Stane: Za celo leto.....K 15 — za pol leta......* 750 za četrt leta.....¦ 3"80 za 1 mesec.......130 Posamezna številka 30 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, hiša zdravnika dr. Štuheca. Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. Politično gospodarski tednik. X' ¦ Šolstvo v Ptuju, ¦ ¦ Odločujočim krogom pri vladi v prevdarck in izvršitev. Gimnazijski ravnatelj Franjo Vajda, član mestnega šolskega sveta ; L..........................................................: To se mora Nemcem in avstrijski vladi priznati: delali so sistematično in dosledno za ponemčevanje. Najuspešnejše sredstvo za to so bile šole. Ptuj je bil v tem oziru sijajno preskrbljen. Imel je otroški vrtec z 2 vrtnaricama, 5-razredno deško ljudsko šolo s paralelko v 4. razredu (priprava za gimnazijo), 5-razredno dekliško ljudsko šolo z vzporednico v 5. razredu, 4-razredno dekliško meščansko šolo, s katero je bil spojen internat dekliški dom, gospodinjska šola in dekliška trgovska šola. Za obrtne vajence je bila obrtna, za trgovske nadaljevalna šola. ,,Musikverein" je vzdrževal glasbeno šolo. Končno je bila gimnazija z dijaškim domom. Seveda so bile vse šole nemške ; razun v gimnaziji se slovenščina nikjer ni poučevala. Kdor ni znal nemški, sploh ni mogel v Šolo. Zato je mnogo slovenskih starišev z otroki govorilo izključno nemški, četudi sta oče in mati komaj lomila nemščino. Tako je prišlo, da imamo danes otroke slovenskih starišev, ki ne znajo slovenski. Učiteljstvo slovenske šole ima zelo težavno delo z njimi. Na gimnaziji je bila slovenščina za Slovence obvezna, za Nemce so bili neobvezni tečaji za slovenščino, a večinoma le slabo obiskovani. V šolskem letu 1890/91 je od 50 Nemcev takratne nižje gimnazije 18, t. j. dobra tretjina, obiskovala slovenščino, v šolskem letu 1913/14 pa od 156 Nemcev le 26, to je samo šestina. Ob izbruhu svetovne vojske se je pouk slovenščine na ptujski gimnaziji popolnoma ustavil. V šolskem letu 1915/16 je profesor slovenščine dosegel, da se je ista zopet uvedla vsaj za Slovence, neobvezne slovenščine za Nemce pa ves čas vojne ni bilo. Takšne so bile razmere, ko smo Slovenci prevzeli Ptuj. Na celi gimnaziji je izmed 179 vpisanih dijakov in 26 hospitantk bilo le 21 Slovencev in 10 Slovenk, na deški ljudski šoli 91 Slovencev in 178 Nemcev, na dekliški ljudski šoli 68 Slovenk in 157 Nemk. Slovenci so bili večinoma iz okolice in so za ponemčevanje na mestnih šolah morali plačevati posebno šolnino. Gimnazija seje prevzela že pred božičem. Ob novem letu se je otvoril prvi slovenski razred, ki šteje 35 dijakov in 5 hospitantk. Uvedla se je obvezna slovenščina v vseh razredih. Slovenska ljudska šola je nastala še le po veliki noči; je mešana petrazrednica s paralelko v I. razredu in ima 174 otrok v 5 razredih. Dekliška meščanska šola je ostala nemška, slovenščina je obvezni predmet. Načrti za bodočnost. V trenutku, ko smo Slovenci prevzeli šolstvo v Ptuju, se je bistveno izpremenilo stališče tega šolstva: isto danes ni več namenjeno samo izvoljeni manjšini pravih in umetnih ptujskih Nemcev in potujčevanju okolice, ampak naj služi izobrazbi prebivalstva celega okraja ter polagoma popravi po- gubni vpliv prejšnjega ponemčevanja. Ta namen moramo imeti pred očmi, če delamo načrte za bodočnost. Ohraniti in posloveniti se morajo vse vrste šol, ki so že bile; pridružiti pa se jim morajo še druge. V najkrajšem času se mora ustanoviti slovenski otroški vrtec Slovenska ljudska šola se naj čim prej deli v deško in dekliško. Dekliška meščanska šola se polagoma posloveni, v prihodnjem šolskem letu bo prvi razred samo slovenski. Nanovo se naj ustanovi deška meščanska šola, ki bo nudila boljšo izobrazbo kmetskemu, obrtnemu in trgovskemu