24. 12. 1941
Dve leti sta minili
Ko bo svet kakor vrt cvetoč in se najdemo bratje v njem, bratje pod sinjim nebom in soncem zlatim, iz Evrope, Azije, Afrike, Avstralije in Amerike, črni in beli,
vsi od ene bele ljubezni bogati, tedaj zableščijo reke večnosti in sinji vetrovi....
S. KOSOVEL
BITKA ZA PŠENICO SE NADALJUJE
Kašče bodo letos bogatejše, saj so polja, kljub muhastemu vremenu bolje zasejana s pšenico.
O spomladanskih delih nasploh, ne le o pšenici, poročajo iz KS Ga-brovka — Dole.
Že jeseni so zasejali 160 ha ozimne pšenice, letos spomladi pa še 30ha jarih žit, 80 ha krom- ' pirja, 50 ha travno—deteljne mešanice ter skoraj 100 ha koruze (za zrnje in silažne). Spomladanska setev je bila torej v celoti opravljena. Zadruga ima sklenjene pogodbe za odkup 20 ton pšenice ter 220 ton krompirja. Vse ostalo je' namenjeno za krmo živine ter prehrano v kmečkih gospodinjstvih. Ker je na njihovem področju živinoreja glavna panoga, želijo pridelati dovolj krme za živino. V Ga-brovki in na Dolah oskrbujejo še 1400 ha travnikov ter 630 ha pašnikov.
Kljub dobri oskrbi z gnojili in regresiranju gnojil je njihova poraba še vedno občutno premajhna. V ta namen je bilo v Zadrugi zbranih 767.000 din. Sredstva so prispevale Mesarija Litija, Ljubljanske mlekarne, Skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini, največji delež pa seveda zadruga sama iz dohodka v letu 1981.
Želimo, da bi porabili za uvoz hrane čim manj dragocenih deviz, k temu cilju težijo tudi prizadevanja KZ Gabrovka Dole.
Zvezna štafeta v Litiji
Prav na obletnico dneva OF, 27. IV. 1982, se je ob 9. uri ustavila v Litiji zvezna štafeta mladosti. Pričakalo jo je veliko občanov.
Kulturna komisija pri OK ZSMS je pripravila pester kulturni program, v katerem so sodelovali folkloristi z Javorja, zbor litijske osnovne šole in sindikalna godba; mladinci so izvedli recital, uvodne besede pa je povedal predsednik OK SZDL tov. Mirko Kaplja. *
Štafetno palico, simbol bratstva in enotnosti, je prinesla na tribuno študentka Bernarda Čopar, članica mladinske kulturne komisije, odnesel pa jo je mladi delavec Boris Bučar,,član športne komisije. Takoj po odhodu zvezne štafete je učenec Boštjan Grošelj prinesel na igrišče še lokalno štafeto, ki je potovala po naši občini.
DAVEK
ZA HRANO
Vsi trije zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju soglasno sprejeli odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane. Od realizacije tega odloka si naša skupnost veliko obeta. Davek znaša 0,4% iz osebnih dohodkov delavcev in je usklajen tudi na ravni regije.
Sredstva bodo porabljena strogo namensko zlasti za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, poljedelske in živinorejske proizvodnje, še posebno tiste v hribovitem svetu.
Kmetijstvo, ki je bilo žal vrsto let deležno manjše družbene skrbi, postaja tako v naši družbi vse pomembnejša panoga gospodarjenja.
PLENUM OK SZDL LITIJA
, V počastitev praznika OFje bila 23. IV. 1982 v sejni dvorani občinske skupščine slovesnost z dvema osrednjima točkama: ustanovitvijo Plenuma OK SZDL Litija in podelitvijo osmih srebrnih priznanj OF.
V uvodnih besedah je Mirko Kaplja podal namen ustanovitve Plenuma OK SZDL Litija ter njegovo notranjo organizacijo in način dela. Za člane plenuma so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na odgovornejših funkcijah dali pomemben prispevek h graditvi in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Člane so predlagali Okrožni odbor aktivistov OF okrožja Litija, Občinski odbor ZZB NOV občine Litija, Predsedstvo občinske konference SZDL Litija, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije — občine Litija ter Komite Občinske konference ZKS občine Litija.
Za konstituiranjem plenuma je Slavko- Pungerčar, znani družbenopolitični delavec naše občine, v slavnostnem govoru spregovoril o pomenu praznika OF za slovenski narod in orisal prehojeno pot od začetka vstaje pa do današnjih dni. Sledila je podelitev osmih priznanj OF. Žirija je imela letos težko delo, saj se je morala odločiti kar med 36 predlogi, ki so jih poslale delovne organizacije in krajevne skupnosti.
S prve seje Plenuma OK SZDL Litija, na kateri so bila podeljena tudi letošnja priznanja OF.
Letošnja priznanja so prejeli:
IVAN NAGODE je že med 1. sv. vojno sodeloval v Rdeči armadi in se skupaj z ruskimi delavci bojeval za 1. socialistično državo v svetu. Med NOB je postal njegov dom zavetišče ranjenih in onemoglih borcev. Tudi kasneje je reševal težke povojne probleme v občini.
M ARIJ A PAJK, kmetica iz Te netiš, se je kmalu po okupaciji vključila v vrste aktivistov OF, postala skojevka in kasneje članica ZK. Veliko priznanje ji gre zlasti za vložene napore na področju samoupravnega organiziranja kmetijske dejavnosti.
IVAN RUSizJevnice sejemedvojnovključilvpartizanskevrste po osvoboditvi pa prizadevno sodeloval pri obnavljanju in izgradnji porušene domovine. Ima veliko zaslug za to, da je postala Jevnica po samoupravni organiziranosti in podjetnosti ena izmed najuspešnejših krajevnih skupnosti v naši občini.
FRANCKA ZAVRL, roj. Kovic, doma iz Jevnice, je aktivistka, skojevka in komunistka že od L 1943. Po vojni je postala ena izmed nosilk uspešnega razvoja svojega kraja, kjer uživa velik ugled in zaupanje.
NIKO STAM ATOVSKI je zaposlen v litijski predilnici že od 1955. leta. Ž vestnim delom in izobraževanjem ob delu je napredoval od preddelavca do direktorja proizvodnega sektorja. Od prihoda v našo občino pa do danes opravlja vrsto pomembnih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij.
.ALOJZIJA J ESENŠEK, kmečka delavka in mati šestih otrok, je poleg težkega domačega dela osem let odgovorno opravljala nalogo vodje delegacije za zbor krajevnih skupnosti. OK SZDL je ugotovila, da je bila ta delegacija ena najbolj uspešnih v naši občini.
TINE BRILEJ je že vrsto let priznan in prizadeven družbenopolitični delavec. Zelo uspešen je tudi na telesnokulturnem področju, kjer opravlja vrsto odgovornih nalog na občinskem in republiškem nivoju. Zlasti pa mu gre priznanje za desetletno delo pri urejanju in izdajanju osrednjega občinskega glasila, ki je postalo v tem času pomembno informativno sredstvo v občini.
BRANKO PINTA K je bil decembra 1977. izvoljen za sekretarja OK ZKS Litija. Kot zelo uspešen družbenopolitični delavec z jasno opredeljenimi cilji je popolnoma upravičil zaupanje delovnih ljudi, zato je te naloge opravljal vse do maja letos. Srebrni znak OF je le eno od priznanj za njegovo požrtvovalno delo.
ŠTEVILKA S
MAJ 1982
UREDNIKOV STOLPFX
MED KONGRESI
Deveti kongres ZKS je za namis Tudi v drugih republikah in pokrajinah so že izvedli svoje kongrese, pred nami pa je 12. kongres ZKJ.-
Nedvomno smo tudi v naši občini pozorno spremljali delo slovenskega kongresa, saj so delegati obravnavali najpomembnejša in najaktualnejša gospodarska in politična gibanja pri nas. Na tem mestu ne bi kazalo ponavljati misli delegatov ali uvodnih in zaključnih govorov oz. zaključkov, saj so vsa slovenska sredstva javnega obveščanja izredno pozorno spremljala kongresna dogajanja ter o njih poročala. Zato ne dvomimo, da tako člani ZKS kot vsi delovni ljudje ne bi bili dodobra seznanjeni s kongresnimi stališči in usmeritvami.
V tem trenutku je za vse nas najbolj pomembno izvajanje kongresnih usmeritev, saj je Zveza komunistov vendarle naša vodilna idejna in. politična sila pri našem celovitem nadaljnjem razvoju in napredku.
Kongresne besede torej ne smejo ostati le na papirju in v spominu na zaobljube, da jih bomo uresničevali.,; Dolini smo jih tudi povsem konkretno uresničevati, in to v naši vsakodnevni praksi. Na delu, na sestanki, skratka povsod.
Poleg ugotovitev o našem napredku in prizadevanjih ter uspehih pri uresničevanju dogovorjene politike je kongres opozoril tudi na • vrsto slabosti, ki jih moramo brezpogojno odpraviti oziroma preprečevati njihovo nastajanje in obstoj.
V prvi vrsti gre za pojave odtujevanja samoupravljal-skih pravic delavcem, ki ustvarjajo dohodek oz. novo vrednost. S tem v zvezi so tesno povezane težnje posameznikov po vladanju in izpostavljanju " svojih pogledov in usmeritev, ki niso niti strokovne niti samoupravne. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da takšni pojavi ne nastajajo v delavskih vrstah, ampak pretežno zunaj njih. Preprosto bi lahko rekli, da borno morali v bodoče še bolj uveljavljati samoupravljatsko odločanje, ki bo temeljilo na strokovno pripravljenih predlogih, in ki ne bo odraz želja »močnih posameznikov«.
