, ki jih dosega Glasbena matica v Trstu s svojim delom, pa smo vsaj v majhnih odlomkih spoznali tudi pri nas na Koroškem: pred leti so njeni člani sodelovali na Prešernovi proslavi Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, prejšnji mesec pa so člani tržaške Glasbene matice nastopili v Pliberku ter na slovenski gimnaziji v Celovcu.
Dejavnost matice je tolikšna, da se zvrsti vsak tretji dan v letu kaka prireditev. To zahteva ne le veliko organizacijskih naporov, marveč tudi izdatna finančna sredstva. Vendar pa Glasbena matica v Trstu kljub dolgoletnemu prizadevanju njenega vodstva in slovenske narodnostne skupnosti še ni dosegla uradnega priznanja in so ji kot zasebni ustanovi javne blagajne še vedno zaprte.
Tudi Amerika
krši človekove pravice
Tudi v Ameriki, ki se ima za najbolj demokratično državo in rada drugim deli nauke o tem, kako je treba spoštovati človekove pravice, z načeli demokracije nikakor ni vse v redu.
Tako so predstavniki več neuradnih ameriških organizacij pred ameriškim kongresom obsodili .pomembno kršenje človekovih pravic v ZDA", kar je — kot so poudarili — povsem v nasprotju z določili zaključnega dokumenta helsinške konference. Zbrani v komiteju za nadzor uveljavljanja helsinških sporazumov v ZDA, so predstavniki teh organizacij še posebej kritizirati položaj obsojencev v ameriških zaporih, prav tako pa tudi diskriminacijo, katere žrtev so ženske in manjšine, ter diskriminacijo delavcev-imigrantov.
SLOVENSKA UMETNOST
bo predstavljena na Dunaju
Prihodnji teden — 15. maja — bo v Avstrijski galeriji v Gornjem Belvederu na Dunaju odprta umetniška razstava .Slovenski impresionisti in njihovi predhodniki". Razstavo je pripravila Narodna: galerija v Ljubljani, prirejajo pa jo zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje, Avstrijski kulturni center in ravnateljstvo dunajskega festivala v sodelovanju s Kulturno skupnostjo SR Slovenije in ob podpori Kultur-no-informacijskega centra: SFRJ na Dunaju.
Avstrijska galerija je ob tej prireditvi založila lep katalog, ki razstavo oziroma! posamezne umetnike in njihova dela predstavlja tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. V uvodni besedi je rečeno, da je Slovenija, dežela enega najmanjših evropskih narodov, danes znana ne le po svojih skoraj legendarnih bojih za narodovo ohranitev, ki so doživeli svoj veličasten vrh v drugi svetovni vojni, ampak tudi po svojih raznovrstnih naravnih lepotah in nič manj po njenih samosvojih pričah glasbene, besedne in likovne umetnosti. Prav v likovni umetnosti se najočitneje kažejo specifičnosti, pogojene v tem, da je umetnost Slovenije hkrati sprejemala' vplive panonskih, mediteranskih in severnih stilnih tokov, a je pri tem izoblikovala in ohranjala lastno umetnostno govorico. Izredno bogastvo se je ohranilo iz časov srednjeveške gotske umetnosti; na opojen način se je v Sloveniji razcvetela celostnost baroka z bogastvom slikarstva in plastike v slikovito razgibanih lupinah baročne arhitekture.
Kot nesporni vrh je predstavljena umetnost konca
19. in začetka' 20. stoletja, predvsem slikarstvo slovenskih impresionistov, s katero so Slovenci — vzporedno z literaturo slovenske Moderne, ki so jo zastopali ivan Ccnkar, Oton Zupančič, Dragotin Kette (ne Srečko Kosovel, kot je pomotoma: navedeno v katalogu) in Josip Murn-Aleksandrov — stopili v živi tok evropskega kulturnega' dogajanja. To so bila tista leta, ko se je porajala slovenska Narodna galerija, ko so se oblikovale misli za ustanovitev slovenske Univerze in Akademije znanosti in umetnosti, .skratka, ko smo zaživeli kot polnokrven narod s svojo zgodovino, s svojim duhovnim potencialom in z najlepšim sadom tega, s svojo' umetnostjo".
De) tega razcveta bo zdaj razgrnjen na dunajski razstavi .Slovenski impresionisti in njihovi predhodniki". Predstavljeni bodo Janez in Jurij Šubic, Anton Ažbe, Ferdo Vesel, Ivana Kobilca in Jožet Petkovšek, torej slikarji, katerih stvaritve so kot .uvertura" v nastop impresionistov, ki so v prelomu stoletja odločujoče posegli v slovensko umetnostno življenje: Ivan Grohar, Matija' Jama, Matej Sternen in Rihard Jakopič. Skupno bo razstava obsegala 58 del, med njimi tudi umetnine, ki veljajo za najdragocenejše bisere slovenskega slikarstva.
Z reprezentativno razstavo, ki bo odprta od 15. maja do 8. julija (ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od 10. do 16. ure, ob petkih od 10. do 13. ure in ob nedeljah ter praznikih od 9. do 12. ure), bo slovenska umetnost brez dvorno dostojno predstavljena tudi dunajski in širši avstrijski javnosti.
Srečanje pisateljev
Bled je ta teden prizorišče tradicionainega mednarodnega srečanja pisateijev, ki ga prirejata Društvo siovenskih pisateijev in Sio-venski center PEN.
Letošnje dvanajsto srečanje, ki se ga udeiežuje okoii sto osebnosti iz pribiižno 30 držav sveta, je v veiiki meri posvečeno iiteraturi maiih narodov. Poieg uvodne iiterarne teme (Literatura — posredovalka novega univerzaiizma) so udeieženci namreč razpravijaii predvsem tudi o vzajemnem prevajanju iiterarnih dei v manj razširjenih jezikih. Pod skupnim nasiovom ..Literatura — most med narodi" je bii podan pregled izmenjav med maio znanimi iiteraturami, razprava pa je tekia o tehničnih in finančnih možnostih prevajanja ter o možnostih za reaiiza-cijo mednarodne zbirke dei iz maio znanih iiteratur. Deiovni dei srečanja bo danes zakijučiio predavanje Hiide Spiei o sodobni avstrijski literaturi.
V okviru biejskega srečanja je tudi zasedanje predsedstva medna-fodnega PEN ter deiujejo tri mednarodne strokovne komisije. Danes zvečer bo za udeiežence priredit sprejem predsednik izvršnega sveta SR Siovenije dr. Anton Vratuša, jutri pa bo siedii iziet.
Med udeieženci iz Avstrije sta tudi naša iiterarna ustvarjaica Valentin Poianšek in Andrej Kokot.
Nova knjiga
o manjšinah v Avstriji
7. kulturni teden v Globasnici
)z tehničnih raziogov šeie dane; poročamo o 7. kutiurnem tednu v Giobasnici, ki se je konča) v nedeijo 29. apriia 1979.
Kuiturni teden so nedeijo prej otvoriii domači igraici SKD iz Gio-basnice s V. Levstikovo družinsko dramo ..Kasteika" (prvotni nasiov ..Gadje gnezdo j. Ta tragična zgodba skrbne in ijubeče matere, ki izgubijo sina za sinom v kruti vojni, nam je biizu tudi še danes. Sicer danes ne ubijajo siovenskih sinov granate in krogie, ampak jih ..ubija" sociaino-ekonomska družbenopoiitična situacija avstrijsko-koroškega (iaiostnega) dejstva, ki s škornjem trostrankarske zakonodaje posebne vrste tiači naše sinove s pritiskom asimiiacijske poiitike.
Kdor je v Globasnici pričakoval običajno povprečno amatersko predstavo, je bi! prijetno presenečen. izkušena režijska roka iz Slovenije je iztrla iz gtobaških društvenih igralcev nadpovprečno igralsko izpoved. V vzpodbudno nadgrajevanje predstave bi morda) nanizal samo nekaj nasvetov. Tekst, predvsem mučno dolgi monologi Kostelke zahtevajo odločno črtanje in krajšavo. Odlično igro Kostelke (Ema Hudi) marsikdaj moti karakterna šibkost njenega lika, režija jo prevečkrat tira a!i pusti padati v patetično igro. Tudi ostali igralci so se dobro odrezali, manjka pa jim tista dokončna igralska! discipliniranost, se pravi koncentracija), da morajo igrati tudi tedaj, ko ne govorijo; se pravi, da) padajo iz igralske identitete (vloge) v privatnost in se tako čakajoč na soigralčevo' iztočnico zmeraj znova morajo prebujati iz privatnosti v predstavlja-
Stovensko prosvetno društvo ..Jepa-Baško jezero" v Ločah va bi na
..MATERiNSKO PROSLAVO"
v nedeijo, dne 13. maja 1979 ob 19. uri pri Pušniku v Ločah.
Na sporedu so: recitacije šoiarjev, nastop domačih tamburašev, nastop domačega moškega zbora in družabni večer
Prisrčno u%B(jeni/
jočo vlogo. Predvsem škoda) pa je zadnjega) stavka) (literarno edinstven) preživelega sina ob materini smrti — ta stavek izraža vso materinsko življenjsko bolest in simbolizira zgodovinski trenutek nekega našega obdobja — ki izzveni banalizirano. Ustrezna igralska interpretacija) tega stavka bi predstavljala tisto dokončno' „pikico na i"! Sicer pa je treba celotnemu igralskemu ansamblu iskreno čestitati. Tudi v govoru so se zelo približali knjižnemu slovenskemu odrskemu jeziku. (Do spoznanja), da) govorijo na ljubljanskih gledaliških deskah drugačno slovenščino, še nisem prišel, in da obstojajo v samem slovenskem knjižnem jeziku drastične razlike, še tudi ne. To lektogratsko in lingvistično senzacionalno „sla-vi-istično" odkritje in razlago prepuščam tednikovemu poročevalcu B. S.)
V torek zvečer pa smo poslušali že znani Irnbergerjev monolog „Z rjavo tinto". Osvežujoče na' tem večeru je morda: bilo le to, da ga tokrat ni bral avtor sam, temveč ga je interpretiral Aleksander Del Ve-dernjak.
Četrtkov večer pa je bil posvečen slovenski pesmi, katero so prepevali podjunski moški pevski zbori: domači zbor „Franc Leder Lisič-jak" (Janez Petjak), moški zbor n Edinost" iz Pl iberka (F. Hartman), moški zbor „Trta" iz Žitare vasi (J. Starc), moški zbor „Vinlto Poljanec" iz Škocijana (H. Kežar) ter moški zbor nZairja" iz Zel. Kaple (J. Wru-lich). Na tej prireditvi so zbori v
Študentje iz držav v razvoju obiskaii koroške Siovence
Tudi študentje iz dežel v razvoju kažejo pospešeno zanimanje za manjšinsko problematiko v Avstriji. Konec aprila je okrog 50 inozemskih študentov, ki študirajo v Ljubljani obiskalo južno Koroško. Med njimi so bili afriški, arabski in azijski študentje iz Bangladeša, Ugande, Nepala, Libije in palestinski študentje.
Po južni Koroški jih je vodil predsednik slovenske mladine Teodor Domej. Skupno so si med drugim ogledali zgodovinske zanimivosti, kot so Krnski grad, Gosposvetsko polje, pa tudi sodobne pridobitve koroških Slovencev kot sta to kulturni dom v Šentprimožu in tamkajšnji dvojezični otroški vrtec. Med potjo in na diskuziji, ki je bila 27. aprila zvečer v Železni Kapli, pa si je večina' študentov pridobila) prvo temeljno informacijo o položaju manjšine na Koroškem. V zelo živahni diskuziji, no kateri je uvodoma: predava) o manjšinskem vprašanju tajnik ZSO Feliks Wieser, so študentje iz dežel v razvoju pokazali veliko zanimanje za okoliščine našega razvoja. Stavljali so podrobna vprašanja glede socialne strukture manjšine, glede slovenskih ustanov in odnosa avstrijske družbe do manjšine, predvsem zaradi tega da bi se tako čim več naučili iz teh negativnih primerov za) razvoj svojih držav, ki morajo reševati tudi celo vrsto manjšinskih problemov, ki jim jih je zapustil kolonializem.
Na kapelskem pokopališču so se spomniti tudi žrtev antifašističnega boja in v znak spoštovanja položili šopek rež. Z obiskom Bil-čovsa in Djekš pa so si dopolnili svoje vtise o življenju slovenske manjšine. Ta obisk jim bo pomagal, da si napravijo resničnejšo sliko o današnji Evropi.
svoj repertoar uvrstili tudi nekaj novih pesmi. Slovenska pesem je spet dokazala, da pritegne številno publiko in polni dvorane z navdušenimi poslušalci.