naraščaju ter pripravljala za razne strokovne šole in za učiteljišče. S prihodnjim šolskim letom postanejo tudi vse druge šole slovenske, kakor gospodinjska in trgovska za deklice, obrtna in trgovska za vajence. Pri nameščanju učiteljstva za ljudske in meščanske šole so bodo vpostevali prosilci in prosilke, ki so zmožni poučevanja na obrtnih in trgovskih Šolah. Nujno potrebna je v Ptuju slovenska glasbena šola, H bo v mestu in okolici širila utrjevanj« petju in godbe ter s plemenito umetniško zabavo izpodbijala tla pijančevanju in robatemu kvantanju, ki se je razširilo iz ptujskih šnopsarij. Najboljše bi bilo, če bi občina ustanovila takšno šolo. Gimnazija bo popolnoma slovenska ter se preustroji polagoma v realno gimnazijo, iz katere se lahko pride na vseučilišče in na tehniko. Toda naj obdrži vse razre-d e, četudi bi v prehodni dobi v nekaterih razredih bilo manj dijakov. če se zaradi pomanjkanja profesorjev mora skrčiti srednje šolstvo, potem se to ne sme zgoditi v ogroženih obmejnih okrajih. Kranjsko s 525.995 prebivalci bi naj imelo 8—9 srednjih šol; Spodnje Štajersko je imelo 476.522 prebivalcev, s Prekmurjem skupaj več ko celo Kranjsko, pa bi dobilo le 2 celi gimnaziji ter začetek realke v Mariboru in gimnazije v Ptuju ? Tu mora vlada zavzeti isto stališče, kakoršno je zavzemala avstrijska vlada glede nemških manjšinskih Sol. V šolskem letu 1901/2, ko je bilo v Ptuju prvič vseh osem razredov, je v višjih 4 razredih bi!o 11, 18, 8 in 13 dijakov, zadnje leto pred vojno 1913/14 pa 13, 18, 10, 10, podobno vsa druga leta in vendar se je nemška gimnazija v Ptuju vzdrževala. Gotovo bo tudi prihodnje leto v posameznih razredih toliko dijakov, če ne več. Že zdaj je na zavodu 70 Slovencev in Slovenk; mnogo je takih, ki so bili vpisani za Nemce, a že znajo toliko slovenski, da lahko nadaljujejo svoje študije v slovenskem jeziku. Iz drugih zavodov bodo prišli dijaki ptujskega in sosednih okrajev, ki so so dozdaj izogibali ptujske gimnazije, ker je bila Slovencem neprijazna. Saj je nekemu dijaku, ki je prišel iz slovenske šole v ptujsko gimnazijo, profesor rekel: „Du gehorst nicht hieher." (Ti ne spadaš sem.) Temu je zdaj konec. Gimnazija v Ptuju bo zanaprej služila pridnim in marljivim slovenskim dijakom. Zato pa mora ostati cela ! Ptuj ima tik zraven gimnazije dijaški dom v javni upravi mestne občine, edin te vrste v celi Sloveniji, ki lahko sprejme do 120 gojencev in bo privabil dovolj dijakov za gimnazijo. Nadzorstvo čez dijaški dom ima gimnazijski ravnatelj, vodstvo pa pre vzame izkušen profesor, ki je več let služil na takem zavodu. Ptujska mestna občina je veliko žrtvovala za šolstvo, dobivala pa je tudi znatno podporo od okraja, dežele in vlade. Bilanca 1. 1917 izkazuje 85.000 K raznih podpor mestni občini, med temi 7000 K od dežele za dijaški dom, 2000 K od okraja za gimnazijo itd. Vsled živilnih kupčij Ornikovih in izvozne politike naše vlade je mestna občina danes v kritičnem položaju in ne more za šolstvo toliko storiti, kakor bi bilo potrebno zdaj v prehodni dobi. Zato mora vlada prevzeti to skrb, tem bolj, ker je dobro narodno Šolstvo v Ptuju najboljše sredstvo za utrditev državne misli ob meji in torej odločno državna zadeva. V kratkem bodo vse ptujske šole dobro obiskovane. Prebivalstvo okraja je željno izobrazbe, do katere so mu do zdaj bila zaprta vrata, ker ni bilo slovenskih šol za boljšo izobrazbo. Samo iz 4 ljudskih šol se je prijavilo 25 otrok za gimnazijo in 29 za deško meščansko šolo. Ptujski in ormoški ski okraj pa imata 38 ljudskih šol in tudi del ljutomerskega političnega okraja nagiba k Ptuju. S tem, da dobimo v Ptuju vse vrste slovenskih šol, bo padel kitajski zid, ki je do zdaj ločil mesto od okolice. Dopisi. Ulični