Drugo vprašanje, ki se je kot rdeča nit vleklo skozi kongresne dni, pa je vprašanje našega dela. Kvalitete in količine. V težkih gospodarskih razmerah, ko moramo odplačati ogromne kredite (v devizah!), je izhod le v boljšem delu in večji količini dela ter nacionalnosti. Usmeritev v izvoz je v prvi vrsti, zmanjševanje proizvodnih stroškov in nepotrebne administracije pa je prav tako nujno, če hočemo izplavati iz nastalih težav. Pripravljeni moramo biti tudi na občasne zastoje tako v preskrbi kot proizvodnji, vendar nam še tako hude trenutne težave ne smeja vzeti volje za boljše delo in za. večja delovno disciplino ter optimizma na splošno. Biti pa moramo realni, pošteni in pripravljeni najprej popraviti lastne slabosti.
Kako
Vzgojnovarstvena organizacija Litija
»Vzgajajte naše malčke tako, da jim bo lepo!« je zapisala v kroniko zavoda ob upokojitvi začetnica vzgojnovarstvene dejavnosti v Litiji, tovariši ca Franja Potokarjeva. Delavci zavoda ostajajo vseskozi zvesti tej želji.
Vsaka delovna organizacija ima svoje značilnosti^ nekaterihje delo težko in naporno, spet drugje zahtevno in odgovorno.Ko pa vstopiš skozi vrata vzgojnovarstvene organizacije, začutiš, da je tu delo poleg vsega naštetega tudi zelo prijetno. Res da je delo z otroki zahtevno, težko in odgovorno, je pa v njem tudi svojstven užitek.. Plačilo za opravljeno delo ni le prvega v mesecu, ampak vsak dan posebej, ko gledaš vesele in zadovoljne otroške obraze.
Zahtevna organizacija
Vzgoja predšolskih otrok ima v Litiji tradicijo, saj segajo začetki že v 1.1928. Sedanja vzgojnovarstvena organizacija je samostojna delovna organizacija z dislociranimi enotami. V Litiji sta »Medvedek« in Najdihojca«, v Šmartnem »Ciciban«, v Kresnicah »Kresnička«, enota na Savi pa bo morda dobila ime »Kekec«, kot se je imenoval stari litijski vrtec.
Letos je vključenih v organizirano varstvo 381 otrok, kar za tolikšno občino ni posebno veliko. Največja sta vrtca »Najdihojca« in Medvedek«, ki ima edini oddelek jasli.
Igra je v vrtcu delo in spoznavanje novih dognanj. (Foto: Br.)
Število oddelkov in otrok v posameznih enotah:
	"Medvedek"	"Ha.idiho.ica"	"Cicibac"	"Kresnička"	"Sava"	Štev.oddel	Štev.otrok
■d-o jenčkiN—--------■■ - 0-2 let	28	-	-	-	-	2	28
malčki 2-J leta	24	26	15	-		4	65
ulajši eredinčki J_-4 leta	" 16	18	25			2	57
starejši sredinčki 4-J let	28		C.	-	-	5	84
predšolski nad 5. let	43	58	26			5	10?
kombinirani oddelk				20		____1____.	
varstveni oddelki					16	1	16
razvojni oddelki							4
§|UPAJ_____		...132......	.•.'.§2.....	,...§5......		.i.—12.- *«».	3§1=..
naprej
Načrti VVO so smelo zastavljeni in tako je tudi prav. Otrokom, če le lahko, nudimo vse najboljše. Vrtec »Najdihojca« mora prav kmalu dobiti prizidek s štirimi igralnicami, odprli bodo dva oddelka v Jevnici, dva pa v Gabrovki in enega na Dolah, na Vačah pa bodo poskrbeli za družinsko varstvo.
Našim otrokom v organiziranem varstvu je resnično lepo.
Vrtec na G saški Dobravi sprejme v jasli 28 dojenčkov v dveh skupinah. (Foto: Br.)
SKLAD
JE UPRAVIČIL SVOJ NAMEN
Dvajset let je od takrat, ko je bil sprejet odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja gospodarstva v naši občini. Ta je najprej razpolagal le s sredstvi ukinjenega državno-investicijskega sklada ter krediti. Leta 1973 so v skladu združili del svojih sredstev Predilnica Litija, Lesna industrija Litija, Industrija apna Kresnice ter naslednje leto še Usnjar na Šmartno.
Prvi krediti iz sredstev sklada so bili dani za investicije v Sepa-racijo Hotič, Industrijo apna Kresnice in Gostinsko podjetje Litija. Z leti pa so uspehi sklada utemeljevali združevanja sredstev v večjem obsegu, tako so 1. 1974 vse delovne organizacije sklenile sporazum o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj organizacij združenega dela. Skupna sredstva sklada so znašala 4.178.000 din. Od leta 1975 dalje so dobili kredite iz teh sredstev tudi Pletilja Litija, Kovina Šmartno, Kmetijska zadruga Litija, Kmetijska zadruga Ga-brovka — Dole, Mesarija in pre-kajevalnica Litija in še nekatere druge delovne organizacije.
Po izidu Zakona o združenem delu je sklad dopolnil ustanovitveni akt. Vpliv članic sklada na odločanje se je povečal, spremenjen pa je tudi sistem združevanja sredstev. Članice združu-
jejo letno 0,40 % od čistega dohodka.
Velika zasluga sklada je pomoč pri investiranju v manjše objekte: na Vačah, Dolah in na
Savi, kjer so začeli s proizvodnjo, ki je tem krajem v veliko zadovoljstvo.
Finančni načrt sklada za gospodarski razvoj za 1. 1982 znaša 14.508.200,00 din, od tega boza kredite na razpolago 5.570.000,00 din. Vloge pa seveda daleč presegajo razpoložljiva sredstva.
Sklad je v vsem času, kar obstaja, prav gotovo upravičil svoj namen.
Tudi delavci Kovine v Šmartnem so za svoj razvoj dobili kredite iz sklada za razvoj gospodarstva. (Foto: Br.)
Za otroke skrbi 52 zaposlenih. Imajo 19 vzgojiteljic, 16 varuhinj, (ki morajo imeti ustrezno šolo), hišnika, 5 kuharic, perico in le štiri delavce v upravi.
Močno potreben bi jim bil svetovalni delavec, upajo, da si ga bodo lahko kdaj privoščili. Tako je vse preveč dela na ramenih prizadevnega ravnatelja, saj nima niti pomočnika, ki ga imajo, recimo, vse večje šole v občini. Kolektiv je večinoma mlajši, kadrovskih težav .skoraj
tudi otroci, ki sicer ne obiskujejo vrtca, tako imenovano malo šolo in 80-urni brezplačni vzgojni program po krajevnih skupno-sjih, kjer ni organiziranega varstva. Na Debelem rtiču letuje vsako leto 54 otrok (spremlja jih 6 vzgojiteljic). Zelo prijetne so cicibanove urice in tekmovanja za športno značko. Prireditve, ki jih organizirajo, in vsakoletna razstava otroških izdelkov pa so pravo doživetje in najlepše spričevalo Vzgojiteljicam in varuškam.
Franci Končar, direktor Vzgojnovarstvene organizacije Litija. (Foto: Br.)
ni, če ne upoštevamo občasnih bolniških in porodniških dopustov.
Raznoliko delo
Poleg dnevnega varstva imajo organizirano še pripravo otrok na osnovno šolo, ki jo obiskujejo
Dan ni nikoli
enak dnevu
Vrtec je odprt od petih pa do pol štirih. »Delovni dan« poteka * otrokom nekako takole: zaposlitve po želji, zajtrk, usmerjene zaposlitve, igre na prostem, kosilo in počitek po njem. To Da se-. veda ne velja za vse povprek, saj
je pri najmlajših marsikaj drugače. Od dveh pa tja do pol štirih, ko vrtec zaprejo, odhajajo otroci domov; nekateri se kar težko odtrgajo od igre.
Kosila kuhajo le v vrtcu »Medvedek« in jih od tam razva-žajo še v druge enote, za malice pa poskrbijo povsod sami. Oddelek jasli ima seveda ločeno kuhinjo.
Zdrav otrok je srečen otrok
Skrb za zdravje je stalna naloga. Vse leto se vrstijo zdravstveni pregledi, fizioterapevtske vaje za predšolske otroke in obiski logo-pedinje. V oddelku jasli pa so pregledi zdravstvenega režima vsak mesec.
Sodelujte z nami
Brez sodelovanja s širšim okoljem pri takšni dejavnosti, kot je vzgojnovarstvena, nc bi šlo. Starši se zelo radi udeležujejo roditeljskih sestankov, govorilnih ur in drugih oblik skupnega dela. Lepo sodelujejo s Predilnico Litija, Lesno industrijo Litija, IUV.Šmartno, Pletiljo Litija in Beogradsko banko. Prizadevajo si pridobiti še druge delovne organizacije. Naročili so mi tudi, naj ne pozabim napisati, da je sodelovanje s Skupnostjo otroškega varstva in skupnimi službami takšno, kakršnega si lahko samo želijo.
NA DOLAH RASTE TOVARNA
Temeljna organizacija, o kateri je govora, posluje od 1979. leta, kot delovno enoto Kovinarske Krško pa jo poznamo že od prej. Začeli so s trinajstimi nekvalificiranimi delavci, prvotno so delali samo transportno opremo. V začetku 1. 1981 pa so proizvodnjo preusmerili, tako da se ukvarjajo z izdelavo zakloniščne opreme,, ki se dobro prodaja širom po Jugoslaviji. Lani so realizirali tri milijarde, za letos pa načrtujejo štiri in pol milijarde Celotnega prihodka, i Ker so zelo utesnjeni (na enega delavca pride le 5 kv. m delovne površine, normativ v strojegradnji pa je 10—20 kv.
m), so že pričeli z gradnjo nove proizvodne hale. Vso dokumentacijo imajo že urejeno, gradnjo pa je prevzelo podjetje Ingrad iz Celja. Med sedmimi ponudniki je bilo daleč najcenejše, mimogrede so povedali, da je litijski Gradmetal zahteval kar 370 milijonov več in se zato niso odločili zanj, Gradbeno podjetje Ingrad bo zgradilo objekt že do zime, otvoritev novih prostorov načrtujejo za letošnji občinski praznik.