Globaški prosvetaši so se globoko poklonili tudi mednarodnemu letu otroka. Iz tega vidika so zaključno slovesnost kulturnega tedna oblikovale izključno otroške oz. mladinske skupine. Trebat je priznati, da so otroci to nalogo odlično opra)-vili, saj so se starejšim kulturnikom predstavili kot enakovredni kulturni činitelji. Otrokom, ki so danes cvetovi sadov naših prednikov in ki
Otroci Žeiezne Kapie vabijo na
MATERiNSKO PROSLAVO
ki bo v nedeijo 13. maja ob 10.30 uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii.
Siovensko prosvetno društvo ..Biika" v Biičovsu vabi na
PROSLAVO MATERiNSKEGA DNE
v nedeijo 13. maja ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Biičovsu. Spored bodo obiikovaii otroci.
Prisrčno v%Bijeni/
bodo prerasli v močne veje, nato pa v deblo in končno v korenine drevesja slovenske kulture na Koroškem — prav njim moramo posvečati največjo pozornost ter v njih in z njimi gojiti našo kulturo, ki je najplemenitejše, kar narod poseduje in posreduje naslednjim generacijam. V tem duhu se je iztekel tudi 7. kulturni teden, kjer so nastopale naslednje skupine: Otroške in mladinske folklorne skupine iz Globasnice, Dobrle vasi in Železne Kaple; otroški pevski zbori domačinov, iz Železne Kaple in Dobrle vasi; dekleta iz Zvabeka, glasbena šolat iz Pliberka ter mladi igralci iz Vogrč. Mladim pevcem, plesalcem instrumentalistom in igralcem je številna: publika navdušeno aplavdirala in jim tako izrekla največje priznanje. Sploh je treba povedati, da je bila ob letošnjem tednu Šoštarjeva dvorana na vseh prireditvah vedno polno zasedena', česar v prejšnjih letih ni bilo. To potrjuje pravilnost odločitve, da se število prireditev zmanjša'. To je tudi vzrok, da so bile letos prireditve bolj številno obiskane in lahko tudi kvalitetnejše, kar je nazorno dokazal letošnji globaški kulturni teden.
AAtrS
Ledince
Prejšnji teden je v Ledincah v plamenih zgubila: življenje 85-letna Matilda! Baumgartner. Ker je bilo ponoči mrzlo, tako se domneva, je preveč zakurila štedilnik, tako da je prišlo do požara!, ki ga je starka še hotela: pogasiti — dakaz zato je bita odprta! pipa vodovoda. Verjetno je nesrečna žena zaradi dima zgubila zavest in tako postala plen požara). Ko so prihiteli gasilci, so našli sama še zoglenele ostanke človeškega trupla.
Nesrečna žena je bila: vdova po dolgoletnem ledinškem županu F. Baumgartnerju, ki je bil doma! pri Navinjaku na Ovčeni. Pokojna je bila izučena' šivilja: in šivilska mojstrica.
V nedelja so se številni pogrebci poslovili od pokojne in ji taka izkazali poslednja čast. Pogrebni obred, ki je bil na pokopališču na Pečnici, je opravil magister Peter Sticker. Težko prizadetim svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Mednarodni simpozij „Več uspeha v gozdarstvu"
Letos bo v okviru lesnega sejma v Celovcu, v času od 13. do 15. avgusta že desetič zasedal mednarodni simpozij, ki se bavi z vprašanji gozdarstva. Letošnji simpozij se bo odvijal pod naslovom „Več uspeha v gozdarstvu" in bo že drugič pod vodstvom direktorja zvezne poskusne gozdarske ustanove na Dunaju, dvornega svetnika dipl. inž. Johanna Eggerja:. Po otvoritvi simpozija, ki jo bo izvedel zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. inž. Gunter Haiden, bo prvi predavatelj prot. dipl. inž. dr. Dušan Mlinšek z ljubljanske univerze, kateremu bodo sledili referati prot. dr. Petra Abetza z univerze Freiburg v Breisgau-u ter dipl. inž. dr. Gunther Eckhart in dipl. inž. dr. Rudolf Frauendorter, oba z Dunaja. Poteg tega bosta imela koreferenta — dr. Peter Bachmann iz Švice in dr. Norbert Deutsch iz Italije (Južne Tirolske), predavanji o gozdarskih vprašanjih z gledišč Švice in Italije.
Letošnja ekskurzija bo prvič vodila v sosednjo Slovenijo na gozdno področje Pokljuke v Julijskih Alpah, ki spada pod Gozdno gospodarstvo Bled. Ti mednarodni simpoziji služijo medsebojni izmenjavi izkušenj na gozdarskem področju in so tako koristni vsakomur torej tudi lastnikom gozdnih površin — kmetom. Za boljše razumevanje skrbi simultano prevajanje v srbohrvaški in italijanski jezik.
Pestra dejavnost PD Ljobtjana-matica
šteje okrog 8000 planincev, zato je v planinstvu kakor tudi v družbenopolitičnem življenju pomemben dejavnik. Če se ozremo nazaj v zgodovino ugotovimo, da sio se tudi v planinstvu odvijale hude borbe za ohranitev slovenstva na svoji podedovani zemlji. V cesarski Avstriji so Nemci načrtno med drugim ponemčevali tudi gorska imena in se vedli kot da so slovenske planine nemška domena. Zlasti v Julijskih Alpah in Karavankah je bil pritisk zelo velik — gradili so postojanke in jih poimenovali po velenemško usmerjenih veljakih. Iz tega vzroka so bili slovenski planinci, organizirani v takratnem Slovenskem planinskem društvu prisiljeni, da so tudi začeli graditi planinske postojanke, ki so jih Nemci imenovali „Trutzhutten" (kljubovalne koče), ker so kljubovale nemškim aspiracijam.
Tudi v zadnji vojni se je marsikatera bitka za obstoj slovenskega naroda bila v gorah. Spomnimo se samo bitke na Stolu in žrtev pod Arihovio pečjo. Upravičeno lahko rečemo, da so planinci-partizani odigrali v zadnji vojni pomembno vlogo v
Bistrica na Zilji
V poncJeijeB 30. dpriig n%s je pretresla žalostna vest, da je Ktnri po-sestniB TaBa Pipp pd. Tomaž iz Bistrice na Ziiji. V najiepšiB ietiBj star Borna j 37 iet je mora/ zamastiti svojo Jrago dražino — ženo in štiri otroBe ter svoj gozd in njive, Bi jiB je z veiiBo vnemo negovat. PoBojni je Bit več iet srčni BoiniB, vendar ga to niti ni toiiBo oviraio pri deta. Z veiiBim veseijem je z ženo gospodarit na tepem posestva in sBrBei za svoje otroBe, od BateriB dva še štadirata (eden na siovensBi gimnaziji v Ceiov-ca, dragi na Danajaj, dve BčerBi pa sta ačiteijici (na Brnci in v PanBtoei-ta na PredarisBemJ. AijaB oBiincma deta in sBrBi za dražino pa je poBojni Pipp našet vedno potreBni čas, da se je z dražino adeteževat našiB prireditev, pa naj so Bite še taBo oddaije-ne — v BeijaBa, Cetovca, v Podjani ati BjerBoii že. Pad se jiB je adeteževat in s tem prepričijivo doBazovai zve-stoBo do izročit svojiB predniBov, Bi so prav v Ziiji dati toiiBo značajniB mož, Bi so Biti med vodiinimi pri osveščanja našega siovensBega ijad-stva.
Nenadna smrt TaBe Pippa je nepopisno prizadeta ženo in otroBe zia-sti še zaradi tega, Ber vtada v tej dražim Barmonična idiia. 5 težBo prizadeto dražino pa sočastvajejo taji prijatelji, znanci in sosedje, Bar je naj-Botj prepričijivo poBazaia tadi ade-iežBa na pogreBa na BistrišBem po-Bopatišča, saj so se ga adciežiii tjadje iz vseB našiB doiin in s tem doBazati, BaBo priijaBijen in spoštovan je Bit poBojni pri našem tjadstva.
PogreBni oBred je opravit domači žapniB 5tanBo Trapp, domači pevci pa so se od svojega dragega sojarana posioviii s petjem žaiostinB.
PoBojnega TaBa Pippa Bomo oBra-niii v častnem spomina, gtoBoBo prizadeti ženi in otroBom izreBamo naše gtoBoBo sožatje.
boju proti okupatorju In da Ima zaradi tega danes planinstvo pri Slovencih večji pomen, kakor v drugih deželah, ker ne služi zgolj samio razvedrilu, ampak je brez dvoma tesno povezano tudi z usodo slovenskega naroda.
V sredo 25. aprila smo se zbrali v Ljubljani na 85. rednem občnem zboru. Iz društvenega poročila smo razbrali, da je društvo v pretekli sezoni imelio razveseljive in pa tudi manj razveseljive uspehe. Tako so razveseljive novice o podvigih in dosežkih slovenskih alpinistov, ki jih štejemo med vrhunske v Evropi. Tudi obisk izletov je bil zadovoljiv. Resen problem pa predstavlja nazadovanje števila mladih planincev (kar pri nas v Avstriji tudi močno čutimo). Še večjo težavo pa povzročajo onesna-žitve gora in narave. Da bi obdržali čisto naravo, planinci vsako leto štar-tajo akcije pobiranja odpadkov ob planinskih poteh. Samo z dobro voljo planincev-prostovoljcev, ki delujejo vsako leto v okviru te akcije, bo mogoče obdržati gore čiste.
Ena poglavitnih nalog bodočega dela društva je vsakakor obnova in modernizacija Kredarice pod Triglavom. V načrtu je tudi gradnja tovorne žičnice. Novi projekt bo stal precej denarja. Da bi zbrali tako veliko vsoto, planinci pridno zbirajo denar, da bodo čim prej lahko začeli z gradnjo. Triglav je znan daleč preko slovenskih meja in ga vsako leto obišče na tisoče planincev. Zato je tudi skrajni čas, da se dom na Kredarici poveča in posodobi, ker je ta planinska postojanka ugodno izhodišče za najrazličnejše ture, posebno pa za vzpon na Triglav.
S planinskim društvom-matica Ljubljana smo tovariško povezani tudi slovenski planinci na Koroškem. Vsako leto se vsaj dvakrat srečamo na skupnih izletih, ki so izredno družabni in množični. Planinsko društvo Ljubljana matica Se zelo zanima za razvoj slovenskega planinstva na Koroškem, njihovi planinci pa radi obiskujejo naše kraje in gore in tako pomagajo spoznavati posebnosti naše dežele.
Marjan Čertov
Siovensko prosvetno društvo ..Gorjanci" v Kotmari vas) vabi na
iZREDNi OBČNi ZBOR
ki bo v soboto 12. maja 1979 ob 19.30 uri pri Mežnarju v Kotmari vasi.
Prisrčno vaBijeni/
Siovensko prosvetno društvo ..Obir" na Obirskem vabi na
4. REDNi OBČNi ZBOR
na praznik Vnebohoda v četrtek, dne 24. maja 1979 ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem.
Pridite kot naš zvesti čian! Po občnem zboru bo še nekaj prijetnega.
Beneški rojaki met) koroškimi Slovenci
Minuto soboto so prvič gostovati med koroškimi Stovenci beneški rojaki. Naši sotrpini ii ttatije so pripraviti poseben kutturni spored, s katerim so nastopiti v šmihetski farni dvorani. Gtavni namen gostovanja je seveda bit, ibtižanje in povezanost obeh narodnostnih manjšin ter spoznavanje skupnih stičnih usodnih razmer, ki vtadajo tako na Koroškem, kakor tudi v Benečiji.
!z Biičovsa in okotice
Življenje, predvsem pa probleme beneških Slovencev naj bi predstavljala drama Izidorja Predana ^Emigrant". Drama opisuje družinsko tragičnost beneške slovenske družine, ki pa je simbolično značilna za večino prebivalstva v Benečiji; socialno-ekonomski problem in tako eksistenčni boj za preživljanje in obstanek na industrijsko ,mrtvem' ozemlju, kjer bivajo beneški Slovenci.