napisi V Ptuju. V seji mestnega sosveta dne 25. m. m. se je sklenila prekrsti-tev ptujskih ulic v slovenske po predloženem predlogu dotičnega odseka. Ulice dobe tale Imena: Allerheiligengasse — Vseh svetnikov ulica, Obere Draugasse — Muršičeva ulica, Brandgasse — Aškerčeva ulica, F&rbergasse — Miklošičeva ulica, Sarnitzgasse — Jos. Vošnjakova ulica, Ungartorgasse — Panonska ulica, Hauptplatz — Slovenski trg, Stiegen-gasse — Na stopnjicah, Kaiserfeldgasse — Slomškova ulica, Berggasse — Na hribu, Feuerwehrgasse — Vodnikova ulica, Bismarck-gasse — Krekova ulica, Hebergasse — Na skritem, Schlossgasse — Grajska ulica, Wag-platz — Hrvatski trg, Minoritenplatz — Mi-noritski trg, Florianiplatz — Florijanski trg, Unt. Draugasse — Sp. dravska ulica, Domi-nikanerplatz — Dominikanski trg, Stadtpark — Mestni vrt, Schillerplatz — Srbski trg, Waidschachweg — Vičavski pot, A. Griin-strasse — Ljutomerska cesta, Villenvveg — Cojzova pot, Bahnholstrasse — Cesta na postajo, Friedauerstrasse — Ormožka cesta, Auweg — Na tratah, Prambergervveg — Levstikova pot, Friedhofweg — Tiha pot, Ringstrasse — Dav. Trstenjakova ulica, Herbersteinstrasse — Rajčeva ulica, Garten-strasse — Med vrti, Lastenstrasse — Za postajo, Magazinstrasse — Dovozna cesta, Ornig-Kai — Aleksandrovo nabrežje, Herren-gasse — Prešernova ulica, Ordonanzhaus-gasse — Cafova ulica, Steinmetzgasse — Zelenikova ulica, Kiirschnerplatz — St. Vrazov trg, Ferd. Kofler Platz — Cvetkov trg, — 2 — Parkgasse — Slekovčeva ulica, Rabldorf-strasse — Volkmerjeva cesta, Lendplatz — Na pristanu, Stadtberggasse — Na mestni vrh, Florianigasse — Krempljeva ulica, Ornigstrasse — Truberjeva cesta, Hamerling-strasse — Ciril Metodov drevored, Rosegger-strasse — Hermanov drevored, Biirgergasse — Cankarjeva ulica, Briiner Allee — Gregorčičev drevored, Madchenheimstrasse — Zrinsko-Frankopanka. Napravo napisnih tabel je prevzel slovenski klepar Alojzij Majcen. Tablice s hišnimi številkami bodo imele črn rob in črno pismo, velike ulične table pa rdeč rob in plavo pismo na belem dnu. Table morajo biti po pogodbi dovršene v enem mesecu od dno naročila. Okoli 10. julija bode torej Ptuj tudi v tem oziru že imel slovensko lice. Zrelostni ispiti na tukajšnji gimnaziji se vrše 23. in 24. t. m. Godbeno vprašanje v Ptuju. K mnogi in drugim nalogam našega družabnega in kulturnega življenja spada kot jedna najnujnejših tudi osnova godbene šole v našem mestu Zbralo so je pred kratkim na sestanku več interesentov in ti so določili pripravljalni odbor, ki se ima pečati z rešitvijo tega vprašanja. Predno pa more ta odbor sklicati shod vseh onih, ki se zanimajo za vprašanje in staviti primerne predloge, bo ie treba, da se ugotovi število onih, ki mislijo temu podjetju pristopiti. Osnovati bode treba šolo, pozvati kot vodjo sposobnega veščaka in pa učne moči. Za stvar samo in iz različnih drugih razlogov bi bilo pač najbolj priporočljivo, če bi se občina poprijela te naloge in upamo tudi, da se bode to dalo doseči. Vsekakor pa bode treba, da se poprej še dožene s kolikimi udeleženci bode smela ta godbena šola računati in bosta zaradi tega v prihodnjih dneh 1 ali 2 odbornika polotila vse slovenske kroge, da se izjavijo o svojem pristopu. Upamo, da bodo zanimanje tako splošno, da bodemo mogli z uspehom na to delovati, da se najpozneje v jeseni s počet-kom šolskega pouka otvori tudi godbena šola, pristopna ne le nekaterim izbranim izvoljencem, ampak vsem poklic, ki čutijo v sebi do godbene umetnosti. Konec šolskega leta na gimnaziji in na mestnih šolah bo 5. julija. Isti dan se vrše sprejemni izpiti v I. gimnazijski razred za šolsko leto 1919/20. Dijaški dom in dekliški dom v Ptuju sprejmeta gojence in gojenke za šolsko leto 1919/20. V dijaškem