Povečanje proizvodnje bo za kraj sam kot tudi za litijsko gospodarstvo velikega pomena. Zaposlenih bo lahko do 80 delavcev, precej domačinov že
usposabljajo v Krškem za poklic ključavničarja, strugarja ali varilca.
Z dobrimi delovnimi pogoji v pravem pomenu besede se zaradi utesnjenosti zaenkrat še ne morejo pohvaliti, z vsem drugim pa so zelo zadovoljni. Imajo lastno menzo. Na račun hrane je bilo slišati same pohvale, zelo dobro pa imajo organizirano tudi letovanje v Nerezinah, na Veliki planini in v Podčetrtku.
Če ne prej, bomo o prizadevni delovni organizaciji pisali ob koncu leta, ko bo stekla proizvodnja v urejenih prostorih.
.TOZD Transportne naprave na Dolah ima načrtovan obsežen razvoj. Iz skromnega obrata bo zrasla tovarna z %% zaposlenimi delavci. (Foto: Br.)
PRED-
IMAMO DOBER SINDIKAT
Na skupščini Zveze sindikatov Litija, 6. maja 1982, je bilo slovesno in delovno vzdušje. Slovesno zato, ker so delegati izvolili člane občinskega sveta ZS, člane nadzornega odbora ter delegate za 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ, delovno pa sodeč po bogati in izčrpni razpravi delegatov in gostov.
kot se spodobi za organizacijo delavcev, je bilo zelo malo načelnih razprav. Več so povedali delegati, ki so se lotili dejstev. Ob izčrpnem poročilu o preteklem delu in usmeritvah za naprej, se je razvila prava izmenjava mnenj o pomembnih življenjskih in delov,:ih problemih naših ljudi. Razpravljali so o odgovornosti delegatov, o humanizaciji dela, o razvoju manjših delovnih organizacij, o boljši prehrani; sploh o vsem tistem, s čimer se srečujemo vsak dan. Kritično so ocenili kršilce družbenega dogovora, ki so prekoračili maso sredstev za osebne dohodke in se nestabilizacijsko obnašali.
Delegati so izvolili M-članski Občinski svet ZS Litija, pet članov nadzornega odbora ter Martino Kralj, Mijo Boltin, Marico Klopčič in Janeza Kresa za delegate bližnjega 10. kongresa ZSS. Na 9. kongresu ZSJ pa nas bo zastopal Anton Sav-šek, kvalificirani usnjar iz Šmartnega.
Na 1. seji občinskega sveta ZS so člani izvolili 11-člansko predsedstvo, za predsednika Franca Kajbo, podpredsednika Vida Praunseisa, sekretarsko dolžnost pa bo še nadalje opravljal Karlo Lemut, ki je tudi kandidat za podpredsednika Medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije.
Tovariša Gregorič in Eršte, predstavnika medobčinskega sveta ter republiškega sveta ZS sta delo občinske sindikalne organizacije ocenila kot zgledno in izrazila prepričanost, da bo tako tudi naprej.
Obrtniki in stanovanja
KAKO ZAGOTAVLJAJO SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO OBRTNIKI IN PRI NJIH ZAPOSLENI DELAVCI?
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS, št. 3/81) v 24. členu določa, iz katerih virov delavci, delovni ljudje in ob-/ čani namenjajo sredstva za stanovanjsko gradnjo.
Četrta alinea navedenega člena zakona določa, da se med sredstva za stanovanjsko gradnjo štejejo tudi:
»sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kol poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost« (na osnovi bruto osebnega dohodka).
V obdobju od 1976—1980 so delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov (obrtniki), plačevali prispevek za stanovanjsko izgradnjo na osnovi odloka skupščine občine in v skladu s spremembami in dopolnitvami kolek-
' tjvne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. 1. SRS, št. 8/78 — 3. člen) in to le za pri njih zaposlene delavce, niso pa bili sami zavezanci plačevanja prispevka za stanovanjsko gradnjo. Enako niso bili zavezanci plačevanja prispevka za stanovanjsko gradnjo delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in pri njih zaposleni.
V zakonu o stanovanjskem gospodarstvu je sedaj določeno, da so zavezanci plačevanja stanovanjskega prispevka delavci, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov iz čistega dohodka in dohodka pri njih zaposleni delavci kot tudi delavci, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in pri njih zaposleni delavci, Pogoji in merila plačevanja stanovanjskega prispevka se določijo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti.
Na podlagi podatkov Uprave za družbene prihodke Skupščine ob-čine*L.itija je le-ta za leto 1981 obremenila delavce, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov (obrtnike) z naslednjimi prispevki za stanovanjsko gradnjo:
a) iz dohodka stopnja na BOD 1,350 <7<
0,292 c/f
0,003 % 1,645%
namen
nepovratno za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (solidarnost) nepovratno za gradnjo dijaških ih študentskih domov v SR Sloveniji nepovratno za urejanje bivalnih pogojev MDA
b) iz čistega dohodka stopnja na BOD
0,300 % 0,025 7e 1,300 7r
namen
nepovratno za kadrovska stanovanja v občini Litija nepovratno za kadrovska stanovanja v SR Sloveniji ^•nepovratno za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav.primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi, ter pri njih zaposlene delavce po enakih stopnjah.
Iz navedenega je lahko ugotoviti, da pri takem združevanju stanovanjskega prispevka obrtniki in pri njih zaposleni delavci lahko rešujejo svoja stanovanjska vprašanja le prek solidarnosti pod pogoji in
Naši delegati na 9. kongresu ZKS
Tovariši Andrej Kralj, Vid Praunseis, Željko Šogorič in Janez Železnik so bili naši delegati na 9. kongresu slovenskih komunistov. Povprašali smo jih o njihovih pripravah na tako odgovorno nalogo, o vtistih s kongresa ter seveda o tem, kaj načrtujejo v svojem okolju, saj je bilo delo kongresa naravnano predvsem v akcijo.
Andrej Kralj je ves čas kongresa sodeloval v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj. Ta je zasedala v veliki dvorani, saj je bila najštevilčnejša. O izredno velikem zanimanju priča kar 92 referatov, ki so jih delegati poslušali, nadaljnjih 97 pa so zaradi pomanjkanja časa oddali. Tudi tov. Kralj je sodeloval s prispevkom na temo izvoz in devizno poslovanje. Poudaril je samoupravno dogovarjanje med delovnimi organizacijami, ki so odvisne druga od druge, ustvarjanje reprodukcijskih verig, ker le na ta način lahko pridejo do deviz, ki jih tako nujno potrebujejo. Ne pozabimo namreč, da litijska predilnica u\aža kar 85 r/< surovin.
Zavzel seje za dvig produktivnosti na račun boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. V njihov stabilizacijski program so vneseni kongresni elementi. Tako bodo ravnali v prihodnje in uspehi ne smejo izostati.
Vid Praunseis je prav tako delal v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj. Kot je povedal, je že Dom
Ivana Cankarja in njegova ureditev, izredna organizacija kongresa, še najbolj pa delovno vzdušje napravilo močan vtis, saj je prvič sodeloval na kongresu. Prijetno ga je presenetilo, da so delegati oštro in brez olepšavanja obsodili slabosti in deformacije v naši družbi, ki so se pojavile med 8. in 9. kongresom ZKS.
V svoji razpravi je poudaril pomen planiranja stanovanjskih potreb, težave pri postopnem prehodu na ekonomske stanarine in ob tem urejen način delne nadomestitve stanarine, s čimer zavarujemo živ-, Ijenjski standard občanov z nizkimi   osebnimi dohodki.
Pohvalil je dosežene rezultate pri vzdrževanju stanovanj v družbeni lasti in se zavzel, da bi komunisti še bolj kritično spremljali tako pomembno in občutljivo področje, kot je stanovanjsko gospodarstvo.
Željko .Šogorič je delal v komisiji za mednarodne odnose. Zavzema se za večjo osebno in kolektivno odgovornćst vsakega komunista, za dvig produktivnosti, sploh za vse tisto,
kar lahko sami prispevamo k boljšemu gospodarjenju. Vse preveč je po njegovem mnenju administrativnih posegov, ki rušijo napore delovnih kolektivov za boljše rezultate dela. V podjetju, kjer dela, močno zmanjšujejo režijske stroške in se zavzemajo za večje vrednotenje proizvodnega dela. Trudijo se najti rešitev za trenutno najšibkejši del njihove delovne organizacije — Plastiko, ki je v celoti vezana na uvoz.
Janez Zeleznik iz delovne organizacije Industrija apna Kresnice je sodeloval, v dveh komisijah: za družbenoekonomski razvoj, in tisti za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ob krepitvi in dograjevanju delegatskega sistema naj ne bi pozabili na medčloveške odnose, kajti le tam, kjer se človek dobro počuti, tudi rad dobro dela. S kongresa se je vrnil zadovoljen in z dobrimi občutki, saj je kongres pokazal temeljne usmeritve za prihodnje delo, ki bo zlasti delavcem v neposredni proizvodnji v veliko oporo in pomoč.
Tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci lahko pridejo do družbenega stanovanja. (Foto: Zofka)
merili splošnega akta stanovanjske skupnosti za pridobivanje solidarnostnih družbenih stanovanj.
Ker pa so ti pogoji in merila dokaj ostri glede na višino osebnega dohodka na člana gospodinjstva, bodo zelo redki primeri, ki bodo izpolnjevali pogoje.
Iz sredstev solidarnosti ni mogoče dajati kreditov za gradnjo ali nakup stanovanj (razen kmetom — borcem NOV).
Iz pregleda stopenj prispevkov za stanovanjsko gradnjo je razvidno, da uprava za dohodke Skupščine občine Litija obrtnike in pri njih zaposlene delavce ni obremenila z minimalno dogovorjeno stopnjo 3,13 % iz čistega dohodka, ki je dogovorjena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske sKupnosti občine Litija za obdobje 1981 — 1985 (Ur. I. SRS, št. 5/81) za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev.