Pomanjkanje delovnih mest v industrijskih obratih (ker jih ni) ter skopa kamnita kmečka zemlja že<-neta prebivalstvo s kmetij s trebuhom za kruhom v belgijske rudnike. Da v domačem okolju ni kruha (in naj tudi ne bo) podpira nacionalistična italijanska oblast, da tako izvabi slovenske ljudi v italjan-sko naseljene industrijske delavske centre in tako pospešuje asimilacijo (takorekoč kopija južne Koroške). Izidorju Predanu je uspelo strnjeno Uokviriti vse te probleme v treh likih: v županu, župniku in delavcu Tonetu. Izmenično, povezovalno tunkcijo dramskega teksta pa je da) dvem generacijam kmečke družine. Stari kmet se oklepa skope kmetije, mladega Marija pa vleče zaslužek v belgijski rudnik, kjer postane žrtev kapitalističnih izkoriščevalcev. Kontrarni trikotnik župan, župnik in delavec Tone tvorijo zaplet in razplet dramskega dogaja-
nja. Nazadnjaško konservativni in nacionalistični župan na eni strani, na drugi pa naprednjaški, uporniški delavec Tone, idejno razgledan, poln elana, kako bi se dalo socialno mizerijo rešiti. Med njima pa župnik, sicer narodnjak, zagledan pa v onostransko religiozno dogmatič-nost, na kateri gradi oz. hoče graditi kompromise med obema.
Izidorju predanu k njegovem
Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi na
MAJNIŠKI KONCERT
v soboto 12. maja 1979 ob 20. url zvečer pri Kovaču na Obirskem. Pel bo Obirskl ženski oktet.
Ljubitelji slovenske pesmi
prisrčno u^Njeni/
dramskem prvencu lahko samo čestitamo (čeprav se mi zdi naslov .Emigrant" vprašljiv, ker emigrant sicer pomeni izseljenec, ampak predvsem iz političnih razlogov, ne iz socialno ekonomskih). Manj ustrezala pa mi je režija. Igralska in mizanscenska postavitev in interpretacija župana, župnika in delavca Toneta je bila izvrstna, režijsko nerešenna pa je vsekakor relacija
kmečke družine do te trojice in pripovednika! funkcija starega kmeta. To razmerje se je pokazalo tudi pri interpretaciji vlog (župan, župnik ter delavec Tone), ki so igralsko prepričali, medtem ko so družinski člani .trpini emigrantstva", se pravi dramski protagonisti tega perečega problema zaostajali v za^ senčeni plehkosti (iz režijskega vidika, ne igralskega). Škoda tudi, da se igralci niso poslužili knjižne slovenščine, čeprav me je beneško narečje očaralo s svojo melodijoz-nostjo. Gotovo je to igranje v narečju razumljivo, saj beneško ljudstvo takorekoč nima možnosti se v šolah učiti knjižne slovenščine, kar je vnebavpijoča krivica, ki tepe naše beneške rojake, sotrpine. V drugo pa vidim v odrskem udejstvovanju primarno nalogo in obliko jezikovnega šolanja, se pravi posredovanja knjižnega jezika slovenski publiki, da tako nadomešča šolo, kar je povdoril tudi I. Predan sam v svojem pozdravnem govoru. Našim beneškim bratom želimo pri njihovem kulturnem razsvetljenskem pre-porodništvu mnogo uspeha, da' začrtano pot uspešno nadaljujejo in tako prevpijejo s slovensko pesmijo in besedo italijanske nacionalistične včerajšnike; da bo zadonelo vse doli do' Trsta, in odmevalo od Matajurja v matično Slovenijo tja do Maribora;, predvsem pa, da še kdaj pridejo preko julijskih Alp med nas koroške Slovence. Se na mnoga takšna srečanja.
Nabito polno dvorano obiskovalcev šmihelskega (arnega doma je pozdravil s koncertom beneški mešani pevski zbor .Rečan", ki je prepeval slovenske narodne, zapete s posebnim narečnim čarom, iz katerega' veje mila jekavska' melo-dijoznost beneških Mattajurjanov.
V	dobro voljo po nas je spravljal in navduševal zabavni ansambel .Narodna (vmes tudi malo nerodna) klapat".
Beneške rojake ter številno publiko, med njimi konzula SFRJ, tov. Petra Zupančiča, predsednika NSKS dr. Grilca in številne druge je pozdravil Karl Gril. Za' njihov nastop pa se je našim rojakom okrog Matajurja z izbranimi besedami zahvalil šmihelski dekan Kristo Srienc.
V	imenu Slovenske prosvetne zveze se je prireditve udeležil Marjan Srienc.
ACrS
Volitve — občinske in državnozborske so nas zaposlovale že od začetka letošnjega ieta, tako, da smo malo zanemarili poročanje o drugih stvareh. Kljub temu naj glede občinskih volitev v Bilčovsu povemo, da se razna prerokovanja, da so nesoglasja med našo narodno skupnostjo, niso uresničila. Našo občino vodi kot župan še naprej naš priljubljeni leta 1972 prvokrat izvoljeni Hanzi Ogris. Naši volilci so ponovno zaupali vodstvo občine človeku, ki je mnogo storil za občino, zlasti moderniziral, tako da je mnogim drugim občinam za vzgled. Izid volitev je bi) porazen za dve stranki, ki sta trdno računali, da bo prišlo do spremembe v vrhu občine. Izid volitev pa je zaprl sapo zlasti „svobodnjakarjem", ki so imeli že vse pripravljeno, kako bodo slavili padec starega župana. Pristaši te stranke pa so dobili pravi odgovor, saj so zgubili še svojega zadnjega zastopnika. Dobro je odrezala .Enotna lista", ki je dosegla dva mandata. Izvolitev župana so podprli socialisti in Enotna lista. Izid volitev in izvo-
Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
.MATERINSKO PROSLAVO"
v nedeljo 13. maja 1979 ob 14.30 url pri Voglu v Sent-primožu.
Spored: nastop otrok iz vrtca, nastop otroškega zbora SPD .Danica", recital — pesmi posvečene materam, nastop ansambla .Mlad) ml" — študentje 6.a razreda slovenske gimnazije (prvi javni nastop).
Prisrčno vabljene predvsem mlade mamice, mame In babice.
litev župana v naši občini sta bila vesela dogodka, ki naj ponovno odjekneta v našem listu. Naj živi naš celokupen uspeh in pozdravljen naš ponovno izvoljeni župan. Hvala za ves tvoj trud dosedanjega županovanja z željo nadaljnjih uspehov v dobrobit vseh občanov.
Čeprav živimo v letu volitev — za nami so občinske in državnozborske, pred nami pa dcželnozborske — ne smemo zanemarjati kulturne dejavnosti. Za to skrbita naše prosvetno društvo in naša mladinska organizacija, ki nadaljujeta boj naših pred-
nikov za narodni obstoj. Liki goreče baklje v štafeti se duh odpora proti tistim, ki stremijo za tem, da bi nas uničili, predaja že stoletja iz roda v rod. In tako nam baklja sveti v dalj-njo bodočnost in nam kliče v spomin in nas spodbuja, da od poti naših prednikov ne smemo odstopati, temveč se jih držati kot se drži naš Do-brač reke Zilje. Kljub letošnji volilni hektiki se naši prosvetaši niso dali motiti in so naštudirali komedijo .Svojeglavček" in z njo nastopili pri Miklavžu ter želi velik uspeh. O tej igri smo poročali že v prejšnji številki našega lista.
Ko že poročamo o dogajanjih v naši občini, moramo poročati tudi žalostno vest, da smo imeti dva smrtna primera. V Branči vasi je sorazmerno še mlad umrl posestnik Avguštin Miiller pd. Bčevnjak. Bil je sicer v bolnišnici, vendar brez uspeha. V Zelučah je v 85. letu starosti umrla Marija Žnidar pd. Kovačinja iz Ze-luč. Njena življenjska pot je bila dolga. Leta 1914 pri mobilizaciji v avstrijsko cesarsko vojsko je bil tudi njen brat poklican v vojsko. Ker je bil samski, je za zastopnika svoje kmetije imenoval svojo sestro. To odgovornost oziroma obveznost je sprejela ter jo izvajala do konca njenega življenja. Sicer je bilo posestvo prepisano na njeno ime — pisala se je Marija Martič — s poroko pa se je seveda spremenilo ime na Žnidar. Zeluče so bile v tedanji občini, ki ni štela več kot 400 ljudi, najbolj zavedna vas. S poroko je dobila odločnega in zavednega moža. Oba sta mnogo prispevala, da so Zeluče ostale to, kar so še danes. Pokojna je imela že od rojstva težave z nogo, ki pa so se v teku let poslabšale, da je zelo težko hodila. Oba pogreba sta bila dobro obiskana, kar dokazuje, da sta bila oba pokojna zelo spoštovana in priljubljena. Naši pevci so jima v slovo zapeli pesmi žalostinke. Naj se v miru spočijeta od težav življenja.
V našem kraju pa smo imeli tudi vesel dogodek. V soboto 28. aprila sta se poročila Micka Mišic pd. Krajnčeva iz Zeluč in Gerhard Kropivnik pd. Mežnarjev iz Biičovsa. Poroka je bila v Bilčovsu. Poročni obred je opravil domači župnik Kassl. V cerkvi sta prepevala moški in mešani pevski zbor. Poročno slavje je bilo pri Miklavžu. Oba sta pridno sodelovala pri domačem prosvetnem društvu. Obema naj bo izrečena prisrčna zahvala za vse njuno sodelovanje. Letošnja maturantka Gasser Milica je oba novo poročenca opozorila, da ostaneta Še naprej zvesta svojemu društvu in želela da bi v njunem zakonu vladala prisrčna zakonska harmonija.
Obisk mladinske delegacije OZN
En dan za inozemskimi študenti so se mudili v Železni Kapli tudi mladinci Klubov OZN (Organizacije združenih narodov) iz Slovenije, ki delujejo v okrilju Zveze slovenske mladine Slovenije in razširjajo načela te mednarodne organizacije ter se zavzemajo za prijateljstvo med narodi. Na Dunaju so obiskali ustanove organizacije združenih narodov in med drugim tudi obiskali Klub slovenskih študentov, kjer so se udeležili komemoracije v spomin in počastitev trinajstim selskim žrtvam (v protifašističnem boju), ki so jih obglavili pred 36 leti na Dunaju.
Na poti v domovino SO' se ustavili v Železni Kapli, kjer so se v sproščeni diskuziji z vodjem SINDOK-a Petrom Wieserjem informirali o aktualni narodnostni situaciji. V ospredju je bilo seveda vprašanje Rebrce, protidemonstracija proti Heimaitdienstu v Pliberku in vprašanje otroških vrtcev. Naslednji dan so bili navzoči tudi pri otvoritvi dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimožu.
JANEZ ŠVAJNCER	70
Pridi k potoku
„Ne vem, kam bi ga dal, tega našega ravnatelja," je dvoumno zategnil Pišta Čok. Stal je malo odmaknjen od skupine, ker mu je žena Francka dopovedovala, da mu ni treba povsod vtikati svojega nosu. Oba sta imela v sebi nekaj pitnih stopinj več, kot jih je premogla voda v potoku. Pišta je nervozno stikal z rokami po žepih, da ga je žena kar naprej karala: „A imaš uši ali kaj, da se obiraš tu pred vsemi," on Pa ji je odkimaval: „Ne, ne, cigaret ne najdem. Le kam sem jih vtaknil. Kaj jih ti nisi videla? Pri Karbi sem imel še polno škatlo." Bodi tiho in poslušaj," mu je nejevoljno vrnila, oči pa so ji šle v svetlo, ko je pismonoša pomiril Pišto s tem, da mu je sam vtaknit cigareto v usta.
..Ravnatelj ne bo smel pretiravati, če bo hotel še dolgo živeti." Zidar Polde Žolar je pomežiknil polirju na župniško kuharico Zefo.
Polir Gusti Pričnik je resno rekel: „S tem se ni šaliti. Kdor pretirano onegavi, lahko dobi kilo. Ravnatelj pa se lahko pripravi, da ga bo zadela kap, če ne bo med nogami izgubil pamet."
Zefa se je spet pokrižala in vzdihnila. „Moj bog, kako ste vsi pokvarjeni. Zaradi takih svinjačev se bo svet kmalu Pogubil. Samo prešuštvovanje vam gre pa glavi."
Pismonoša Lojze Kovič se je zasmejal in se zagledal v Zefo. „Čuj, Zefa, kdo te pa sili, da stojiš med nami in vlečeš na ušesa. Če te bolijo," predirljivo jo je pogledal od strani, «si vtakni vato noter, da ne boš nič slišala. Pa prehladila se tudi ne boš."