domu dobijo stanovanje, hrano in vestno nadzorstvo dijaki ptujske gimnazije in učenci 1. razreda deške meščanske šole, ki se otvori v Ptuju v jeseni, v dekliškem domu pa učenke dekliške meščanske šole, gospodinjske šole in morebitnega enoletnega trgovskega tečaja za deklice. Tudi ljudskošolski učenci in učenke se lahko sprejmejo. Prijave za oba zavoda se naj pošljejo na ravnateljstvo državne gimnazije v Ptuju. Samomor. Pretočeno nedeljo so našli Eli-zabeto Kelc, služkinjo pri rodbini Schaffer-jevi v Krekovi ulici 6 mrtvo v stanovanju. Bila je sama doma. Zastrupila se je s plinom. Je-li bil samomor ali slučaj, se ni moglo dognati. Umor v Podložu pri Ptujski gori. Dne 31. majnika t. 1. so našli Andreja Marzidošeka posestnika v Podložu ubitega ob cesti blizu doma. Umora je bil osumljen Jože Šoštarko po domače Imrek iz Podloža. Orožniki so ga prijeli in Šoštarek je priznal, da je po noči pričakal Marzidošeka in ga udaril trikrat z ročico po glavi. Storil je to, ker mu je Mar-zidošekova žena obljubila, da mu plača 600 K, če moža ubije. Andrej Merzidošek ima lepo posestvo, je bil vdovec brez otrok in se je še le novembra meseca leta 1918 poročil s svojo sosedo Ivano Osenjak, ki je bila tudi vdova s 5 otroki. Zakon pa je bil nesrečen. Marzidošek ni dobival od žene niti poštene hrane, dočim so si žena in otroci pošteno privoščili. Žena ga je začela sovražiti in se je večkrat izrazila, da bi ji bilo prav, če bi kdo njenega moža ubil. Sedaj je pod ključem in priznava, da je napeljala Jožefa Šoštarka k umoru. Slučaj kaže veliko surovost in podivjanost ljudstva in'je ta podivjanost le posledica vojne. Nesreča ali umor. Dne 25. majnika t. 1. je prišel Blaž Mesaric, posestnik v Sitežu z nabasano puško k svojomu sosedu Blažu Sakelšeku. Popivala sta pred kletjo. Poskušala sta tudi streljati s puško, sta zopet pila, potem se prepirala. Poči strel in Blaž Mesaric obleži mrtev na tleh. Janeza Sakelšeka, kije pošten in miren človek, so zaprli, ker je na sumu, da je on Mesarica ustrelil. Trdi pa, da je Blaž Mesaric pograbil puško in jo vrgel za njim po tleh s kopitom naprej. Puška se je sprožila in Mesaric je bil smrtno zadet. Ta zagovor je zelo verjeten in sod-nijska preiskava bo dognala ali imamo opraviti v tem slučaju s hudodelstvom, ali z nezgodo. Vsekakor pa jo na kmetih še veliko preveč pušk v nepoklicanih rokah in bi bil skrajni čas, da se orožje povsod odvzame. Jagnjeta v volčji obleki ? Avgtrijski Nemci z Rennerjem na čelu zdaj zatrjujejo, da oni niso zakrivili vojne, da so se oprostili imperialističnih aspiraoij. Ali so res nedolžna jagnjeta, ki jih je pruski in avstrijski militarizem oblekel v volčjo obleko ? Dokler je vlada zatirala druge narode in gojila imperi-jalistične težnje, so vsi nemški krogi podpirali to vlado, zahtevali širjenje nemštva in pozivali vlado k odločnemu nastopanju za varstvo nemštva. Ali so se nemški uradniki in učitelji branili nameščenja v naših krajih? Ne ! Še vedno premalo jim je bilo ponom-čevanja. Zdaj pa zavivajo, češ, saj mi nismo krivi, da nas je vlada poslala sem. Imperijalizma v velikem danes res ne morejo več gojiti. Da pa 8e niso odrekli imperialističnim aspiraci-jam, to dokazuje njihova pohlepnost po slovenski zemlji, ki jo danes ista kakor prej. Sv. Bolfenk. Občinska pota in okrajne ceste so pri nas v groznem stanju. Voda dere vsepovsod in skoro se ne bo poznalo, kje je pot. Opozarjamo cestnega nadzornika, naj vendar ukrene, da bo cestar izčistil vsaj obcestne jarke, da se bo imela, voda kam odtekati. Posestniki sm;o voljni brezplačno prispevati k zboljšanju cest. Samo zmezito se gospodje, ki vam je poverjena naloga in lotite se dela ! Sv. Bolfenk pri Središču. Če greš mimo naše šole, se ti nudi idilična