Sredstva, združena po tej stopnji, pa so namenjena izključno za reševanje stanovanjskih vprašanj obrtnikov m pri njih zaposlenih delavcev, in sicer za kreditiranje gradnje stanovanjske hiše, nakupa etažnega stanovanja ali nakupa družbenega stanovanja.
O načinih porabe sredstev, združenih po stopnji 3,13 % iz čistega dohodka ter o pogojih in merilih za dodeljevanje kreditov, pa se bo potrebno še dogovoriti in sprejeti ustrezen pravilnik. Prav tako se bo potrebno dogovoriti, ali bodo po navedeni sfopnji združena sredstva povratna ali nepovratna. Če se bomo odločili za povratna sredstva, bo to pomenilo, da bodo sredstva, združena pri stanovanjski skupnosti za dobo 20 let in 4 % obrestno mero, ter da bodo lahko obrtniki in delavci iz združenih sredstev pridobivali samo kredite.
Pri taki odločitvi bomo morali v stanovanjski skupnosti tudi natančno voditi vsa vplačila (zaradi povratnosti po 20 letih). Pa še eno je pomembno, da ob taki odločitvi delavci pri obrtnikih iz teh sredstev ne bodo mogli pridobiti družbenega stanovanja. Zato je verjetno pri-mernejše.dasebodoobrtniki in pri njih zaposleni delavci opredelili — odločili, da bodo del teh sredstev ali vsa sredstva združevali nepovratno v stanovanjski skupnosti.
V javni razpravi je osnutek aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. V 3. členu osnutka aneksa je v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu določeno združevanje sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka za obrtnike in pri njih zaposlene delavce.
V.P.
NOVI DELEGATI SO SE PRVIČ SESTALI
Zbori občinske skupščine izvolili svoje organe in vodstvo
Na 1. seji vseh zborov občinske skupščine so delegati po uvodnem poročilu o volilnih rezultatih izvolili vodstvo skupščine, vodstvo in člane izvršnega sveta, predsednike vseh treh skupščinskih zborov ter člane raznih komisij.
Za predsednika občinske skupščine so soglasno izvolili Branka Pintarja, za podpredsednika pa Janka Hauptmana. Predsednik zbora združenega dela bo Anton Savšek, njegov namestnik Adolf Pajtler; predsednik zbora krajevnih skupnosti bo Eva Kovic, podpredsednik pa Jože Kovic; družbenopolitični zbor bo vodil Franc Mali, namestnica pa bo Hilda Bole.
Za izvršni svet bo v naslednjem mandatnem obdobju odgovoren Gusti Grošelj; podal je že predlog za sestavo izvršnega sveta občine. Člane smo navedli v prejšnji številki našega glasila.
Po izvolitvi članov in predsednikov raznih komisij so delegati oblikovali še skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbore skupščine SRS ter sprejeli sklep o pooblaščencih za sklepanje zakonskih zvez.
Predsednik OK SZDL Mirko Kaplja je čestital vsem novoizvoljenim in jim zaželel uspešno delo v novi mandatni dobi.
Zahvalil se je tov. Jožetu Dernovšku in Stanetu Hrovatu za uspešno vodenje občinske skupščine ter jima izročil spominska darila. V imenu obeh se je tov. Dernovšek zahvalil za sodelovanje in skupno delo vsem, ki so pomagali k vsestranskemu razvoju naše občine v preteklih obdobjih.
Popravek
V prejšnji številki Glasila občanov smo objavili napačen podatek o sestavu Izvršnega sveta SO Litija. Pod zaporedno številko 7 bi moralo pisati Tone Pavliha, roj. 8/1-1940, Zg. Hotič 28 — ljudska obramba in ne Rihard Urbane, Topilniška 22.
Predsednika občinske skupščine in predsednika izvršnega sveta skupščine občine Litija
Branko Pintar, novi predsednik občinske skupščine, se je rodil 9. 3. 1939. leta v Bohinjski Srednji vasi. Osnovno šolo je. končal v Nomnju, nižjo gimnazijo v Bohinjski Bistrici, višjo pa na Jesenicah. Že v času šolanja se je aktivno vključeval v življenje in delo domačega kraja in bil zato že 1. 1959 sprejet v ZK. Po prihodu v našo občino se je zaposlil v IUV TOZD Šmartno, kot referent za nabavo. Že takrat je bil član občinskega komiteja ZKS Litija in tudi partijski sekretar OO ZK. Po odsluženem vojaškem roku je še nadalje aktivno deloval v samoupravnih organih. Pet let je opravljal v IUV TOZ. D Šmartno poleg svoje redne delovne obveznosti še dolžnost direktorja TOZD.
Zdaj, ko je nastopil dolžnost predsednika občinske skupščine, bi kar težko navedli področja dela, kjer ni udeležen. Smatramo, da bo človek s tako širokim obsegom znanja uspešno opravljal odgovorno nalogo, ki je pred njim.
. Avgust Grošelj, sedanji preds. Izvršnega sveta obč. skupščine, se je rodil 24. 8. 1941. v Litiji. Po končani srednji ekonomski šoli se jezaposlilv upravi SO kot tržni inšpektor. Ob delu je diplomiral na višji upravni šoli in opravljal do 1. 1973. dela in naloge načelnika davčne uprave. Istega leta je postal direktor doma počitka »Tišje«.
Rezultati njegovega izrednega prizadevanja so vidni. Iz doma, ki je komaj životaril, je zrastel eden najlepših in najbolje organiziranih domov za ostarele v Sloveniji. Vseskozi je bil zelo delaven na družbenopolitičnem področju. Bil je predsednik KO SZDL, član predsedstva OK SZDL in sekretar OO ZK Litija — levi. breg, če naštejemo le nekaj področij njegovega delovanja.
Prepričani mo, da bo tudi nova dela in naloge opravljal enako uspešno.
Likvidacija PKT
Delovno organizacijo za proizvodnjo, kooperacijo in trgovino v ustanavljanju ali krajše PKT Litija je I. 1978 ustanovil samoupravni sklad za razvoj gospodarstva v Litiji, kasneje se mu je priključil kot soustanovitelj še Hermes. PKT naj bi bila registrirana za trgovino, kooperacijo in proizvodnjo, žal pa seje ukvarjala večinoma s trgovino, manj s kooperacijo, še manj pa s proizvodnjo. Prav zaradi tega, pa tudi zaradi premajhnega števila delavcev (le 12), se vse do danes ni mogla konstituirati, čeprav je ustanovitelj večkrat postavil zahtevo o tem. Dodati je treba tudi to, da je delovna organizacija vseskozi v zaključnih računih izkazovala dobre rezultate in ni poslovala z izgubo.
Ker PKT nima ekonomskih pogojev za nadaljnji obstoj, predlagata ustanovitelja uvedbo postopka redne likvidacije.
Družbenopolitična skupnost je navezala stike s Kartonažno tovarno iz Ljubljane, ki je pripravljena začeti s proizvodnjo v sedanjih prostorih delovne organizacije, vendar le, če postane PKT njegova poslovna enota (kasneje pa morda tudi TOZD). Zaposlila bi 25 delavcev, od tega vse dosedanje proizvodne delavce, sindikati in SIS za zaposlovanje pa naj pomagata najti rešitev za socialno varnost režijskih delavcev, ki jih Kartonažna tovarna ne potrebuje.
Delegata PKT in združenja obrtnikov sta zelo kritično ocenila dosedanje popuščanje delovni organizaciji, več pa sta hotela izvedeti tudi o namerah Kartonažne tovarne, saj imajo delavci PKT vendarle pravico izvedeti, za kakšno proizvodnjo sploh gre.
Zbori skupščine so po daljši razpravi sprejeli odločbo o postopku likvidacije, izrazili pa so željo, naj bi v bodoče ne bilo takih spodrsljajev.
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so sprejeli sklep o pri-četku postopka likvidacije PKT Litija. Kakšna bo nadaljnja usoda delavcev PKT ni nihče vedel točno povedati, prav tako pa tudi ne, kaj bo Kartonažna tovarna Ljubljana v proizvodnih prostorih PKT delala. Programa delegati ne poznajo in to je bil poleg sklepa o likvidaciji še dodaten grenak priokus pri odločanju o likvidaciji, o kateri so delegati tudi menili, da se takšno delo ne bi smelo več ponoviti. (Foto: Br.)
Uredimo naše okolje
Okolica litijske lekarne je zares lepo urejena in je lahko za vzgled urejenega in čistega okolja. (Foto: Br.)
— Upravni odbor Turističnega društva Litija je na zadnji aprilski seji sklenil, da bo občane v občinskem glasilu pogosteje seznanjal s svojim delom, in boste lahko v vsaki številki prebrali kaj zanimivega s tega področja. Tokrat vas želimo obvestiti o akciji, ki bo letos stekla že šestič, to je o tekmovanju za lepšo zunanjo podobo Litije in Šmartna.
Vsaka krajevna skupnost (Litija levi in desni breg, Šmartno) ima tričlansko komisijo, ki bo maja, julija in septembra obiskala svoje področje in ocenila ocvetličenost balkonov, oken in gredic, urejenost vrtov in nasadov, okolice hiš, blokov ter poslovnih prostorov. Po zaključenem ocenjevanju bodo za vsako krajevno skupnost podelili zlato, srebrno in bronato rožo ter 10 priznanj. Letos pa uvajajo turi-sf.v -• • delavci še novost. Ker si
delovne organizacije gospodarskih in družbenih dejavnosti vse-bolj prizadevajo, da bi bilo njihovo okolje čimbolj čisto, urejeno in ocvetličeno, bodo v tekmovanje vključili tudi njih. Po predlogu posameznih komisij, ki bodo v svojih krajevnih skupnostih ocenile najboljše, bo skupna komisija odločila, kdo bo prejel zlato, srebrno ali bronasto vrtni-' co.
V akcijo za lepšo podobo obeh krajev pa n;ij bi se poleg občanov vključile tudi šole, krajevne skupnosti in Komunala. Ni dovolj, če okrasimo le okna, balkone in uredimo gredice ter vrtove, pomembno je, da očistimo tudi okolje vse navlake. Prav bi bilo, da bi se boju za čistejše okolje po zgledu Ljubljane in drugih slovenskih krajev pridružili tudi v litijski občini.