..Moški so se zakrohotali in razdrli še nekaj gorkih in kosmatih, dokler se nista približala mehanik Dolfe in učitelj Gregor Šipek.
„Kam pa vaju nese hudir?" je pokroviteljsko vprašal po-!ir Gusti Pričnik.
„Na matični urad," je resno rekel zidar Polde Zolar.
Župniška kuharica Zefa je užaljeno vzkliknila: „Moj bog, res vam ni več rešitve. Takih gnusov še v pekel ne bodo sprejeli." Odvihrala je po cesti in v sveti jezi preklinjala.
„Kaj nisi slišala, da se v Ameriki poročijo tudi moški med seboj," je vrgel za njo zidar Polde Zolar.
Pismonoša je razvneto pritrdil: „Pa ravno ta Zefa se dela svetnico. Ko jo vsi dobro poznamo. Sina Jožeta pa je dobila od svetega duha. A ne?"
„S tremi obroči okrog glave pa še kje," je zategnil Pišta Čok.
Žena Francka ga je surovo potegnila za roko. „Nikar se ne mešaj zraven. Pojdiva jim s poti."
„Ja, kam pa se vama mudi?" je vprašal zidar Polde Žolar.
Pišta je med hojo z 'dvignjeno desnico kazal na desno.
„Jaz grem tudi v vajino smer," je pritrdil pismonoša Lojze Kovič in se jima pridružil.
Mehanik Dolfe je prešreno vzkliknil: „Ljubi ljudje! Danes sem take volje, da vas povabim na kozarček močnega. Ravnatelj se je zaljubil v učiteljico. To moramo zaliti. Ne bodimo stiskači in ne hodimo okoli s suhimi grli."
„Ne bodimo sitiskači. Ni slabo." Gregor Šipek je radodarno ponudil cigarete vsem po vrsti.
37
Zala Merhar je bila hudo vznemirjena. Pripeljala se je z avtobusom, a na postaji se je zaman ozirala po ljudeh in iskala med njimi Gregorja Šipka. Tokrat mu je omenila, da bo odpotovala v mesto. Poslala mu je pošto po šolarjih in da bi bolj držalo, je še prodajalki Dori naročila, naj bi mu povedala, ko bo prišel v trgovino po cigarete.
Zvedela je, da sta Gregor in Ferenc rešila utapljajočo se učiteljico Heleno Plaveč. Pričakovala je, da se bo Gregor oglasil in ji opisa), kako je s prijateljem reševal dekle. Ni se ojavil. Dora je opazila njen nemir, pa se je varovala, da bi aj spregovorila. Gotovo mi je privoščila, da sem bila ko na iglah, je pomislila, živčnosti pa Se ni mogla otresti.
Ta Gregor! Ni mu pripisala takega junaštva. O njem si je ustvarila svojo sliko: ovila ga je okoli prsta in z njim je lahko počenjala, kar je hotela. Bil ji je zvest ko pes. Zakaj bi mu morala polagati račune? Prodala je psičko Abo, take priložnosti ni smela zamuditi. Dobila je lep kup denarja zanjo. Laški lovec ni nehal, dokler mu Abe ni dala. Najbolj nenavadno se ji je zdelo, kako da je hotel imeti prav to psičko, ki jo ji je sam poklonil. Ugibala je, zakaj je nenadoma spremenil mnenje o prvotni odločitvi in si žele) spet prilastiti nekaj, česar se je velikodušno odrekel. Kakor koli je obračala, ji je ostalo nepojasnjeno, le toliko si je prepričljivo rekla: nor je v mene, pa ne ve, kaj bi naredil, da bi se mi izkazal.
„Manka, ali si kaj videla Dolfeta?" je vprašala proti natakarici, ki je stala na vratih v že znanem in značilnem položaju: z rokami na bokih in izprsena, in preiskujoče gledala po cesti.
„Ja, malo prej se je peljal mimo."
„Kam pa?"
„Ne vem, res ne vem. A čakaš nanj?"
Zala Merhar je odkimala. Ali naj dekletu pove, da je razočarana, ker Gregorja Šipka ni od nikoder. Oči so ji šle po stanovanjskem poslopju. Menda se bo vendarle pokazal. O, napela mu jih bo da si bo zapomnil, rekla mu bo, da se lahko obriše pod nosom, ne bo ga več pustila k sebi v stanovanje. Hvaležen bi ji mora) biti, ker je tako lepo skrbela zanj, posušila mu je hlače, jih zlikala, napojila ga je in nasitila. Čeznjo se res ne more pritoževati, če se je pa malo poigrala z njim, nima razloga, da ji zameri. Pa naj.
Jo bo že še prosil, naj ga usliši. Ne bo mu ustregla, tu so vrata, Gregor, mu bo rekla, zamudil si svojo uro, prišel si prepozno, čakala sem te, ti pa si se poigral z menoj. Ne sprejmem tvoje dvolične igre, če nisi tak, kakor hočem, si lahko izberem drugega, na vsak prst jih dobim deset, dvajset.
Zala Merhar je vzdihnila. Cesta je prazna, ta vonj, ki ga daje cvetoča lipa, prijetno je posedeti na klopi. V prsih čuti nemir, ne bo vzdržala sama, oh, v tem kraju ni nobene izbire, vsi pogledujejo za njo, a jih ne mara, kaj bi si z njimi, naj ostanejo s svojimi dekleti, ženami in družinami.
M — $tev. 19 (1916)
11. maj 1979
Močno nalezljive norice
Začetek -kakor v pravljici
ŽiveLz /e zzzzzZz, A/ je /zMe/zt z/z šo/o goJMO Acer. Pr/jMo je Je/zz/a, Ja je pr/s/zzžz/zz Jouo/j Ječarja /M že Ao/j pr/Jno je ZeAa/a po trgovz-MzzA, Ja je MzzAzzpz/zz vse, Aar je JeA//czz potre-Aovzz/zz za šo/o. PoZe/M st/z se oAe vese/z/z prt*;/? so/sA/A Jn/. Lepega Jae pa se je JeA/zctz oAjo-AzzM/z vrMz/zz Jo/Mov.
„Z/zA/z; joA/zs?" se prestrzzs/ ZMzzt/. „A// s/ Ao/-Mzzf A/z se Z; je v so// Aaj AzzJeg/z pnpetJof"
„ Vzsezzz Ao/Mzz, ža/osfna se/M," oJvrMe JeA/z-ca. „MMoge /Moje sošo/Ae //Majo pateMtwe sv/MČ-M/Ae, /e jaz, s/roZ/czz ZZM/ZZM ezsZo M/zv/zJeM sv/MČ-M/A."
„A/z z M/zvzzJMZzM svzMČM/AozM Me /Moreš p;-saZz?" vpraša ZMaZ/.
^LaAAo. 7*oJa $ paZeMZM/zM A/ goZovo /epše p/sa/a."
MaZerz se z/Aožzca zaszzzz/z, poboža jo po zzzoArzA /zčA/A /M reče; „7V/č Me joAaj, AčerAa /Moja. Ta J: Z/ Aoš JoAz/a paZeMZM/ sv/MCM/A."
ČM je Je/a/a že Ao/j pnJMo AoZ Jos/ej, Ja je pnJažJa več JeMarja zzz JeA/zc/ AapJa pafeMt-M/ sv/MCMzA.
7*oJa Me zzz/Me ZeJezz :M JaM, Ao JeA/zca speZ pr/joAa A /MaZerz. „Ne Ao/M več AoJz/a v šo/o. AfMoge /Moje sošo/Ae /znajo ve/zAe, p/saMe Aarv-M/Ae, /e jaz j/A M/ZMazM. Zato Me AozM več Ao-J//a v šo/o."
Maz/ se začaJ/; „ZaAaj pa potreAajež ve/zAe, p/saMe AarvM/Ae?"
„^aj j/A Me potreAajezM," oJvrMe JcA//'ca, .ZoJa če j/A /znajo ZMoje sošo/Ae, j/A zz/orazM //Met/ ta J/ jaz."
Mat/ je pr/A/zMa/a /M speZ oJž/a Ma Je/o. De/a/a je Jo/ge are, Je/a/a v črno Moč, Ja je pr/'Jaž/7a JeMar /M JeA/zc/ Aap/7a ve/zAe, p/sa-Me AarvM/Ae. Vese/a j/A je /zroč/7a JeA/zcz, to-Ja JeA/zca M/ A/7a Jo/go vese/a. A"zr;a/a je speZ pr/joAa/a Jo/Mov.
„7Ve znarazM črMe Aa/jzce za v žo/o. MMOge /Moje sošo/Ae /znajo svez/e, p/sane Aa/jzce, taJ/ jaz A/ raJa JoA/Va taAŽMo/"
Č/Aoga /Mat/ M/ več spraševa/a. Le več je Je-/a/a, že več s/azz/a, Ja je JeA/zcz pr/s/až/7a za svez/o Aa/j/co ...
Prav/jzco A/ /aAAo MaJa/jeva/z v McJog/eJ. Kajz/ JeA/zca je speZ /M speZ pr/Aaja/a z Movz-ZM/ že/jazM/ /M znat/ j/A jz je v tvoj/ /jaAezM/ speZ /M spez zzpo/Mjeva/a.
O
z! za/, to M/ /e prav/jzca. Naš/ otroc/ /'/Majo v resM/c/ Mežteto že/ja /M zzz/, MespazMeZM/ sZarš/, j/ZM j/A vte preraJ/ /zpo/MjajezMO. ^eveJa je /epo, Ja /zna otroA tvoje žo/tAe potreAžč/Me v reJa; /M prav je, Ja zna z /epzzzz Jar/Vce/M MareJ/zMo vete/je /M ačeMje pr/jetnejže. 7*oJa Metpa/MetMo je, če te zneJ tožo/c/ začne teAzno-vanje, AJo Ao /epže oprezzz/jeM Zn oJ ttaržev nevzgojno, če otroAa pr/ te/M tcAzz/ovanja ce/o poJpzrazMO. iožo/cz naj tz AoJo tovarzžZ /M eJz-Mo teA/Movanje, A/ ga /aAAo v razreJa vzpoJ-Aajazno, je teA/MOvanje v pr/Jnott/ zzz v ačenja.
^aj je težAo oJreč/ otroAa, AaJar nat četa prot/, toJa v vte/M, zzajAo/j pa v vzgojz, je tre-Aa paznetMe znere. 5 preve/zAo Jarež/j/vottjo zzz popatt/j/vottjo tz Me Aozno Aap//z' njegove /jaAeznz, prej a/z t/ej Aozno oAza/ova/Z, če tzno otroAa preveč razvaja// zn attreg/Z vtezzt nje-gov/zn znaAazn zn že/jazn.
Norice so virusno obolenje, ki je razširjeno po vsem svetu. So zelo nalezljive in se po svoji kužnosti merijo le še z ošpicami. Ker je virus zelo lahek, se infekcija širi tudi s prepihom. Za obolenje so občutljivi vsi ljudje, vendar občutljivost po desetem letu naglo upada. Bolnik je kužen, preden se pojavi izpuščaj; kužen ostane dokler ne odpa)-de zadnja krasta. Po preboleli bolezni ostane človek trajno odporen pred ponovno infekcijo.
Inkubacijat, to je čas, ki preteče od okužbe pa do pojava znakov obolenja — traja 2 do 3 tedne. Značilen izpuščaj se pokaže najprej na obrazu, nato pa še drugod po telesu; vedno ga najdemo tudi na sluznicah in v lasišču. Izpuščaj je gostejši po obrazu in po trupu kot pa po okončinah. Najprej se pojavijo rdečkaste pege, ki se v centru kmalu dvignejo nad nivo kože. Ze v nekaj urah opazimo na tem mestu mehurček, napolnjen z bistro tekočino, ki pa se kmalu zakali in centralno vgrezne. Čez dva dni se prične v sredini sušiti v krasto. Nezagnojeni mehurčki ne puščajo brazgotin. Izpuščaj je včasih zelo redek, včasih pa tako gost, da je komaj kaj neprizadete kože. Značilno za norice je, da prihaja izpuščaj v več zagonih, tako da! najdemo na koži različne oblike izpuščaja. Vsak nov zagon spremlja ponoven dvig temperature. Izpuščaj povzroča neprijetno srbenje.