slika. Na vsakem oknu stoji kokoš, kjer pušča za sebo sledove. Po šolskih klopeh najdeš vso polno kurjih odpadkov. Nečistoča vsepovsod. V prvem nadstropju je že tri mesece mizarska delavnica, kjer se vrše mizarska dela za cerkev. Ali je naša šola res samo za kurnik ali delavnico ? Ali ne bi se zmezili g. predsednik krajnega šolskega sveta, da napravite red ? Britko občutimo tudi pomanjkanje učnih moči. Šola je 4 razredna, a ima le 2 učitelja. Prosimo pristojne oblasti, da nam pošljejo učnih moči; tudi naši otroci so potrebni izobrazbe, ne samo mestna deca. Društvene vesti. Shod za gimnazijo. Sliši se, da vlada namerava v prihodnjem šolskem letu otvoriti le nekaj razredov ptujske gimnazije. Da sta-riši imajo priliko izraziti svoje želje in da se vladi pojasni stališče ptujske gimnazije, se vrši v soboto, 7. t. m. ob 17. uri v mestni dvorani (II. nadstropje) shod starišev in prijateljev šolstva. Poročevalec gimnazijski ravnatelj Vajda. K mnogobrojni udeležbi vabi sklicatelj vladni komisar dr. Senčar. Ustanovni občni zbor Čitalnice za Rogaško Slatino in Okolico so je vršil nad vse pričakovanje sijajno in ob zelo veliki udeležbi naših rodoljubov z dežele. V veliki vrtni dvorani hotela pri „Pošti" nas je bilo zbranih najmanj do 200 oseb. Na ta ustanovni občni zbor so prihiteli vrli pevci Celjani, kateri so nas s svojim lepim in neumornim petjem naravnost očarali in za katero njihovo požrtvovalnost se jim na tem mestu najprisrčnejše zahvaljujemo. Upamo, da nas bodo tudi radi pri naših bodočih prireditvah podpirali. V zelo častnem številu so bili zastopani tudi naši sosedi Rogačani, kateri so se pripeljali v posobno okinčanem vozu, kakor tudi sosedni bratje Hrvati, za kateri njihov bratski poset se jim istotako zahvaljujemo. Ustanovni občni zbor je bil zelo živahen in razni naši govorniki so v svojih navduševalnih govorih spodbujali naše ljudstvo k narodni zavednosti in delu. Da je bila naša Čitalnica prepotrebna, kaže že dejstvo, da je pristopilo na ta dan k našemu društvu 7 ustanovnih in 106 rednih članov. Na ustanovnim in mesečnini se je ta dan nabralo skupno K 1849. — Novo izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče : Predsednik : Fabiani Vladimir, nadpoštar v Rogaški Slatini; podpredsednik : Žurman Janko, posestnik in župan Sv. Trojica pri Rogaški Slatini; tajnik: Žemljic Josip, knjigo in pisarniški vodja državnega zdravilišča Rogaška Slatina; blagajnik : Herg Franjo, ravnatelj državnega zdravilišča Rogaške Slatine ; knjižničar : Pibernik Ivan, upravitelj državnega zdravilišča v Rogaški Slatini. Odborniki: Glinšek Ivan, nadučitolj in občinski gerent v Rogaški Slatini; Verbošek Ivo, slikar v Rogaški Slatini; Žurman Vinko, posestnik in posojilnični načelnik v Kneževem pri Slatini. Računska pogledoval ca : Dr. Ogrizek Albert, agronom na Colu ob Sotli in Klemen Mirko, urar v Rogaški Slatini. Novo izvoljeni odbor nam jamči, da bode napel vse sile in moči za uspešno delovanje na našem narodno-kulturnem polju, da bode skrbel- in delal na to, da bode naia Čitalnica naročena predvsem na naše slovenske časopise in da si bode tudi polagoma preskrbela svojo lastno knjižnico. Za to pa je treba denarja in zopet denarja. Vabimo vsled tega vse naše sosede rodoljube, da pristopijo k našemu društvu, čo že ne drugače pa vsaj kot podporni udje. Uverjeni smo, da bode naš ustanovni občni zbor ostal v zelo lepem spominu vsakemu navzočemu zborovalcu, katerega dolžnost naj bode, da tudi med svojimi znanci in prijatelji dela za naše novo ustanovljeno društvo, katero je bilo za naš okraj že pre-potrebno. čitalnica za Rogaško Slatino in okolico. Javno predavanje. Prihodnje predavanje prof. dr. Zelenika o zgodovini francoskega naroda, jezika in literature ne