B.Ž.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK V NAŠI OBČINI
VŽIVELI SO SE
Tolikokrat povedane lepe misli o bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti lahko v naši občini zlahka spremenimo v stvarnost.
V naši sredini je zaposlenih kar precej delavcev iz drugih republik. Nekateri delajo pri nas že nad deset let in vsako leto pritegnejo še nove delavce (otroke, zakonce), zadnja leta pasejetapriliv nekoliko zmanjšal.
Referenta za kadre v dveh večjih delovnih organizacijah, ki sem jih obiskala, sta vedela o tem veliko povedati, kar kaže na precejšnjo skrb, ki jo temu posvečajo.
Še vedno preveč nekvalificiranih
Kvalifikacijska struktura teh delavcev je precej neugodna. So večinoma nekvalificirani in polkvalificirani,. treba pa je povedati, da si je marsikdo s svojo pridnostjo pridobil že kvalifikacijo. Največ jih je zaposlenih v industriji in gradbeništvu.
Po podatkih iz lanskega leta je bilo v naši občini zaposlenih 422 delavcev iz drugih republik, največ v Predilnici Litija, Lesni industriji Litija in v Gradmetalu. Zdaj to število nekoliko upada.
Predilnica Litija	165
IUV	21
LIL	(.8
SCT IAK	35
Gradmetai	97
ŽG hadzorništvo	
Litija	31
Komunala	3
i eKsui — T07D Pletilja	■>
Največ jih je iz Bosne in Hercegovine, točneje iz občine Šan-ski most. Občinski sindikalni svet je dal pobudo predsedstvu OK S7 DL za pobratenje ali trajnejše sodelovanje naše in njihove občine, saj so se stkale mati občani teh dveh občin v vsem tem času že lepe prijateljske vezi, ki bi jih radi še okrepili.
Kako do stanovanja?
Stanovanjski pogoji teh delavcev *so zelo različni. Najbolje je poskrbljeno.za delavce Gradme-tala in Lesne industrije Litija, ki živijo v samskem domu. V sobi sta dva, največ štirje stanovalci, spodaj imajo klubski prostor s televizorjem in nekaj svojimi časopisi. Marsikateri delavec, ki se je tu ustavil, pa je dobil stanovanje od delovne organizacije. Tako je v predilnici v zadnjem času dobilo tovarniško stanovanje 41 delavk, nekatere novo, druge rabljeno. Delavci obeh delovnih organizacij zelo pohvalijo toplo malico med delom.
Delo nas združuje
O tem, kako je z delom, zaslužkom in počutjem, so govorili delavci sami, in to prav radi. Nekateri med njimi, izbrani povsem naključno, so povedali marsikaj zanimivega.
SEIFO ZAH1ROV1Ć iz San-skega mostu sodi med delavce z najdaljšim stažem v Lesni industriji Litija. Tu ježe L^iet. Dela pri strojni žagi (komaj čaka, kdaj jo bodo modernizirali) in zasluži nekaj več kot stari milijon dinarjev. Pri nas ima že veliko prijateljev, v prostem času jim rad kaj pomaga.
MILANA ŠKORIČA iz Bosanske Krupe sem poiskala ob stiskalnici v oddelku ploskovnega pohištva. V Litiji je šele 4 leta in se še ni povsem privadil
FERIDA KOZARAC, predica, predsednica 1. aktiva OO ZSMS Predilnice Litija, pogosto sode-
novemu načinu življenja. Zelo pogreša več organiziranega športa in zabavnih prireditev.
MILEVA TOPOLOVIĆ iz Prijedora že sedem let dela kot predica v litijski predilnici. Počuti se dobro, tu si je ustvarila družino in zdaj skupaj s sestro izmenično varujeta svoje otroke.
Veliko zanimivega, je povedal kvalificirani ključavničar ENIZ SEFEROVIĆ, ki dela v Plastiki
SEIFO ZAHBROVIĆ si želi, da bi imel v samskem domu svojo
sobo, to pa verjetno ni mogoče. (Foto: G O)
luje s prispevki v Litijskem pre-dilcu. (Foto: M.M.)
že 7 let. V popoldanskem času obiskuje delovodsko strojno šolo na Delavski univerzi v Litiji, pravkar je dobil študijski dopust za zaključni izpit. Sodelavci ga zelo pohvalijo, pa tudi pri študiju je uspešen. V Litiji živi z ženo, zaposleno v predilnici in dveletno hčerko.
Veliko imamo skupnega
Posplošenim ocenam o družabnih Srbih, ponosnih Črnogorcih, rodoljubnih in marljivih Slovencih že dolgo ne zaupamo preveč. Videli smo že prenekaterega samotarskega Srba ali počasnega in lenega Slovenca, da bi lahko ' verjeli temu. Vsak človek je osebnost zase in prav je tako. Veliko nas je, različnih narodnosti smo, vendar složno ustvarjamo boljši jutri.
Se to. Vprašajmo se, ali smo res napravili vse, da bi se delavci iz drugih republik pri nas dobro počutili. Človek ne živi vendar samo od kruha!
ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC
Oddelek za notranje zadeve SO Litija je v eni izmed številk Glasila občanov že poročal, da je pričel z zamenjavo osebnih izkaznic. Ker pa je čedalje več vprašanj v zvezi s tem, obveščamo občane, da bo natančen razpored zamenjave osebnih izkaznic pravočasno objavljen.
Na oddelku za notranje zadeve (Matičnemu uradu) že zamenjujemo osebne izkaznice, z masovno zamenjavo pa še nismo pričeli.
V mesecu juniju bomo pričeli z zamenjavo tudi po krajevnih skupnostih, in sicer ;
1. junija od 8. ure dalje v KS Štangarske Poljane v osnovni šoli za naselja: Štangarske Poljane, Dragovško, Volčja jama, Jastrebnik, Ščit in GozdReka.
6. junija od 8. ure dalje v KS Štanga v gostilni IVlarn za naselja: Velika Štanga, MalaŠtanga, Račica in Koške Poljane.
13. junija od 8. ure dalje v Javorju (KS Vintarjevec) v osnovni šoli za naselja: Javorje, Leskovica, Vrata, Riharjevec. Fotografiranje bo 6. junija v osnovni šoli Javorje od od 7. do 11. ure.
17. junija od 8. ure dalje v Sobračah (KS Primskovo) pri Fajdiga Ignacu za naselja: Sobrače, Sela Sobrače, Vrh pri Sobračah, Pusti Javor in Rađanja vas. ,
20. junija od 8. ure dalje v Gradišču (KS Primskovo) osnovna šola, za naselja: Ješče, Jezni vrh, Mulhe, Obla gorica, Vinji vrh, Razbure, Stara gora, Sevno, Poljane pri Primskovem, Primskovo, Gradišče, Dolnji vrh. Gornji vrh in Zagrič.
Razpored za ostale KS bo pfavočasno objavljen v Glasilu občanov, zamenjava pa bo po počitnicah v jesenskem delu. Posebej obveščamo občane, katerim je veljavnost osebnih izkaznic že potekla in jih iz. raznih razlogov potrebujejo, da lahko vložijo dokumente za zamenjavo pri svojem matičnem uradu ali pa na Oddelku za notranje zadeve Litija.
V prejšnji številki Glasila občanov je bil objavljen oglas fotografa »FOTO ZOFKA« za fotografiranje, zato prosimo, da si fotografije pravočasno preskrbite. Na Dolah bo fotografiranje 13. VI. od 7. do 11. ure.
Zaradi nekaterih nejasnosti občane še enkrat obveščamo, da si preskrbijo potrebne dokumente, ki so potrebni pri izdaji osebnih izkaznic. Ti pa so: L Rojstni list (če ga občan ima doma),
2. Potrdilo o državljanstvu (če ga občan ima doma),
3. Obrazec DEMŠE 4 (če ga občan ima),'),
4. Dve fotografiji (velikosti 3 x 3,5cm)
V primeru, da občani omenjenih dokumentov nimajo doma, razen fotografij, jih ni potrebno iskati, ker bo preverke opravljala matična služba.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Dvaindvajsetletni      MIRSAD tako kot Seferoviča izvolili v
AVDIĆ je zaposlen pri nas že 5 aktiv komunistov delavcev nepo-
let Zaradi njegove delavnosti in srednih proizvajalcev pri OK ZK
tovariškega obnašanja so ga prav Litija (Foto: GO)
Zrak v Litiji
Mesečni pregled najvišjih in najnižjih dnevnih kopcentracij
S0o
dim
najvišja vrednost
najnižja vrednost
najvišja vrednost
najnižja vrednost
februar 1982
0,16
0,02
0,08
0,02
marec 1962
0,15
0,02
0,08
0,01
Izraženo v mg/m'
Dovoljene koncentracije žveplovega dioksida
- na 24 ur   0,J0 mg/m'
- na pol ure 0,75 mg/m'
NADALJEVALCI SVETLIH TRADICIJ NOB
Branilci naše svobode in neodvisnosti
V ognju in boju, v krvi in trpljenju, je TITO ustvarjal oborožene sile vstaje in revolucije, katere nasledniki smo tudi pripadniki enot TO. TITO nam je zapustil moč, vero in trdno odločnost, vztrajati na poti samoupravnega razvoja. Naučil nas je ljubiti in braniti ljudi, svobodo, domovino.
Dve leti sta minili od tistega žalostnega dne, ko smo izgubili našega TITA. In ravno v tem času. ko se spominjamo teh žalostnih dni, je imela litijska enota TO večdnevno vzgojo, na kateri smo ponovno dokazali, da smo vredni njegovega zaupanja.Nadaljevali bomo po njegovi poti. Njegova moč je postala naša moč.
Priprave na vojaško in politično usposabljanje enote so se začele zelo zgodaj. Občinski štab TO je pripravil in organiziral vse potrebno za normalno delovanje enote. In tega resnično ni bilo malo.