Tudi pri noricah je organizem zelo neodporen in kaj hitro žrtev različnih dodatnih infekcij, zato so komplikacije dokaj pogoste. Najčešče je to vnetje srednjega ušesa, vnetje obustnih votlin, bronhitis in pljučnico. Na srečo med redkimi komplikacijami je vnetje možgan ali encefalitis, kot ga imenujemo s strokovnim izrazom. Tudi kombinacija noric z drugimi boleznimi ni zaželena. Skozi mehurčke se včasih okužimo s škrlafinko ali z davico, lahko pa se v njih naselijo tudi razne gnojne bakterije.
Drobni nasveti
H Pri pranju se barve v tkanini rade razlijejo. V takem primeru namočimo oblačilo v mleko, tako da je celo potopljeno in ga pustimo v njem tako dolgo, da se skisa. Nato oblačilo dobro izperemo v čisti mlačni vodi.
Barvne madeže na belo lakiranih vratih ali pohištvu lahko odstranimo, če jih namažemo z maščobo in potlej zdrgnemo z mehko krpo.
Umazan glavnik najlepše očistimo, če ga pustimo eno uro namočenega v vodi, ki smo ji dodale amoniak. Potem ga poplaknemo in obrišemo.
Specifičnega zdravila nimamo, priporočamo pa, poleg sredstev za! zbijanje temperature, še različne posipe ali pa tekoči puder, ki pospeši sušenje izpuščaja in nekoliko omili srbenje.
Dokler je izpuščaj svež, otroka ni priporočljivo kopati, ker voda razje površino mehurčkov, ki se na ta način kaj radi dodatno okužijo. Ko se izpuščaj posuši v kraste, pa bolnika skopljimo v hipermanganu, da kraste hitro odpadejo.
Otrok naj ostane doma, dokler ne odpade zadnja krasta, to je približno 3 tedne.
Večina bolnikov z noricami se lahko zdravi doma, priporočamo pa, da se zdravijo v bolnišnici odrasli bolniki, pri katerih je potek bolezni občutno težji. Prav tako naj bi se v bolnišnici zdravili bolniki, ki prebolevajo kakšno kronično obolenje, zlasti, če so zdravljeni z nekaterimi hormonskimi preparati, kot so kortizon, pronison in drugi. Prav tako spada v bolnišnico bolnik s komplika^ cijami, vsekakor pa je najbolje, da o tem odloči zdravnik, ki otroka pozna.
POSKUSiTE
KUHANE SALAME
6 kg pustega svinjskega mesa (pleče ali stegno), 2Vz kg hrbtne slanine, 3'/z kg govejega mesa, 170 g soli, poper, pimenta, klinčki, nariban muškatni orešek in malo muškatnega cveta (macisa), majaron, 6 strokov strtega česna, 5 g solitra, 2 žlici sladkorja.
Svinino in slanino zmeljemo skozi najdebelejše luknjice mesorezničnega rezila, govedino pa skozi najtanjša. Zmešane začimbe potresemo po mesu, vzamemo najprej približno samo predvideno polovično količino in raje dodajamo. Vse skupaj zelo dobro pregnetemo. Kjer je na razpolago naj to naredi gnetilni stroj, sicer se moramo potruditi na roko. Začimbe se morajo v masi enakomerno razdeliti in se z njo povezati. Zato je dobro, da že premešano maso razdelimo napol ali celo na četrtine in vsak del zase pregnetemo. Napolnimo široka čreva, uporabimo lahko tudi umetna. Pri polnjenju moramo paziti, da v masi ni zračnih luknjic. Obesimo za 4 ure v topel dim (pri 40 stopinj Celzija) in nato dodatno barimo 90 minut v 75 do 80 stopinj Celzija topli vodi.
Zmrznemo lahko le prekajene in obarjene salame, surove so neprimerne, se slabo drže in tudi niso okusne.
Masa pa je zelo dobra za shranjevanje oziroma pasteriziranje v pločevinkah in tudi v kozarcih. V pločevinkah jo lahko v celem ogrejemo in toplo ponudimo, ali jo zrežemo na rezine, paniramo in ocvremo.
Mareiic je več vrst
K.o začne na trgih in v trgovinah upadati trgatev vrtnih jagod, že njihovo mesto zasede novo sadje: prve marelice. Prav tako božansko dišijo, izbrate so si čudovito barvo, od jagod pa se precej razlikujejo. Na mizo jih lahko prinesemo v veliko pestrejšem izboru.
Marelično drevo je prvo sadno drevo, ki naznani na vrtu ali tesno pripeto ob zavetni steni, da je prišla pomlad. Nežni, lahno rožnato nadahnjeni beli cvetovi se morda res marsikdaj prezgodaj odpirajo in jih pokončajo ostre slane. Kadar pa je vreme ugodno, sončno in se sliši z drevesa čebelja godba, takrat se lahko veselimo zlatih sadežev.
Marelic je veliko vrst, zato njihove sadeže sortiramo in izbiramo. Drobne okrogle za cmoke, rdečelične s čvrstejšim mesom za kompote, ki jih vlagamo za ozimnico, debele mesnate plodove polagamo na krhko testo ali rižev in zdrobov narastek, jih mešamo s skuto v odlično kremo, pripravljamo sadne pijače, najbolj zrele in mehke, take ki že spreminjajo barvo in temnijo, pa uporabljamo za marmelado.
Priprava marmelade je silno enostavna in hitra, prav nič zoprna, brez dolgih ur kuhanja in tisoč pack na štedilniku. Dobro oprane marelice izkoščičimo, zložimo v večji lonec ali kozico in na kilogram sadja potresemo kilogram sladkorja. Sladkor se v nekaj urah omoči, marelice se zmehčajo, treba je le še vse dobro premešati s kuhalnico ali mešalcem na najmanjšo stopnjo ter pristaviti na ogenj.
V začetku segrevamo marmelado počasi, ker se hitro prismodi. Večkrat pomešamo in ko zavre, jo kuhamo pod delno pokrito pokravko pol ure. Napolnimo vrelo v temeljito pomite ogrete kozarce in čimprej zapremo s plastičnimi pokrovi. Ti morajo biti prav tako dobro prekuhani z bisom in splaknjeni v vroči vodi. Kozarcem se morajo tesno prilegati. Preden pa pritisnemo pokrov na kozarec, poprašimo po vrhu nekaj sredstva za konzerviranje. Če je delo opravljeno čisto in strokovno, to ni potrebno. Konzervan pa nam za vsak primer prihrani ponovno prekuhavanje, če bi le bilo z marmelado kaj narobe.
Doma pripravljena marelična marmelada je edina, kjer ni nobenih pripomb. Diši, v njej okušamo zares marelice, je odlična za mazanje na kruh, najboljša za palačinke, polivke na pudingu, za napitke in mešanje med navadni jogurt. Edini spodrsljaj, kjer bi ji lahko kaj očitali, je to, da ni preveč gosta. To pa dosežemo z dolgotrajnim kuhanjem. Toda tega ne maramo. In tudi tukaj si spretne gospodinje lahko pomagajo.
Za gosto mezgo marelice zložimo v posodo, prilijemo malo vode, da se ne primejo za dno in počasi segrevamo do vretja. Po nekajminutnem kuhanju sok odlijemo, goščavi dodamo sladkor, razmešamo in prevremo. Mezgo lahko pretlačimo, če ne maramo kož, včasih pa je prijetneje vgrizniti v košček, ki se je ohranil cel. Gosta marmelada je primerna za polnjenje pustnih krofov ali buhteljnov, ker ne leze iztesta. Če namreč predre testo, kar se zgodi med obema polovicama, krof izgubi obroček.
Odlitemu soku dodamo nekaj sladkorja, ga prevremo in vrelega nalijemo do vrha v oprane Segrete steklenice. Takoj jih pokrijemo z gumijastimi pokrovčki in spet pazimo na čistočo.

Zaskelelo jo je pri srcu, no, pa kaj potem, si je rekla, nisem kriva, da sem jih zapeljala, nastavljala se jim nisem, sami morajo odločati o sebi. Ponujajo se mi, da se jih ne morem otresti. Odgovarjam jim: pojdi k svoji, dobim v odgovor: nesrečen sem, z ženo se ne razumeva, čisto sem sam.
Skrivam in sama prenašam svojo srečo in gorje. Sreče je malo, utvare, slepim se, čeprav vem, da ne ravnam pravilno, ženske se jezijo name. Mehanik Dolfe se mi meče k nogam; naj kar hrepeni po meni; tako imam vsaj tihega zaveznika. Dam mu kak bankovec in mu naročim: Dolfe, pazi in mi sporoči, moram vedeti, kaj mislijo ljudje o meni, ko mi bo vroče, bom odnehala. Slednje mu ni izrekla na glas, slišala je le v sebi.
Samo enkrat se je spozabila z Dolfetom. Sedela sta pod drevesi in popivala; ni mogla več trezno misliti. Pila je že poprej, prišla je mimo in sam je silil v njo, da mu je ugodila, izgovarjala se je, da je utrujena, on pa ni nehal, njegove proseče oči so jo gledale poželjivo in strastno.
Rada imam mlade fante, ogenj je v njih, so pa zaletavi, zaljubijo se in si mislijo, da bo za večno ostala z njimi, ne more, Še njej sami se zdi smešno, da bi se za stalno navezala nanje. Želi si spremembe. Mlado meso. Potresala je z glavo, neumnosti ji mešajo pamet. Ali res ne bo Gregorja? Bo pa sama nesla torbo! Danes ni tako težko obložena kot zadnjič, ko se je pripeljala z dvema kovčkoma.
Lahko bi se pripeljala z avtom, odklonila je ponudbo. Laški lovec ji je zameril in nabijal s pestmi po mizi. Kiselkast vonj se je mešal v njegove besede. Hoče zmeraj samo njeno telo. Nenasitnež. Vsaj oo uteho ima, da tudi sama nikoli ni zadovoljna, še bi hotela ponovitve. Nikoli ni dovolj potešena. Mehanik Dolfe je rekel: Zala, ti si vražja ženska. Enako ji je rekel Gregor Šipek. Kdo od njiju si je izmislil ta vzdevek, gotovo Gregor, nista posebno zgovorna, bolj domiseln je vsekakor kakor Dolfe.
Z dvorišča je prišla hišnica Hilda Frecko. Pogledovala je v nebo, a vreme je ni posebno zanimalo, bolj jo je mikalo priti v bližino Zale Merhar. Že ves čas menca na mestu in se ne
premakne nikamor, mora jo vprašati, koga čaka, samo ne naravnost, bo že nekako.
„0, gospa, vi pa imate novo frizuro!"
Zala Merhar se je živčno prestopila in odgovorila: „Kaj bi tisto, malo se moram polepšati. A ne?"
„Seveda. Vi sploh morate, zame je vseeno, kam pa sploh pridem. Tičim med šolskimi zidovi, k vam pa prihajajo ljudje. Vsak rad pogleda tako lepo gospo."
„Kje je že to... Ali ste kaj videli mladega učitelja?"
Hišnica Hilda Frecko je zažarela. Godilo ji je, da jo je poslovodkinja rešila iz negotovosti in bila ji je hvaležna, da ji je vzela besedo z jezika. Prikimala je. „Videla, videla. Z Dolfetom sta se odpeljala na mopedu."
„Neee," se je začudila Zala Merhar. „Na mopedu? Mu bom že povedala, naj pazi nase. Lahko se zvrneta v jarek in si zlomita tilnik. Vsak dan je več nesreč na cestah."
Hišnica je skimavala. „Saj ju je Ferenc povabi! v avto, a nista mogla noter, ko pa ima prostora samo za štiri."
Zala Merhar je vprašujoče gledala hišnico in si ni znala razložiti njene razlage.
„Ferenc in Tilda se bosta poročila."
„Danes?"
„Ne, ne, danes se bodo samo zmenili, kdaj bo poroka."
„Kam so se odpeljali?"
„V mesto. Za tak dogodek ne morejo ostati v tem našem kraju."
„Kaj pa ima Gregor Šipek pri tem?"
„Do!fe in Gregor bosta šla za poročni priči."
..Neverjetno. Nič mi ni povedal."
„Kdo?"
„Gregor Šipek."
Hišnica Hilda Frecko je zajela zrak. „Saj res, lahko bi vam povedal. Jaz se ne mešam v vajine zadeve, imejta med seboj kar hočeta." Pokazala je steklenico v roki. „Po pivo grem v točilnico."
„Zakaj pa ne kupujete v naši trgovini?"