bo, kakor nameravano, prihodnjo sredo, temveč šele v torek dne 24. t. m. zopet ob 20VS h. ! Najnovejše vesti. j i..........................................................; Naše meje. Dunaj, 4. junija. „Neue Froie Presse" poroča o severnih mejah Jugoslavije sledeče : Meja bo našla od Kepe (severno od Do-vjega)— Osojsko jezero; dalje bi tvorile mejo dosedanje meje celovškega, šentvidskega in ve-likovškega glavarstva do višine Špika (Spekogel), severovshodno od Svinca. Od tu bi šla meja proti jugovzhodu med št. Pavlom in Labudom do Kurjega vrha (na štajerski meji severno od Dravograda in vzhoduo od Labuda). Na Štajerskem bo tvorila mejo po večini dosedanja demarkacijska črta. Od Radgone bo šla meja naravnost proti severu do Šv. Ane pri Gleichenbergu. Od tu pa dalje proti severo-vzhodo do št. Gotarda. Celo Prekmurje je jugoslovansko- Celovec, Gospa, Sveta, Velikovec Labud, Dravograd, Maribor, št. Ilj, Radgona so naši. Beljak, št. Pavel, Lučane, Špilje in Cmurek odpadejo. Položaj na Koroškem. Ljubljana, 5. junija. (Poluradno) Naše hrabre čete, prevzete navdušenja, so v skupnem splošnem jurišu zavzele Velikovec, Rudo, Grebinj in Sv. Andrej. Prednje čete so dospele do reke Krke, Djekš in Sv. Ivana. Sovražnik meče orožje in se podaja. V Celovcu vlada panika. Narod onkraj Drave pričakuje osvobojenja. Naš mnogo preizkušeni narod onstran Drave najsvečanejšo pričakuje našo vojsko, brate svoje in odrešitelje. Reško vprašenje še ni rešeno. Lvon, 5. junija. (Brezžično.) Reško vprašanje še ni re- Seno in se doslej tudi ni posrečilo, doseči sporazum med Italijani in Jugoslovani. Jugoslovani odklanjajo rešitev, po kateri naj bi postala Reka z okolico avtomna država ter se branijo odstopiti Zader in Šibenek Italiji. Pogaganje se nadaljujejo. Oglasi. Razglas. Na podlagi § 9 naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 9. januarja 1919, štev. 259, Ur. 1. štev. 35, se odreja, da morajo biti do preklica vse gostilne v občinah Cirkovce, Lancova ves, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk, Ptujska gora, Šent Janž na Dravskem polju, Slovenja ves, Šikola, Ternovec, Sela vsak dan ob 6. uri popoldne zaprte. Po tej uri ne sme biti noben gost v gostilni. Gostilničarji se opozarjajo ob tej priliki na določbo § 6 omenjene naredbe, glasom katere sme okrajno glavarstvo kot pristojna kazenska oblast odvzeti gostilničarju v danem slučaju obrtne koncesije. Okrajno glavarstvo Ptuj, dne 27. maja 1919. Vodja okrajnega glavarstva: Dr. Pirkmaier. Radi povišanja plač delavcem in radi po-dražanja surovin zviša se cena za kvas od 26. t. m. in sicer od tovurne Račje po 15 K, pri razprodaji na drobno pa 18 K. Okrajno glavarstvo Ptuj, dne 21. maja 1919. Štev. 15458. Vodja okrajnega glavarstva : dr. Pirkmaier s. r. Trgovci, gostilničarji in obrtniki! Pošljite nam inseratna naznanila. Sprejeti bomo mogli le omejeno število anons. Kdor torej prej pride, bo prej mlel. Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, hiša zdravnika dr. Štuheca, pritličje. oc t Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. f • Na pristavi grofa Erdody-ja v Zamlači, Novimarof se proda 10. t. m, ob pol • 10. uri predpoldan potom licitacije: • 24 kom. krav 15 „ telic 25 „ mlade živine 20 „ volov z vozmi 1 plemenski bik 3 konji Jugoslovanska žena za narodno svobodo. Pisarna za zasedeno ozemlje je izdala brošuro ^Jugoslovanska žena za narodovo svobodo " Brošura, ki oblega jedrnate in stvarne črtice naših najboljših pisateljic, je v teh dneh, ko se za dolgo odloča naša usoda, tem večjega pomena. Jugoslovanske žene, segajte pridno po njej. Naroča se v vseh knjigarnah in v Zvezni tiskarni v Ljubljani. Cena 2 K. „Habsburgovci", žalostne slike iz naše preteklosti. Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjižica, ki opisuje zločinsko delovanje Habs-burgovcev od njihovega začetka kot klati-vitezov in obcestnih roparjev do konca, ko se je zdrobila njihova moč, ki je bila zgrajena na tiranstvu v prah. Habsburgovci so bili največji sovražniki Slovanov, ter so pre-lili cele reke slovanske krvi, bodisi na mo-riščih, bodisi v vojskah. Vsebina, knjižice je zanimiva, ter jo priporočamo našim citate-ljem. Stane 1 K 20 h, s poštnino 1 K 50 h ; dobi se v upravništvu „Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6, kakor tudi po vseh knjigarnah. Obrtni Vestnik. Izšla je Že peta številka tega stanovsko-strokovnega glasila slovenskega obrtniškega stanu. Vsebina je mnogovrstna in koristna. Vsem slovenskim obrtnikom toplo priporočamo ta slovenski list, ki hoče koristiti slovenskem obrtniku in podjetniku in širiti stanovsko zavest. Naroča se pri upravništvu Obrtnega Vestnika v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 20. Vsem prijateljem in znancem, od katerih se nisva mogla osebno posloviti, klicev a 3 ]$ogom in no svidenje! Ptuj, 4. juuija 1919. Josip in Jvticika jtvols/^g i- Med. univ. Dr. Rado Schober zdravnik v Ptuju, se je preselil iz hiše g. Mahoriča v Gosposko ulico 16 (marodnica) I Pozor! Kmetovalci Pozor! Kdor potrebuje dober mlin za oljati (čistilni stroj) ki prekaša vse dosedanje tovarniške izdelke, po ličnosti, trpežnosti, lahki gonbi, in posebno nizki ceni ter prav dobro Cisti. Za dobro delo, kakor železja iti. dobite 10-letno pismeno jamstvo. J. Pucke mizarski mojster in izdelovatelj čistilnih strojev Budina, Ptuj. Proda se sadni mošt od 56 litrov naprej = 1 3 krosie ===== Spodnji Hajdin št. 73 pri Ptuju, lllllll i Stavbeni in špeiilni ipaffl niste lajn Alojzij. Hrvatski trg 1, Ptuj j naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, po- j krivanje, popravljanje in barvanje zvonikov, strelo- in vodovodov itd. točno in po ceni. Izvršuje tudi popravljanje Škropilnic za trtno bolezen in kotlov za žganje. Migreno in glavobol odpravimo hitro s Fellerjevim blagodišečim, bolečine tolažečim „Elsa fluidom" ; 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 24 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Flsatrg št. 359 (Hrvatsko). Migreuski •ebljiček zoper glavobol kot priloga za -Iv l-o0 je poceni in dober. Zavoj in poštnina se računa posebej, vendar kar najceneje; ko-r več se torej obenem naroči, tem več se prihrani.__________ Zahtevajte ,Ptujski list io čevljarska Mm te a v Ptuju. strnite Naznanilo« Oprostitev vaj en cev za. Dieselov stroj, zanesljivega in v popravkih veščega, sprejme v trajno službo < b popolni oskrbi paro- mlin J. Zadravec, Središče. Nastop 1. julga. Ponudbe z zahtevkom plače in popisom dosedajnega službovanja nasloviti na: Parni in uitm mlin J. ZADRAVEC. Središče. DDOODOgDDDDnOaOnOOODESDDD GARJE srbečico, kraste, lišaje ° uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. ° a Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno a a osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto, a Prodaja in razpošilja s pošto arna Trnkdczv v LjuDlianK Kranjsko oooocoogaoaaaaaoooaooaao O o o o o o Brata Vošnjak, pfuj ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦«»¦»¦»»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦ oooooooooo o o o o o o o o o o o o o o a trgovina z usnjem, čevlji in surovimi Jožami. CfOveji in ielecji boks, chevreaux, .: podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo. iiiiwiiiimihiihhii €legantni boks-ca/j in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Jfa- vadni čevlji iz rujave kravine, podplatni in podpetni cveki, dreta, platno. O O O O O OO^OOOOO Ji. t na 2 dobro ohranjeni kolesi, ===== strešno opeko = .'