Končno je prišel tudi prvi dan večdnevne vzgoje enote. S tovornjaki so se odpebjjali proti Gabrovki in se nato peš napotili do določenega cilja na Dolenjskem. Najprej so opravili streljanje in nato imeli priprave oziroma urjenje posameznih delov enote, ki je bilo razporejeno na več dni. Vseskozi so imeli tudi moralno- politično vzgojo in se seznanjali z aktualnimi dogodki doma in v svetu. Kljub naporom tudi kulturno-zabavnega življenja ni primanjkovalo. Povsod jih je spremljala dobra volja. Tudi sodelovanje s krajani in DPO je bilo zelo dobro. Skupaj so pripravljali mitinge ob tabornem ognju, borci pa so jim pripovedovali dogodke iz NOB.
Vsem tistim, ki so jih v krajih okrog Gabrovke, Dol in Šentruperta prisrčno sprejeli, se iskreno zahvaljujejo, kajti njihov sprejem je odraz zaupanja in spoštovanja do naše vojske.
Ta večdnevna vzgoja, polna naporov, je pokazala, da smo dobro pripravljeni, in da se bpmo, če bo treba, odločno postavili v obrambo svobode, neodvisnosti in socialističnega samoupravljanja.
Marina Krnel
Ime junaka v ponos
Enota teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine, v katero je vključena tudi naša enota TO, je 7. maja 1982 dobila svoje ime, ime junaka, ki ga bo nosila s ponosom in spoštovanjem.
Enota nosi ime narodnega heroja Jožeta KOVAČIČA, ki je bil rojen 24. novembra 1916. leta v Stični. Že vrani mladosti se je boril za pravice delavskega ljudstva, po okupaciji -Jugoslavije pa se je pridružil partizanom Stiske čete. Veliko zaupanje je imel med svojimi borci, katerim je poveljeval in jih uspešno vodil.
V znani bitki na Jančah — jan-ški bitki je bil hudo ranjen. Koje. uvidel, kako brezizhoden je nje-
gov položaj, ker so se mu rane zastrupile, si je sam vzel življenje.
Jože KOVAČIČ je bil odlikovan z redom narodnega heroja 27. 11. 1953.
S ponosom bo enota nosila njegovo ime in ponovno dokazala, da je resnično najboljša enpta TO v Jugoslaviji, kajti v letu 1981 je prejela veliko plaketo oboroženih sil SFRJ. S svojim delom, pripravljenostjo, discipliniranostjo in zavestnim opravljanjem vseh danih nalog bomo dokazali, da smo si to priznanje resnično zaslužili vsi pripadniki te enote.
M.K.
ODGOVOR
Na vprašanje tov. Olge Antičcve z Zgornjega Loga, ki je v eni od prejšnjih številk glasila zastavila vprašanje o možnostih sprejema ostalih TV programov, odgovarja tov. Vinko Belko. Odgovor je kratek: Podružbenem dogovoru med občinami Litija, Domžale in Moste-Polje je predvidena postavitev pretvornika na Gorišci že letos. Skoraj gotovo je, da bodo krajani tistega dela Zgornjega Loga sprejemali z Gorišce direktni signal in bodo lahko spremljali tudi druge televizijske programe.
Z volilne konference ZRVS Litija. (Foto: B.B.) • IZ ORGANIZACIJE ZRVS
V prihodnje še bolj delovno
Od 40 delegatov krajevnih organizacij ZRVS v občini Litija se jih je zbralo na občinski voliini koferenci ZRVS 32. Pregledali so delovanje v preteklem mandatnem obdobju in ugotovili, da niso naredili vsega, kar bi lahko. Osvetlili So raznovrstno dejavnost, ki je obsegala razna predavanja, orientacijske in tradicionalne pohode, strelska tekmovanja, akcije sodelovanja z mladino, obrambne dneve na šolah in podobno. Pozitivno so ocenili delo občinske konference ZRVS. Opozorili pa so, da je treba naloge v čim večji meri prenašati na krajevne organizacije ZRVS in aktive in jih usposobiti za čimbolj samostojno delo. Ugotovili so tudi, da je bilo splošnega vojaškega, idejnopolitič-nega in marksističnega ter varnostno samozaščitnega usposabljanja še vedno premalo. Odkar so izpite ZRVS preimenovali v obrambni dan R VS, so ugotovili, da pri RVS ni več opaziti psihične obremenitve in je tako udeležba na obrambnih dnevih, kakor tudi na raznih predavanjih dobra. Konferenca je tudi osvetlila varnostno situacijo pri nas doma in v svetu in ugotovila, da je nenehno idejnopolitično in vojaško usposabljanje RVS nujno potrebno v današnji situaciji, ker nas nihče ne sme presenetiti.
Delegati so izvolili novo I 3-člansko predsedstvo občinske konference ZRVS Litija za prihodnje mandatno obdobje.
V.F.
Iz matičnega urada
POROKE, ROJSTVA, SMRTI...
Meseca aprila se je v občini Litija rodilo 11 deklic in 11 dečkov.
Na Bogenšperku seje v aprilu poročilo 22 parov. Iz območja naše občine 11 parov, 11 parov pa iz drugih občin.
Poročili so se:
Kunčič Janez iz Brezovice in Gros Anka iz Brezovice
Tom Janez iz Raven in Ogrin Jožica iz Stare Vrhnike
Senica Andrej iz Ivančne gorice in Čož Sonja iz Leščevja t
Strel Martin iz Mokronoga in Šemrov Nuška iz Mirne
Orač Jurij iz Hrastnika in Potočan Darja iz Hrastnika *
Firm Franc iz Podšentjurja in Gričar Marija iz Stranskega vrha
Zaman Anton s Preske nad Kostrevnico in Sirk Frančiška z Liberge
Malešič Ivan iz Ljubljane in Jesenik Irena iz Ljubljane
Rahne Franc iz Kresriiških Poljan in Planinšek Albina iz Litije
Bučar Rolando iz Ljubljane in Strok Damjana iz Ljubljane
Ciber Ivan iz Ljubljane in Kuclar Darja iz Ljubljane
Voje Branko iz Litije in Šparovec Dorica iz Grosupljega .
Podkrajšek Stanislav z Ustja in Doblekar Marija iz Gozd Reke
Zupančič Franc, iz Tihaboja in Anžič Jožefa iz Velike Gobe
Metelko Dušan z Vrhnike in y Ambrož Magdalena iz Vintarjevck
Umrli v mesecu aprilu:
Golkonda Štefanija, stara 83 let, iz Črnega potoka Zapušek Urška, stara 2 leti, iz Rađanje vasi Laporšek Antonija, stara 67 let, iz Hudih Raven Mandelj Pavla, stara 80 let, Podroj Meden Margareta, stara 63 let, iz Črnega potoka Berčon Jakob, star 80 let, iz Zavrstnika Dovšak Albina, stSra 76 let, iz Črnega potoka Medved Martin, star 77 let, z Liberge Vodenik Janez, star 92 let, s Stranskega vrha Jerebic Janez, star 36 let, iz Jevnice * Rozina Stanislav, star 54 let, z Brega pri Litiji Primožič Alojzija, stara 79 let, iz Litije
Domače besede naj imajo prednost pred tujkami
Kulturni in gospodarski razvoj ter čedalje tesnejše mednarodno povezovanje vnašajo iz dneva v dan v vse jezike vedno nove tujke; tudi naš jezik ni izjema.
Prav je, da v slovenski jezik prevzemamo tiste tuje besede, za katere nimamo dobrih slovenskihizrazov.Teizposojenkesoseže tako udomačile, da niti ne vemo več, da niso našega izvora;; npr.: anketa, brošura, matineja, reportaža, komite, šofer, kavboj, biolog, dieta, higiena, cirkus, meningitis, fakulteta in druge. Nekaterim smo spremenili celo pisavo, pri drugih pa je še opaziti, da smo jih prevzeli od drugih narodov.
Nesprejemljivo pa je, če namesto pristnih domačih izrazov uporabljamo, bodisi pri pisanju ali javnem nastopanju tuje besede, ki jih niti dobro ne razumemo in si moramo pomagati s slovarjem. Tako bomo namesto tujk deficit, degustacija, ironija, realen, stereotipen, stimulans in ekspanzija raje uporabljali domače izraze primanjkljaj (izguba), pokušnja, posmeh (prikrito norčevanje), stvaren (resničen), nespremenljiv (ustaljen, vsakdanji), spodbudilo (ukrep), širjenje (razširjanje, raztezo-vanje). Besede v oklepajih nam dokazujejo, da imamo skoraj za vsako tujo besedo več domačih izrazov, zato je raba izposojenk še toliko bolj nerazumljiva. •
In še nasvet. Kadar bomo v zadregi, kaj je primernejše: tujka^ ali domača beseda, poglejmo v Slovar tujk ali Slovenski pravopis. Omenjena priročnika bi morala najti mesto v vsaki večji zasebni knjižnici, zlasti pri ljudeh, ki pišejo ali pogosto javno nastopajo, ne bi pa smela manjkati tudi v priročni knjižnici vseh delovnih organizacij*.
B.Ž.
PET MINUT
NASI ZNANCI
Obiskali smo upokojeno učiteljico Mimieo Vozel, ki živi v Smartnem pri Litiji.
Opišite nam, prosim, vašo poklicno pot!
Postati učiteljica, je bila že moja otroška želja. Skromna očetova pokojnina je komaj zadoščala, da me je lahko šolal... Leta 1927 sem maturirala na ženskem učiteljišču v Ljubljani, nato pa me je učiteljska pot vodila najprej v manjši kraj blizu avstrijske meje, nato pa v Šent-lampert nad Zagorjem, Veliko Kostrevnico, Vipavsko dolino, Litijo, Javorje in Šmartno, kjer sem dočakala upokojitev.
Kdaj vam je bilo kot učiteljici najteže?
Pred vojno smo imeli omejeno svobodo gibanja; tako tudi ob nedelf&h nismo smeli zapustiti kraja, kjer smo službovali. Težko
je bilo še leta 1945, ko sem poučevala v coni B in morala več mesecev čakati na plačo. ,
Kaj nam lahko poveste o predvojnem in sedanjem šolstvu?