„Ja pa grem z vami, če hočete. Meni je tako vseeno, pivo nesem mojemu Feriju. Imate težko torbo?"
„Niti ne. Prosim, poprimite, če ste pri volji."
„Moram biti."
Med potjo sta večinoma molčali. Ko sta se bližali trgovini, je Zala Merhar zvedavo vprašala: „Kaj pa so imeli doli pri potoku?"
„A niste šli pogledat? Lahko vam je žal. Naš ravnatelj sc je zagledal v Heleno Plaveč."
„Ne, kaj poveste!" Zala Merhar se je slišala v sebi: vidiš, niti najmanjše napake nisi naredila. Ti imaš rada mlade fante, ravnatelj si je izbral mlado dekle, vsak si izbere, kar mu najbolj prija. Ta dedec! Metala mu je vabe, a ni poprijel. Moral bi bil čutiti, da mu je naklonjena bolj kot drugim moškim, tako rekoč ponujala se mu je, on pa se je držal, kakor da si je že davno izpraznil hlače.
Njen Vencelj je bil trgovec. Gliha vkup štriha, pravijo. Marsikdaj je vrgla oči po ravnatelju Gvidu Zorcu. Gospa ravnateljeva! Kako lepo je slišati. Črv nezvestobe je vrtal po njej. Šla bi z ravnateljem. Vsaj to je njena krivda, ker je mislila nanj ob živem možu. Želja se ji ni izpolnila, nosila jo je v sebi in na tihem upala, da se bo lahko spečala z ravnateljem. Ta zakrknjeni samec, zagledal se je v Kajžarjevo Magdo. O, vedela je, da jo je rad videl, a domišljal si je, da nihče ne ve za njegovo skrivnost.
Pisala mu je pismo, ni se podpisala, da ga je pustila v negotovosti. Nekdo, ki misli nate, se je podpisala. Oprezala je in poizvedovala, ali je komu kaj povedal. Dolfe ji je zmeraj odkimal: nič ni zinil, drži zase. Pa ti, pazi, da ne boš komu poklepetal. Stisnila mu je v roko bankovec. Za kakšnega me pa imaš, je odgovoril in se potrka! na prsi: kar je tu noter dejano, je zapečateno. Sicer mu pa ni povedala natančno, zakaj ga je najela, da prisluškuje, kar tako, ker to hočem, mu je rekla, pisma pa sploh ni omenila.
Ko je hišnica Hilda Frecko odhajala, Zala Merhar ji je dala steklenico piva za nagrado, da ji je nesla torbo, je rekla za njo: „Če boste kaj videli Gregorja Šipka, mu recite, ida sem doma."
(Dzz/jf /zr/AodM/zč)
RADtO - TELEVtZiJA
10. KOROŠK) KULTURN) DWEY! Y CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURNI DNEVI Y CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURNI DNEV) Y CELOVCU
:z zc<fn)f
Prav zaradi tega se je kazala potreba po krepitvi organizacije Delavske enotnosti, ki bi množično zajela italijanski del protifašističnega prebivalstva. Po temeljiti razpravi z italijanskimi delavci in vodstvom KPI na pomlad 1944 je bilo sklenjeno, da se enotna slovensko-italijan-ska organizacija DE, ki je že pred kapitulacijo Italije pokazala dobre rezultate, poživi in kapilarno okrepi. DE je zaživela v velikem obsegu in se začela razvijati v resnično množično organizacijo. Posamezni tovarniški odbori so bili povezani v devet rajonskih odborov na čelu z okrožnim odborom DE. Poleg v Trstu je DE imela svoje organizacije tudi v Miljah in v Tržiču. V organizaciji DE niso bili samo tovarniški delavci, v njo so vstopili inženirji, tehniki, uslužbenci, obrtniki, osebje bolnic itd.
lo vdreti v njen vrh. Prišlo je sicer še do manjših aretacij, vendar le na robu posameznih organizacij.
Proti koncu leta 1944, ko se je fronta vse bolj bližala mejam nacistične Nemčije in ko je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije že gnala okupatorja proti zahodu in osvobajala jugoslovansko ozemlje, je osvobodilno gibanje pri nas prešlo v zaključno fazo. Najvažnejše pri tem je bilo čim bolj utrditi organizacijo. Zelo važno pa je bilo doseči čim večjo enotnost misli in akcije slovenskih in italijanskih organizacij. Zato je bil poleti 1944 ustanovljen koordinacijski odbor obeh partijskih vodstev KPS in KPI. Prav tako sta bila ustanovljena koordinacijska odbora ženske in mladinske organizacije. V tem procesu združevanja in poenotenja organizacij še je dokončno oblikovala opredelitev vseh naprednih protifašističnih sil, ki se ni-
bilo treba na ustanovitev organa, ki bo prevzel po osvoboditvi oblast. V ta namen je bila v prvi polovici aprila 1945 sklicana skupščina vseh slovenskih in italijanskih antifašističnih organizacij, da bi ustanovile skupen organ, ki naj bi vodil politično akcijo in oborožen boj do osvoboditve ter po njej prevzel oblast. Ker pa je v mestu obstajal CLN (narodnoosvobodilni odbor), ki so ga sestavljale vse italijanske stranke od KPI do meščanske desnice (liberalcev) in ki naj bi predstavljal italijansko odporništvo (Resistenza), je tržaško osvobodilno gibanje poskušalo s CLN doseči sporazum o skupnem nastopu. Po predhodnih pogovorih je bil tudi CLN povabljen na skupščino, ki je bila sklicana v noči od 12. do 13. aprila 1945. Naloga skupščine je bila izvolitev skupnega slovensko-italijan-skega odbora. Vendar s CLN ni bilo mogoče doseči sporazuma. Ni se Stri-
Narodnoosvobottitni hoj na Tržaškem 1941-1945
s poudarkom na slovensko-italijanskih odnosih
DE je dejansko postala organizacija vsega delavskega razreda in širokih množic antifašistov. Če pomislimo, da je bila DE ilegalna organizacija, ki je delovala med terorjem nemške okupacije, ki je imela v pomoč domače fašiste, si lahko predočifno, kakšno silo je ta organizacija proti koncu vojne predstavljala. Prodrla je y vse kroge antifašističnega Trsta. V 'legalni tehniki „Morje" pa se je tiskalo dvojezično glasilo „Dclavska enotnost — UnittL Operaia". Vzporedno so se seveda razmahnile tudi DF, SPZŽ in ZSM, saj je v vseh teh komponentah jeseni 1944 delovalo 24 rajonskih odborov in okoli 220 krajevnih organizacij s približno 1400 aktivisti. Te organizacije so dejansko povezovale vse tržaške Slovence.
Takšen razvoj in aktivnost osvobodilnega gibanja v Trstu in okolici ^ta nedvomno vznemirjala okupatorja. Zato je mobiliziral vse sile, da °i ga razbil in onemogočil. Okrepil Je delovanje policijskih sil in ustanovil posebne oddelke za boj proti osvobodilnemu gibanju. Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino (ispettorato speciale di pubblica sicurezza per la Vcnezia Giulia) z zloglasnim komisarjem Col-lottijem ni v uporabljanju metod Prav nič zaostajal za nemškimi es-esovci in gestapovci. Oboji so skušali vtihotapljati svoje agente v organizacijo osvobodilnega gibanja, kar se J'm je včasih tudi posrečilo. Tako je v začetku 1944 prišlo do aretacije yečjcga števila aktivistov, med njimi Je bilo nekaj članov okrožnega odbora OF. Drugi večji val aretacij je bil na poletje 1944. Najhujši udarec Pa je osvobodilno gibanje doživelo v oktobru in novembru istega leta. Aretirano je bilo precej mladincev in skoraj ves okrožni odbor ZSM, zdesetkana je bila okrožna gospodarska komisija. Padlo je nekaj vodilnih članov KPS in KPI. Le DE je ostala skoraj nedotaknjena. To so bile težke žrtve, kajti precej jih je bilo ysp*c!jenih ali pa so umrli po taboriščih (med njimi Anton Velušček-Matevž, Franc Segulin-Boro, Zorko Vcrk-Branko, Vinccnzo Gigante-Dgo). Vendar je bilo osvobodilno gibanje tedaj že tako močno, da je kmalu prebolelo te težke izgube. Po Š^h aretacijah, z uvedbo odgovarjajočih pravil obnašanja v ilegali, do konca vojne sovražniku ni več uspe-
so borile samo za izgon okupatorja, temveč skupno z jugoslovanskimi narodi tudi za spremembo družbenih odnosov, za ljudsko oblast. Na osnovi te ideje in politične opredelitve je decembra 1944 prišlo do nadaljne krepitve enotnosti osvobodilnega gibanja. Prišlo je do združitve obeh partijskih vodstev in formiran je bil enoten slovcnsko-italijanski mestni komite KP. Po principu mestnega komiteja so bili enotni rajonski komiteji, podobna združitev je bila izvedena tudi na mladinskem in ženskem področju. Ta združitev pa še ni bila integralna in ni pomenila ustanovitve nove enotne partije in drugih organizacij — do česar je prišlo po osvoboditvi —, temveč združitev političnih in organizacijskih naporov za enoten boj proti sovražniku. Vsak član KP je še naprej ohranil pripadnost svoji organizaciji, vendar je moral sprejemati odločitve in sklepe skupnega vodstva. Le DE je bila od vsega začetka enotna organizacija.
Avgusta 1944 je bila ustanovljena komanda mesta Trst pod poveljstvom IX. korpusa narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije z nalogo, da organizira v mestu ilegalne oborožene enote in v sodelovanju z enotami NOV J od zunaj izvede oboroženo vstajo v mestu. Borci komande mesta so prihajali predvsem iz organizacije DE. Člani te organizacije — Italijani in Slovenci — so vstopali v oborožene enote, iz katerih so se nato formirale čete in bataljoni. Komanda mesta je Trst razdelila na štiri vojaške sektorje, s katerimi je pokrivala celotno mestno območje. Vse organizacije so svojo strukturo prilagodile vojaški, saj so vsi odbori imeli vojaškega referenta, ki je skrbel za mobilizacijo v oborožene enote, organiziral zbiranje vojaškega materiala, posredoval obveščevalne podatke itd. „Vse za vojsko" je bila parola. Še pred splošno vstajo so borci KMT izvedli številne akcije in napade. Istočasno so delovale udarne skupine VDV (vojaške državne varnosti) in italijanske GAP (akcijske skupine patriotov), ki jih je ustanovila KPI. Tako je bilo že pred splošno vstajo krepko čutiti prisotnost teh borcev v mestu. Tako je rasla vojska KMT, ki je neposredno pred vstajo aprila 1945 štela preko 2000 oboroženih borcev.
Naglo se je bližal čas poslednje bitke za osvoboditev Trsta. Misliti je
njal z osnovno politično usmeritvijo osvobodilnega boja ter si je lastil pravico, da edini zastopa italijanski del prebivalstva Trsta, čeravno ni imel nobene posebne množične organizacije, medtem ko je bila v DE in v ostalih italijanskih organizacijah — predvsem v KPI — zajeta ogromna večina italijanskega protifašističnega prebivalstva, ki se je že dalj časa borilo in imelo številne žrtve. Ker sporazuma ni bilo mogoče doseči, sta predstavnika CLN zapustila skupščino z izgovorom, da se morata posvetovati s svojim vodsvtom. Skupščina se je nato nadaljevala ter izvolila 11-Članski odbor oziroma 8-članski, ker je tri mesta pustila še prazna na razpolago CLN, ki pa je pismeno dokončno odklonil sodelovanje.
Tržaški CLN je dejansko imel že od svojega začetka svoje posebno na-ziranje. Ni se podrejal niti svojemu vodstvu CLNAI (narodnoosvobodilni odbor severne Italije), ki je po sporazumu z OF spomladi 1944 v Milanu izdal proglas italijanskemu prebivalstvu Julijske krajine s pozivom na skupni boj proti nacističnemu okupatorju. V proglasu nadalje poziva CLNAI Italijane Julijske krajine, naj ustanavljajo skupne italijan-sko-slovenske odbore oziroma itali-jansko-hrvatske. Proglas poziva italijanske antifašiste, naj se vključijo v italijanske oborožene enote, ki pod poveljstvom tovariša Tita vodijo skupno narodnoosvobodilno vojno in tako prispevajo k ustvarjanju potrebnih pogojev za sporazumno reševanje obstoječih problemov med obema narodoma. Tržaški CLN pa je zastavil svojo politiko. Zaradi odklonitve sodelovanja z OF je sledil odstop predstavnikov KPI iz tržaškega CLN. Le-ta je sprejel svojo politično platformo. Med drugim je ta vsebovala stališča: ..Navedene stranke, ki sestavljajo CLN, imajo princip enotnosti Italije, ki je bil dosežen na tem ozemlju v prejšnji osvobodilni (—) vojni, za svet in nedotakljiv ... Zato imajo pripadnost Julijske krajine Italiji za dokončno rešeno ... „Da bi zagotovil uresničitev teh ciljev, je CLN pošiljal pozive CLNAI in Bo-nomijevi vladi v Rim, naj bi italijanske čete po porazu Hitlerjeve Nemčije zasedle Julijsko krajino do rapalske meje in naj bi na celotnem ozemlju uvedli anglo-ameriško vojaško upravo.