. in 2 voza (kaleši) .'. I proda Ivan Windisch, Gornji Breg 33 S se vrši na i elovo, 19. junija 1919 ob 14. uri v ptujskem Narodnem domu. Zadruga čevljarjev, krojačev, krojačič, rokavi-čarjev, šivilj in modistinj ptujskega sodnega okraja v Ptuju. Vladni komisar: Rože. Prodajo se: 3 oficirske suknje (Waffenrocke), modre z rudečim baržunom za vitkega gospoda, 1 dobro ohranjeno sedlo, 2 slamnika (Girardi) za dečke; 88?°* Kupi se s ^m vijolina, šivalni stroj (Singer). Naslov pove uprava ,.Ptujskega lista". 18 34 v MARIBORU. lt||A 1 Delniška glavnica K 15,000.000. Kezervni fond nad K 4,000.000. PIP* Centrala v Lfubljani. Podružnice: Split, Celovec« Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršuje borzna naročila najtočneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Eskontuje in vnovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije. Že 25 let priljubljeno DOMAČE SREDSTVO katero mnogo tisoč družin že dolgo časa uspešno rabi proti glavobolu, bolezni v vratu, vlažnosti, kašlju, sluzavosti in prehlajenju, je Fellerjev Blsa-fluid 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici 24 kron. Proti neredni prebavi, griži itd. vzemimo Fel-lerjeve rabarbara Elsaskragljice 6 škatljic 12 kron. Jcdino prave pri lekarnarju E. V. Fcller, Stublca, Elsa trg št. 359, Hrv. Zagorje. Omot in poštnina se računa posebej kar najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. 88 m mmm. KSSSSSSBIS wm jKar imam - vse prodam H ^w pristno vino dobro pivo in prirezek vsaki čas v gostilni Jtarodnega doma v JHuju Josip $er/ič. NOVI SODI ZA VINO so na prodaj do 80 polovnjakov različne velikosti pri ZPra^c-vji. Sorec-ia. sodarju na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Samo 5 minut zadostuje večkrat, da si človek povzroči neprecenljivo izgubo, zato je potrebno; da Vam kaže ura točno na minuto, llostrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H. Suttner, (lastnik Henri Maire) Ljubljani 985, Vam svetuje glede res dobrih ur specijelne znamke »I K O« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo, ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine n. p. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in in za zmerno ceno pri tnttlH. SUTTNER (lastiI Maire)Ljirtjana». Kupim posestvo alt gostilno v bližini mesta Ptuj od 3—5 oralov zemlje. — Resne ponudbe pod ,,SHSU pošta Št. IIj pri Mariboru. mm m Si Um Manufakturno blago, različnih vrst nudi cenjenemu občinstvu in se priporoča Alojz Breočič, trgovec v Ptuju (nasproti pošte.) Kam greš| ,,K Zame 1. mesto občinskega zdravnika (kirurg ima prednost) 2. j? nadživinozdravnika ; 3. » občinskega tajnika ; 4. » oficijanta ; 5. n občinskega oskrbnika ; 6. n knjigovodje ; 7. » blagajnika ; 8. » gospodarskega upravitelja; 9. w strojepiske ; 10. » knjigovodje; 11. n blagajničarke ; 12. »? mitničarja ; 13. >) 8 uradnih slug ; 14. >» učiteljic za Šolski vrtec ; 15. !) vodje mestne plinarne ; 16. )» monterja; 17. )) lampista ; 18. >! skladiščarja ; 19. I> nadzornika klavnice ; 20. )) vodjo mestne pralnice ; 21. )) 5 stražarjev ; 22. )> tehtničarja: Tozadevne prošnje je vložiti nadalje do 30. junij a t. 1. pri vladnem komisarju mesta aniEiiuiHiiKiuBuuiiuni iuu uutuiuouuutuiuii< imimii imaui iiui mm Ptllj. ¦»¦Milil...... Ptuj, dne 30. maja 1919. Vladni komisar: Dr. Senčar FRANJO CUCEK, PTUJ veletrgovina z vinom \ priporoča vsakovrstna yina, haložka, posebno 2cavrčk.& in ljutomerska, kakor tudi iz -J venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za poši Ijatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk. in vsakovrstnega reacanega lesa, dalje cementa, apna in premoga EIHBE3BIIlllliiBllllBIBH.....BDI Odgovorni urednik: A. Sovrč. Tisk: W. Blanke v Ptuju.