Prej je bilo delo z otroki lažje, saj so bili bolj mirni, poslušni in ubogljivi, kot so sedaj. Današnji učitelji čedalje bolj izgubljajo ugled in spoštovanje pri učencih in starših. V šoli je preveč administracije, premalo pa časa za delo z učenci; pred vojno ni bil učitelj pomemben le za šolo, marveč tudi za kraj, saj je moral voditi kulturno in društveno življenje.
Česa v današnji šoli pogrešate?
Premalo daje poudarka ročnim spretnostim, delovni vzgoji in pouku kmetijstva, boli pa me tudi to, da šolarji odrasle čedalje manj pozdravljajo. Tu ne valim krivde le na šolo, ampak tudi na starše.
Kaj menite o podaljšanem bivanju in celodnevni ščli?
Podaljšano bivanje je za učence, ki doma nimajo varstva ali težko uspevajo v šoli, zelo koristno, saj jim te pomoči starši ne morejo nuditi. Za celodnevno šolo pa menim, da bi jo organizirah' le tam, kjer imajo zanjo resnično vse pogoje.
B.Ž.
ZLATOPOROČENCA
Maja letos sta praznovala zlato poroko MARIJA i« JOŽEF PARKEU iz Jevnice. Poročila sta se pred 50 leti m Jančah, imata 8 otrok in kar 25 vnukov. Med vojno je bila pri njih znana
?a rt ižanska domačija, estitamo!
J
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KS VAČE
Vodovod Gora-Slivna-Sela
Pribl i/no 4000 ni, od teta več kot lolovico po izredno težkem, skalna-eitl terenu, je bilo treba skopati, po-ožiti cevi in zasuti, da bi pritekla tudi' la Slivno tako zaželena voda.
Vodni rezervoar bo vezan na domžalskega, za kar je bilo potrebno pla-•ati (>(> milijonov; celotno investicijo pa cenijo na približno ftOO milijonov.
Začetek je bil skromen, pristopilo e le 10—15 ljudi, saj so se ustrašili isokih stroškov. Kmalu se je šte-ilka spremenila, uporabnikov je edaj M) in so glede plačevanja raz-leljeni v tri skupine: največ bodo* irispevali kmetje delavci, nekaj nanj kmetje, enajst vikendašev pa o plačalo polovični znesek. Dela so e lotili v lastni režiji. Ze do 1. maja e bilo intenzivno opravljenih 3000 rostovoljnih delovnih ur, delo po-eka od f>. do IH ure. zvrstijo pa se si krajani, o čemer vodijo natančno videnco. Dolžnostim se ne izmikati, res pa je tudi, da nekateri napra-ijo še dosti več. Glavno organizacij-ko delo sloni na prizadevnem Jožetu dmovcu.
Računajo, da bo koncem maja po
OBLJUBE
Jože Kimovec s Slivne vodi odbor za vodovod. Dela ni malo, ljudje sami kopljejo jarke po skalnatem terenu, vendar imajo trdno voljo. Slvnani so doslej še vse začete akcije izvedli do konca, zato bodo tudi vodovod. (Foto: Br.)
novih ceveh že pritekla voda. Ta akcija je ponoven dokaz, kaj v se se da z dobro voljo napraviti.
KS VLNTARJEVEC
Folklorna skupina z Javorja
kulturno življenje v naši občini so zadnja leta močno popestrili dkloristi mladinskega aktiva Javorje.
/ delom so pričeli maja 1979. leta, rvič pa so nastopili za prvomajske raznike I9S1. Vodi jih domačinka la Dolšek, predmetna učiteljica s narske šole. Na diatonično harmo-iko jih spremlja ljudski godec Gre->r Pivec, na klavirsko pa Bogdan iombač. Spoznavajo plese Gorenjce, Štajerske in Bele krajine. Naj-rej so imeli devet parov plesalcev, laj jih je sedem. Poleg rednega dela šolanja vadijo enkrat do dvakrat densko po dve uri. pred večjimi na-opi pa celo pogosteje.
Od prvega nastopa pa do danes so istopili šestnajstkrat (dom Tišje, ogensperk, Sitarjev te, litija. Prim-<ovo, Šmartno, Jevnica...) največ ida pa so vložili vsekakor v celo-ečerni nastop na abonmajski pred, avi v litiji, kjer so se zelo dobro Jre/ali.
Dejavnost, kot je njihova, zahtev a kar precejšnje začetne investicije, ali preprosteje povedano, treba je bilo nabaviti narodne noše. Veliko dela so opravili sami, pomagali pa sta j'm Zveza kulturnih organizacij in Kulturna skupnost Litija. Tudi nekaj delovnih organizacij jim je priskočilo na pomoč: Predilnica Litija, Lesna industrija Litija. IUV, Komunala Litija ter Krajevna skupnost Vintarje-vec.
Načrtujejo nekaj celovečernih
nastopov v okolici I i t i je. Mi vsi pa smo prepričani, da sc lako zanimivo
in z navdušenjem zastav Ijeno delo ne bi smelo zaustaviti oh pomanjkljivih Finančnih sredstvih. Pripravljenosti za delo in navdušenja jim ne manjka, prav vsega pa se. žal, samo z dobro voljo res ne da naprav iti.
i
Iklorna skupina z Javorja je nastopila tudi ob sprejemu zvezne Ti-ve štafete v Litiji. (Foto: Br.)
KS PRIMSKOVO
Zgradili bodo vodovod
Občani KS Primskovo si že sto let žele zdrave pitne vode. ladbcni odbor za vodovod ak-. no dela. Opravljene so bile vse eritve in analize. V postopku je naročena gradbena doku-■ntacija za glavni projekt za-
jetja in ostalih objektov. V maju bo trasiranje. Vodovod bodo gradili po fazah. Prva faza, to je zajetje - glavni vodohran bo, tako upajo, opravljena v tem letu.
M.V.
Vprašanje prevoza delavcev na delo v lilijo oziroma uvedba delavske proge je vsakoletna obljuba na zborih občanov, vendar se doslej še ni nič premaknilo.
Tudi od 3. občinskega prispevka je KS namenila večino sredstev za proizvodni obrat,v KS. Denar čaka, obrata pa še vedno ni, zato krajani Primsko-vega ne bodo dolgo verjeli samo obljubam.
KS GABROVKA
NOV VRTEC
KS LITIJA
Z LITIJSKE ŠOLE
V nedeljo, 25. aprila 1982, je bila otvoritev novega otroškega vrtca v Gabrovki. Ta vrtec je bil načrtovan v programu III. občinskega samoprispevka in je v pritličju novega stanovanjskega bloka. Prostori obsegajo skupaj 200 m2 notranje površine, in to dve igralnici, razdelilno kuhinjo, sanitarije, garderobne in druge pomožne prostore. Ob vrtcu je že lepo urejena zunanja okolica z igriščem za najmlajše. Izvajalec gradnje je bil CilP  BETON  /ASAVJE TO/D
Gradmetal Litija. Gradnja se je začela aprila 1981, stroški so znašali skupaj z opremo prostorov 6.500.000 din. Vrtec v Gabrovki bo deloval v okviru Osnovne šole Ga-brovka. Kmalu bodo pričeli z rednim delom. V samem začetku bo število otrok manjše, kasneje pa se bo interes staršev prav gotovo povečal, tako da bodo prostori vrtca služili svojemu namenu.
MM.
Zbrali 10 ton papirja     Spominska plošča skojevkam
Poleg delavcev šole, ki se zavzemajo za družbeno in ekonomsko stabilizacijo in trdno stojijo v prvi vrsti aktivnih nosilcev stabilizacijskih prizadevanj, so v to akcijo vključili tudi vse učence. V okviru pomladka RK zbirajo učenci odpadni papir. Po dveh akcijah so ga zbrali kar 10 ton. K takšnemu uspehu je mnogo pri-
pomoglo tekmovanje med razredi in zavest, da opravljajo družbeno koristno delo. Licenci pa ne zbirajo samo odpadnega papirja in steklenic.
V mesecu aprilu so se lotili pogozdovanja posek na Kresniškem vrhu ter dela v neposredni proizvodnji v litijski predilnici.
Aktivni v SLO
Tudi letos so ob dnevu sole v mesecu aprilu izvedli obrambni dan. Učenci nižje stopnje so obiskali pomembna obeležja iz NOB v naši občini. Daljšo in zahtevnejšo pot so prehodili učenci 5. in 6. razredov, saj so obiskali Končarjevo domačijo v Golišah in Ronkarjevo domačijo na Slivni. Učenci 7. in 8. razredov pa so se pomerili v znanju in veščinah SLO
in družbene samozaščit^. Tekmovanje je obsegalo preverjanje praktičnega znanja v orientaciji, iz prve pomoči, streljanja z zračno puško in razstavljanje puške M —48 ter teoretičnega znanja iz: organizacije civilne zaščite, prometne vzgoje in narodne zaščite.
K K.
KS ŠMARTNO
Široke možnosti za sodelovanje
— Ena od pomembnih nalog osnovne šole je, da se povezuje s krajevno skupnostjo ter delovnimi organizacijami, šmarska šola uspešno sodeluje i Usnjarno, za kar imata obe organizaciji nešteto možnosti. Šolarji s cicibani iz vrtca prirejajo v tovarniških prostorih poslave ob dnevu žena in prazniku dela, odigrajo lutkovne ali dramske uprizoritve za otroke delavcev ob obisku dedka Mraza, želijo pa organizirati tudi razstave svojih likovnih in tehničnih izdelkov. Delavci tovarne darujejo šoli odpadni papir, ki ga oddaja Dinosu. Ta sredstva in denar, ki so ga prejeli šolarji za nastope v t sn,.mu, bodo uporabili za uspešnejše delo lutkovnega in dra-
matskoga krožka ter za nakup glasbenih pripomočkov, ki jih potrebujejo pri proslavah.