Že navedena dejstva dovolj zgo-
vorno pričajo o vlogi tržaškega CLN. Na takšni politični bazi ni bilo mogoče ustvariti skupne fronte. Stare meščanske in konservativne sile niso bile sposobne razumeti časa in dogodkov. V njihovih glavah je neprestano rojila tako imenovana „slovan-ska nevarnost — pericolo slavo". Zanje je bil „perico!o slavo" hujši kot nemški okupator. Takšna politična usmeritev je tržaški CLN pripeljala celo do sodelovanja s tedanjim fašističnim in kolaboracionističnim tržaškim županom Pagninijem in prefektom Coceanijem.
Bitka za Trst se je naglo bližala svojemu koncu in zmagovitemu zaključku. IV. armada NOVJ je z ob-koljevalnim manevrom preko Snežnika in z izkrcanjem v Istri naglo prodrla proti Trstu. Pustila je za seboj obkoljeno glavnino nemških vojaških sil na področju Reka-Ilirska Bistrica, ki jo je šele po osvoboditvi Trsta dokončno uničila. Neposredno pred 1. majem je že napadala zunanje obrambne črte mesta Trst. Že pred prihodom jugoslovanskih čet v mesto so oborožene enote KMT popoldne 28. aprila na ukaz IX. korpusa, s katerim je imela KMT stalno radijsko zvezo, prešle v splošno akcijo. Nemške in kolaboracionistične postojanke so padale pod udarci teh enot. Nemci ao zato koncentrirali svoje sile v več utrjenih točk na raznih krajih mesta: grad Sv. Justa, sodna palača, kasarne na Montebellu, tovarna žarnic pri Sv. Soboti. Večja koncentracija nemških sil je bila še na Opčinah nad Trstom. Ko so v noči na prvi maj enote jugoslovanske armade prodrle v mesto, je bil skoraj ves Trst že svoboden, razen navedenih utrjenih postojank, ki jih borci KMT niso mogli zavzeti zaradi pomanjkanja težkega orožja. To so nato opravile enote jugoslovanske ljudske armade. Angleške enote 8. armaide so prispele v Trste šele na predvečer 2. maja, ko M bili boji za osvoboditev že pri kraju.
V zadnjem trnutku je tržaški CLN poskušal preprečiti osvoboditev mesta ter zaigrati vlogo osvoboditelja. Ko je bil nemški okupator že v razsulu, so policaji, karabinjerji, finančni stražniki, fašisti — dovčerajšnji zvesti hlapci nemškega okupatorja — z oznakami CLN na rokavih začeli 30. aprila zasedati mesto z namenom, da bi se uprli enotam KMT. Poskus je propade! že v kali, saj so enote KMT v trenutku razpršile in razorožile navedene skupine.
Tako se je zmagoslavno zaključil oboroženi boj za osvoboditev. Tržaško delavstvo, vse napredne antifašistične sile, Slovenci in Italijani so neposredni udeleženci tega boja in s pomočjo jugoslovanske ljudske armade resnični osvoboditelji. V štiridesetih dnevih po osvoboditvi je delavstvo, skupaj z naprednimi množicami Trsta, uresničevalo sadove zmage. Zgradilo je osnove svoje ljudske oblasti.
Bitka za Trst pa še ni bila končana. Nadaljevala se je na političnem in diplomatskem torišču, ki so jo spremljali vojaški pritiski in grožnje vojnih posegov. Zahodni zavezniki, zlasti Anglija in ZDA, so zahtevali umik Jugoslavije iz Trsta. Ker je Titova Jugoslavija v tem konfliktu ostala sama in ni mogla tvegati vojne z zahodnimi zavezniki, je pristala na sporazum in na umik svojih čet na dogovorjeno Morganovo linijo ter kasneje na mirovno pogodbo in Londonski sporazum, ki je puščal Trst in Gorico Italiji.
AA/an PcFor
VIRf:
1.	Ferenc, Kacin-Wohinz, Zorn: Slovenci v zamejstvu, pregled zgodovine 1918 — 1945, Ljubljana 1974
2.	Zbornik Boj za svobodo, obt rldesetlet-nici zmage nad fašizmom, Trst 1975
3.	Trieste nella lotta per la democrazia, Trst 1945
4.	Mario Pacor: Confine orientale — questione nazionale e resistenza nel Friuli-Venezia Giulia, Milano 1934
5.	Zbornik Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, Ljubljana 1974
4. Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, Ljubljana 1940—1973
JUGOSLAVUA
PETEK, 11. S.: 9.00 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 La Fontainove basni —	17.40
Otroci kamnov — 18.05 Rock koncert — 18.35
Obzornik — 18.45 Voda, vir življenja — 19.05 Spekter — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 21.00 425 — 21.20 Dnevnik — 21.35 Nočni ki-
no: Hitler— neka kariera.
SOBOTA, 12. S.: 8.00. Poročila — 8.05 Ljudje in zemlja — 9.05 Gucio in Cezar — 9.15 Vrtec na obisku: Murni — 9.25 Z besedo in sliko — 9.45 čarobno sedlo — 10.15 Mali svet — 10.45 Družbena samozaščita
—	11.05 Odprta vprašanja evrokomunizma
—	11.55 Pota Poljske, TV nadaljevanka — 13.10 425 — 15.50 Poročila — 15.55 Nogomet Sarajevo : Sloboda — 17.45 Spoznaj samega sebe — 19.05 Naš kraj — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Major Dundee, tilm — 22.05 Dnevnik.
NEDEHA.t!. S.: 9.00 Poročila — 9.05 Za nedeljsko dobro jutro — 9.35 Dickens Iz Londona — 10.25 Sezamova ulica — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — 1S.4SVsamoti, film — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tale, TV nadaljevanka — 21.00 Tujci v svoji domovini — 21.45 Dnevnik — 22.05 športni pregled — 22.35 Reportaža z nogometne tekme.
PONEDELJEK, 14. S.: 9.00 TV v šoli — 14.15 Poročila — 17.20 Kobilja jajca — 17.35 Katastrofe — 18.05 Za naše otroke — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ljubček, TV drama — 21.00 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma — 22.05 Dnevnik.
TOREK. IS. S.: 8 45 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Slovenski ljudski plesi — 18.00 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 šola za revolucijo — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja — 20.45 Korenine, TV nadaljevanka — 21.35 Obrežje plesalk — balet — 21.50 Dnevnik.
SREDA, 14. S.: 9,00 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Tako so živeli — 17.55 Od slike do slike — 18.25 Ne prezrite — 18.40 Obzornik — 18.50 Zgodnja glasbila — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Nori dnevi — 21.35 Dnevnik — 21.50 Nogometni finale za pokal pokalnih zmagovalcev, iz Basla.
ČETRTEK. 17. S.: 8.55 TV v šoli — 14.20 šolska TV — 14.50 Poročila — 14.55 Gucio in Cezar — 17.05 Opera narave — 17.55 Televizija brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 čarobno Sedlo — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Dežela slepih — 21.35 Glasbeni magazin — 22.20 Dnevnik.
AVSTRIJA 1
PETEK, 11. S.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Zvok iz čioveške roke — 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Derby
—	17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Siike naše zemije — 17.55 Otrokom za iahko noč
—	18.00 Nastop svetovno znanih iutk — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Derrick — 21.25 Horizonti
—	22.10 šport — 22.30 Peket ob reki — 0.20 Poročita.
SOBOTA, 12. S.: 15.15 Ptesatec z Broad-waya — 17.00 športna abeceda — 17.30 Pi-nocchio — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Dober večer v soboto ieti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije tn Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Sanj ni mogoče prepovedati — 21.55 šport — 22.20 Garaža — 23.55 Poročita.
NEDELJA, H. S.: 13.00 Popotdne s športom — 17.00 Ena, dve, tri — 17.45 Začarani svinčnik — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18.30 igraj z nami
—	19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki s kutturo in športom — 20.15 Vozno dovo-tjenje — 21.35 šport — 21.45 Nočni izbor
—	22.30 Poročita.
PONEDELJEK, 14. S.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 Anatomija mesta — 10.30 Mati tjudje — enkrat kot vetiki — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Pika nogavička — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Družina Robinson — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 M — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 21.00 Petrocetti — 21.50 Poročita —
21.55	Večerni šport.
TOREK, 15. 5.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Angteščina — 10.00 Snov in prostor
—	10.30 Počitnice z očetom — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Svet živati — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Uganke —
20.55	Pet pred 1984 — 21.40 Ljudje v Man-hattanu — 22.25 Poročita in šport.
SREDA, 16. 5.: 9.00 Tudi pošatiti se je treba — 9.30 ttatijanščina — 10.00 Ostanki v naši prehrani — 10.30 Napačna Eva
—	17.00 Zviti Jakob — 17.25 Rdeči avtobus
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tu-mutt v Grand hotetu — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 M! — 19.00 športna poročita
—	19.10 Evrovizija iz Basta — 20.00 čas v stiki — 20.15 tz Basta (2. potčas) — 21.20 Mata TV igra — 22.05 Poročita tn šport.
ČETRTEK, 17. 5.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 tzobrazba v podjetju — 10.00 Krščanski obredi — 10.30 Komedija — 17.00
Dobria vas
V nedeljo 22. aprila je imela Posojilnica v Dobrli vasi v društvenem domu svoj redni občni zbor, katerega je otvoril predsednik posojilnice Štefan Sienčnik. Poleg številnih zbranih zadružnikov je pozdravil tudi navzočega! zastopnika Slovenske zadružne zveze, revizorja dipl. trg. Andreja Milonika. Slednji je prebral revizijsko poročilo. Iz revizijskega in nadaljnih poročil je bilo razbrati, da je posojilnica! bodisi pri vlaganju denarja, kakor tudi pri posojilih in pri menjanju tujskih var-lut zelo napredovala.
Ob priložnosti sanacije Pliberške ceste se je tudi okolica hiš nai tem območju prilagodila novemu okolju, tako da so tudi posojilnica in društveni dom priključeni javni kanalizaciji.
Radi vedno večjega tujskega prometa se je izkazala potreba, da v Sentprimožu odpremo podružnico. V ta namen smo zamenjali manjše zemljišče v Dobrli vasi za večjo parcelo v Sentprimožu, na kateri smo že jeseni zgradili novo poslovalnico, ki bo ob letošnji sezoni začela delovati.
Ker je novo pridobljena parcela zelo velika, smo en del zemljišča dali na razpolago Slovenskemu prosvetnemu društvu .Danica" in Slovenskemu šolskemu društvu za gradnjo otroškega vrtca v Šentpri-možu. S tem se je omogočilo prosvetnemu društvu, da si je moglo postaviti svoj kulturni dom, SŠD pa otroški vrtec, katerega že obiskuje okrog 30 otrok.
Za predsednika smo ponovno izvolili Stefana Sienčnika, našega izkušenega gospodarstvenika. Upravni in nadzorni odbor sta se spremenila v toliko, da smo upoštevali nove razmere, ki so nastale — v Sko-cijanu so namreč ustanovili lastno posojilnico in razumljivo je, da so se prej naši odborniki vključili v novo lastno posojilnico v Škacijanu. Na njihovo' mesto smo izvolili zastopnike iz okolice Kazaz in Sent-primoža, predvsem zaradi tega, ker je tam podružnica in je nujno, da je od tam odbornik.
Predsednik je zaključil občni zbor z zahvalo vsem zadružnikom in odbornikom za sodelovanje in jih še za v bodoče pozval za enako marljivo sodelovanje.
Nogomet
V	soboto 12. maja 1979 v št. Štefanu v Labotski dolini
' Sta Stof&ll ob 16 30 uri
SAK .pod 21" — St. Stefan .pod 21"	ob 44.45 uri
V	nedeijo 13. maja v Woifnifzu
SAK miadina — Woifnifz miadina	ob 8.30 uri
Prisrčno vabtjeni!
Krajevno združenje Zveze sio-venske miadine v Biičovsu vabi na predvajanje fiima
DER GEWOHNLiCHE FASCHiSMUS
v soboto 12. maja 1979 ob 20. uri pri Mikiavžu v Biičovsu. Fiim z anaiizo dokumentarnih posnetkov prikazuje deiova-nje fašizma v fretjem rajhu. Ta fiim, ki je siino zanimiv in poučen, naj bi bii fudi uvod v naš izobraievaini program.
Pirsrčno varjeni/
RAZSTAVA SLOVENSKiH KOROŠKiH SLiKARJEV
V času od 13. maja do S. junija 1979 bodo v okviru siikarske raz-sfave „Miadje 79" razsfavijaii sio-venski koroški siikarji v Saizburgu in sicer v Gaieriji Sfudenfenhaus, Wiener-Fiiharmoniker-Gasse 2.
Priredifeija razstave sta Kiub Miadje in Gaierie Studentenhaus. Otvoritev razstave bo jutri v soboto 12. maja ob 20. uri zvečer.
Siovensko prosvetno društvo .Vrtača" v Siovenjem Piaj-berku vabi na predvajanje fiima
POVEST O DOBRiH LJUDEH
v nedeijo 13. maja 1979 ob 19.30 uri pri Lausegerju pd. pri Foitu v Siovenjem Plaj-berku.
Fiim predvaja Siovenska prosvetna zveza.
Pirsrčno
Občni zbor
KLUBA SLOVEHSKiH OBČiMSKiH ODBORMiKOV
bo v soboto 19. maja 1979 ob 14. ur) v farni dvorani v Seiah. istega dne bo ob 10. uri prav tam PREDAVANJE Z DiSKUSi-JO O OBČiNSKEM PRORAČUNU (Referent: dr. Herbert Arbesser, vodja občinskega oddeika pri uradu koroške dežeine viade)
Strokovna šoia za ženske pokiice šoiskih sester
St. Peter 25
9184 St. Jakob v Rožu
OBJAVA
Po odioku Dežeinega šoiskega sveta je
sprejemni izpit za 1. razred Strokovne šoie za ženske pokiice
v zavodu šoiskih sester v št. Petru pri št. Jakobu v Rožu V PONEDELJEK, 28. MAJA 1979 ob 9.30 URL
tnteresentke naj prinesejo s seboj pisaine potrebščine in manjkajoče dokumente.
Ker je prostih še nekaj mest, imajo možnost prijave tudi še tiste, k) so rok vpisovanja zamudite.
Vod. šole
Centraine kurjave, vodovodne instaiacije. izredno ugodne cene. informacije vsakčas pod teiefonsko števiiko (0 42 22j 72 01 94. Proračun (Kostenvor-anschiag) neobvezno.
Za podjetje
G R i E B L E R Ceiovec, St. Veiter Strahe 21
RADtO - TELEVtZtJA
fMzdtdjeunnje s 7. sireni)
Za predšolske otroke — 17.25 Deset prašičkov — 17.30 Jadranje v vodnem razoru Odiseja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 IV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 12.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Muzej — 20.15 Dalii, dalli — 21.45 Poročila in šport.
		A V $ T R ! J A 2
H		PETEK. 11. 5.: 15.00 Svetov-I	no prvenstvo v teiovadbi
za ženske — 19.00 Orientacija — 19.30 Trailer — 20.15 Voda za Poli-krata — 21.00 Nova — 21.25 Kronika Adamsov — 22.25 čas v sliki s kulturo in karikaturami tedna — 23.00 Petkov mednarodni nastop.
SOBOTA, 12. S.: 17.30 Svetovno prvenstvo v telovadbi za ženske — 17.30 Prenos iz Spitala/Semmering — 17.55 Vedno ta Mihec — 19.30 The Munsters — 19.55 Galerija
—	20.15 Mama — 21.25 Lev in lisica — 22.15 Prenos iz Londona (nogomet).
NEDELJA, 13. S.: 13.30 Počitnice z očetom
—	15.00 25-letnica evrovizlje — 16.00 Južna Tirolska — dar božji — 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Slightliy Prench — 19.20 ..Rezervati" cirkus — 20.05 Bazar plošč — 20.15 Prisma — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK. 14. S.: 18 00 Angleščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 človeška žival se emanclpira — 19.30 Orientacija —
ZVEZA SLOVENSKiH iZOB-RAŽEHCEV v Ceiovcu vabi vse čiane na
REDNi OBČNi ZBOR
ki bo v sredo 23. maja 1979 ob 19.30 uri v Auii stovenici v Ceiovcu, Paviičeva 5—7.
Po občnem zboru ob pri-biižno 20.30 uri bo višji študijski svetnik dipi. trg. Franc Brežjak predava) o davku na piačo (Lohnsteuer) s posebnim ozirom na možnosti odpisovanja.
Vabimo vse čiane, da se občnega zbora zanesijivo udeiežijo. K predavanju o davku na piačo pa so vab-ijeni VSt zainteresirani ne gie-de na čianstvo pri Zvezi sio-venskih izobražencev.
20.00 Ljudje v Manhattanu — 20.45 Veselje ob glasbi — 21.30 Čas v sliki — 22.00 Pro-vidence.
TOREK. 15. 5.: 18.00 Italijanščina — 18.30 Voda za Polikrata — 19.30 Jazz-gimnastika
—	20.00 Veliko potovanje Agathe Schvvei-gert — 21.40 Čas v sliki s kulturo — 22.15 Klub 2.
SREDA, 14. S.: 18.00 Francoščina — 18.30 izobrazba v podjetju — 19.00 Caterina Valente In Michael Legrand — 20.15 Komedija
—	21.35 čas v sliki s kulturo.
ČETRTEK, 17. 5.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Brez nagobčnika
—	19.30 Jazz-gimnastika — 20.00 P!adoyer blaznega — 21.30 Čas v sliki s kulturo — 22.05 Klub 2.
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
PETEK, 11. 5.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače (Zalka Steiner in Tone Sticker).
SOBOTA, 1!. 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 13. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 14. S.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Solisti-pevci — Pravni nasveti.
TOREK, 15. S.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajtel
SREDA, 14. 5.:	14.10 Celovški radijski
dnevnik — Revija otroških skupin v Globasnici (it. del) — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 17. 5.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Družinski magacln.
Potrebni so ukrepi
proti neofašizmu in nacionaiizmu
Množeča se izzivanja neofašističnih in nemškonacionaiistič-nih krogov v Avstriji narekujejo potrebo po odtočnem in ziasti pravočasnem ukrepanju proti tem siiam, kakor to nedvoumno zahtevajo tudi avstrijski zakoni in ziasti državna pogodba. V tem smisiu se po vsej državi krepijo in združujejo protitašisti iz raziičnih svetovnonazorskih taborov, ki pristojne obiasti opozarjajo na njihove doižnosti. Nedavna protitašistična demonstracija na Dunaju pa je biia v tej smeri nepresiišno opezoriio.
Medtem se je tudi na Koroškem obiikovai poseben nadstrankarski komite, ki prav tako zahteva prepoved neotašistične in nemškonacionaiistične dejavnosti. V prvi vrsti komite zahteva prepoved neotašističnih organizacij, kot sta ANR in NDP. Posebej pa opozarja tudi na nemškonacionaiistično dejavnost koroškega Heimatdiensta, o katerem v ietaku piše, da vzdržuje tesne stike z neofašističnimi krogi.
..Nemški nacionaiizem in šovinizem stremita za tem, da vzbujata narodno sovraštvo z namenom, da bi preprečita miroijubno in enakopravno sožitje obeh narodnih skupin," je rečeno v ietaku omenjenega komiteja, ki poudarja, da avstrijskim zakonom in koristim avstrijskega ijudstva ne nasprotujejo ie ciiji in akcije ANR in NDP, marveč prav tako tudi protisiovenska poiitika KHD. Zato komite poziva obiasti, naj nikakor ne popustijo šovinističnim zahtevam KHD v zvezi z Reberco. Komite protestira proti temu, da obiasti dovoijujejo KHD-jevske provokacije; zato od zvezne viade zahteva, da prepove dejavnosti KHD, ki so v nasprotju z doiočiii državne pogodbe, ter ukine vse poiitične procese zoper pripadnike siovenske narodne skupnosti.
Da bi s svojimi zahtevami seznaniti širšo javnost, pripravijo omenjeni komite zborovanje, ki ga napoveduje za prihodnji po-nedeijek 14. maja (torej na predvečer obietnice podpisa državne pogodbej ob 17. uri na Starem trgu v Ceiovcu. Prireditev pozdravijo tudi Zveza siovenskih organizacij na Koroškem, ki podpira vsako akcijo, naperjeno proti neofašističnim in nemško-nacionaiističnim pojavom.
ŠPORTNI VESTNIK
SAK - Šmihel-Labot 1:0
Konec tedna se je Stovenski atlet-ski kiub meril s Šmihelom iz Labotske doiine, torej prvi proti predzadnjemu na iestvici. Na prvi pogled jasna zadeva za prvega. Toda takšna tekma vsebuje boij kot druge poleg fizičnega boja tudi psihičen boj: prvi se zaveda, da v boju za prvaka ne sme odidati točke, predzadnji pa se boji zadnjega mesta aii izpada iz tega razreda. Vrhu tega pa ima Šmihel iz Labotske doline samo eno točko več kot zadnji na lestvici, Železna Kapla. Morda se iz tega vidika boljše razume slaba predstava Slovenskega atletskega kluba.
Zdaj pa h tekmi: prvi polčas je bil dokaj nepomemben, razen anuliranega gola, ki ga je dal Hobel, ter prekrška enega Šmihelčana, ko je iz gola odbil žogo z roko in sodnik ni piskal penala, se ni pripetilo nič pomembnega.
V drugem polčasu je trener Corn poslal Polanška za Hribarja na igrišče. S to izmenjavo se je tudi tek igre Spremenil. Igrali so zdaj bolj živahno, tudi možnosti za zadetke niso izostale. V 65. minuti se je po neuspešnem udarcu Fere žoga odbila pred noge Hobla, ta pa jo je iz kakih 7 m
V a b i i o na KONCERT HANZiJA ARTAČA
v soboto t2. maja 4979 ob 20. uri v Kosi na Ravnah pri Rožeku. Priredite)] SPD „Pe-ter Markovič" v Rožeku.
Prisrčno fg^i/eni/
internistično prakso je odprta dr. Marija Zerzer v Ceiovcu Kinkstratte tl (nad cerkvijo na Križni gori).
Ordinira od ponedeijka do četrtka od 9. do 42. ure in po dogovoru.
izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot, uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
zabil v desni zgornji kot. Nekaj minut nato je po dvojni žogi z Ho-belnom, Zablatnik zatresel mrežo, toda tudi ta gol je sodnik razveljavil. Tako je ostalo pri rezultatu 1:0 za SAK.
SAK zdaj vodi s 3 točkami naskoka pred Klopinjem.
Igrali so takole: Dodič, Kupper, Lampichler, Woschitz, Pandel, Jako-bič, Hribar (Polanšek), Ferra, Velika Hobel in Zablatnik.
Predtekme so bile zaradi slabega vremena odpovedane.
Siovenska športna zveza prireja
8. in 9. koio
!V. ŠAHOVSKE iNTERLiGE
v nedeijo 43. maja 4979 s pričetkom ob 9. uri zjutraj pri Mikiavžu v Biičovsu.
Sodeiujejo ekipe siovenskega Pimorja, Furianije-Juiijske krajine in Siovenske športne zveze.
Pirsrčno vnM/eni/
Krajevno združenje Zveze siovenske miadine v Biičovsu
vabi na
SREČANJE KRAJEVNEGA ZDRUŽENJA ZSM BiLČOVS Z OBČiNSKO KONFERENCO ZSMS TRŽiČ
k) bo povezano s tiimskim večerom, v petek 48. maja 4979 ob 20. uri pri Mikiavžu v Biičovsu.
Pedstaviii nam bodo zgodovino ter razne interesne dejavnosti Tržiča. Med drugim nam bodo predvajati tudi ste-deča tiima: Šuštarska nedetja v Tržiču in Tržiška tiimska kronika 4978.
Prisrčno vadijem/'