Obojestransko sodelovanje poteka še ob vsakoletnem sprejemu cicibanov med pionirje, delu mladinske organizacije ter poklicnem usmerjanju, v šolskih učilnicah pa organizira delovna organizacija različne oblike izobraževanja svojih delavcev.
Člani kolektiva in učenci osnovne šole so s sedanjim sodelovanjem i. največjo šmarsko delovno organizacijo zelo zadovoljni, predvsem pa so ji hvaležni za njeno pomoč pri razvijanju raznoterih interesnih dejavnosti učencev.
Preizkus znanja SLO in DS
— Za letošnji obrambni dan so imeli šmarski šolarji raznolik program. Učenci nižje stopnje so po srečanju z udeleženci NOB Vido Ber-čon. Milo (iradišek, Antonom Bri-ceni in Janezom Konjarjem nadaljevali s poukom po posebnem progni mu. prirejenem za izredne razmere: petošolci so se seznanili s temo Kako se prehranimo in ohranimo v naravi, učence šestih razredov so v hali Tivoli preizkusili v plavanju, sedmo-
šolci i ii osmošolci pa so ob pomoči občinskega štaba za teritorialno obrambo Litija in strelske družine Šmartno izvedli tekmovanje i/ /na nja in veščin splošnega ljudskega odpora ici družbene samozaščite; ki ga je za učence slovenskih osnovnih in srednjih šol pripravil Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno k ulturo SRS.
B.Ž.
KS KRESNICE
Očistili okolico
Krajani Krajevne skupnosti Kresnice so tudi letos izvedli akcijo čiščenja in urejanja Kresnic in Kresniškega vrha. Enako kot vsa leta do-sedaj se je akcije udeležilo nad 100 krajanov, ki so očistili oba kraja nesnage, ki se je nabrala čez zimo, največ pozornosti pa so posvetili urejanju cest.
Mlajši krajani so pričeli z izkopom temeljev za prizidek k športnemu domu, delavci Kmetijske zadruge pa so zelo lepo uredili okolico trgovine in bifeja in pričeli z gradnjo balinišča.
Hkrati z akcijo čiščenja okolice in urejanja cest pa je odbor za hortikulturo pri krajevni skupnosti v počastitev spomina maršalu Titu oh glavni cesti posadil 44 brez. V jesenski akciji pa jih nameravajo posaditi še 44, s čimer bo zaključen drevored, ki bo popestril okolico in predstavljal živ spomin našemu voditelju.
" M.V.
Ob praznovanju 27. aprila — dneva OF so krajani KS Gabrovka praznovali svoj krajevni praznik in ob tej priliki odkrili v novi osnovni šoli »Lojze Hostnik — Jovo« v Gabrovki spominsko ploščo padlim in zverinsko mučenim skojevkam, ki jim je hlapčevska roka vzela življenja, a njihovih src ni mogla streti nikoli, kot je zapisano na spominski plošči. Slavnostni govornik pa je bil rojak, tov. Rappl Rudi. Proslavo praznika je popestrila tudi otvoritev novo zgrajenega otroškega vrtca. Na
proslavi so sodelovali moški in ženski pevski zbor »Fran Levstik« iz Ga-brovke, godba na pihala iz Litije, mladina s pestrim programom in pohodna enota. Pred proslavo je bil organiziran že 4. tradicionalni tek na 15 km, ki se ga je udeležilo 40 tekačev iz Ljubljane, Litije, Novega mesta in drugod. Na proslavi so bila najzaslužnejšim podeljena krajevna priznanja OF in diplome ter pokal najboljšim tekačem.
V.F.
GLAVNI DOBITEK
Gabrovški mladinci so lansko leto v svoj program zapisali, da bodo popestrili kulturno življenje v svojem kraju.
Tako so pripravili proslave za 4. julij, 29. november in 24. april. — krajevni praznik. V zimskih večerih pa so naštudirali veseloigro Frana l.ipaha Glavni dobitek. Dosti ur so porabili za vaje, potem pa so sisami pripravili tudi kulise in kostume. Igro so uprizorili najprej za učence osnovne šole ob zaključku polletja,
naslednji večer pa še za odrasle. Nabito polna dvorana v šoli je navdušeno pozdravila njihov nastop in-s tem dala mladim priznanje in vzpodbudo za nadaljnje delo.
Nato so z igro gostovali še v Jevni-ci, Kostrevnici in na Vačah, kjer so bili prav tako lepo sprejeti.
Tudi v letošnjem programu so zapisali podoben načrt in sami zatrjujejo, da jim ne bo zmanjkalo člana za uresničitev.
M.M.
Društvo upokojencev
Obveščamo vse upokojence, da je bil 28. 4. 1982 občni zbor društva upokojencev ob 16. uri v Restavraciji Pošta. Na tem zboru je bilo sklenjeno, da se ustanovi za upokojence Pevski zbor, sekcije za kegljanje ih balinanje ter šahovska sekcija.
Pozivamo vse člane upokojence, da sporočijo, v kateri sekciji' bi sodelovali. Prijave sprejemamo na tajništvu Društva upokojencev vsako sredo in petek od 8. do 12. ure. Poleg tega pozivamo vse upokojence, ki še niso_včlanjeni, da to nemudoma storijo in se vpišejo v naše vrste. Želimo vam nuditi lepo jesen življenja.
ŠPAT AVGUST
Po delovni akciji sledi še obvezna spominska fotografija. (Foto: Zofka)
Mladi zavihteli krampe
V soboto, 24. in nedeljo 25. aprila, so v'okolici gradu Bogenšperk doneli udarci krampov, v daljavo pa se je širil prodoren zvok škripa jočih in prepolnih samokolnic. To je bil znak,*da so mladi brigadirji po nekajmesečnem zatišju spet začeli svojo »sezono«, kot nalašč pa je bilo te dni zares čudovito vreme.
Kar 22 se jih je zvrstilo pri delih, katerih cilj je bil očistiti oziroma polepšati okolico gradu.Dela, ki so bila opravljena, pa so bila zares velika in prepotreb-na, saj bo grad Bogenšperk z lepšo in urejenejšo okolico pripomogel k večjemu obisku in popularizaciji tega dragocenega zgodovinskega in turističnega objekta.
S to akcijo so mladi dokazali, da kljub temu, da vnema za prostovoljno delo v naši družbi počasi, pa vendarle vztrajno pada, še vedno radi poprimejo za orodje in s tem svojim delom pripomorejo k izboljšavam, k napredku in obnovi.
MDA Bogenšperk je bila le ena izmed lokalnih akcij v letošnjem letu, želja vseh mladih pa je, da bi bile prav vse tako uspešne, predvsem pa zvezna MDA Kozjansko, ki bo od 4. do 31. julija. K zares dobremu efektu te akcije pa so poleg brigadirske vneme pripomogli Se Gostinsko podjetje. Dom počitka Tišje in Odbor za obnovo gradu, ki so storili vse, da bi akcija resnično uspela.
PREPREČUJMO POŽARE
ffW///W/////M
FILMSKI KAŽIPOT
— Junijski spored v šmarskem kinu nam ponuja štiri filme; pustolovski AMERIŠKI GIGOLO bo sledil hongkonški film KARATE, nato pa bodo zavrteli še dve kavbojki. in sicer ČLOVEK DINAMO ter Prvi strel. Na svoj račun bodo prišli vsi tisti obiskovalci, ki se želijo v kinu predvsem zabavati.
DRUGI NASTOP ZA DOMAČINE
— Po decembrskem skupnem koncertu s pevskim zborom Elektroelement z Izlak pri Zagorju so se pevci Šmarskega okteta pod vodstvom Rudija Vidica v petek, 16. aprila, že drugič v tekoft sezoni predstavili domačinom, tokrat s celovečernim nastopom. V prvem delu so prepevali skladbe od Gallusa do sodobnikov, v drugem pa narodne in ponarodele. Na koncertu, ki so ga posvetili IX. kongresu slovenskih komunistov, je doživela krstno izvedbo skladba Bori. ki jo je uglasbil domačin Jože Cajhen. Med skoraj 200 poslušalci so prevladovali delavci in delavke Usnjarne; le—ta je pevcem omogočila nakup novih oblek, v katerih so se ta večer prvič predstavili. Z nastopom in sliko Šmartna, ki so jo izročili predsedniku delavskega sveta, so se člani okteta zahvalili za pomoč, ki jim jo nudijo šmarski usnjarji.
JAVORSKI FOLKLORISTI ZAKLJUČILI LETOŠNJI ABONMA
— Tretjo aprilsko soboto je potekala v litijski dvorani zadnja, šesta abonmajska predstava; Zveza kulturnih organizacij Litija je predstavila folklorno skupino z Javorja, ki jo vodi Ida Dolšek. Pred letom dni so se mladi plesalci in plesalke prvič predstavili, in od takrat pa do zadnjega nastopa precej napredovali. V skoraj tri ure trajajočem programu so zaplesali splete gorenjskih, belokranjskih in štajerskih plesov, večer pa so popestrili s prikazom že izumrlih ljudskih šeg ter običajev. Razveseljiv je podatek, da je bilo na tej abonmajski predstavi največ obiskovalcev, ki si takih prireditev še želijo, žal pa je bilo med njimi presenetljivo malo.abonentov.
GOSTOVANJE V VELIKI KOSTREVNICI
V dvorani kostrevniškega zadružnega doma se je zvrstilo v tem letu že več gostovanj dramskih skupin, ki so vedno privabila dovolj gledalcev. V aprilu je na omenjenem odru Kulturno društvo Anton Mehle iz Senožeti odigralo dramo Mateja Bora VRNITEV BLAŽONOVIH.
MLADI ZASAVSKI GLASBENIKI V LITIJI
— Glasbene šole Zasavja prirejajo vsako leto revije svojih učencev; letos je potekala v Laškem, Zagorju ob Savi in v Litiji. V dvorani na Stavbah je na sedmih različnih instrumentih pokazalo svoje znanje 44 mladih glasbenikov iz Hrastnika, Radeč, Trbovelj, Zagorja in Litije, koncert pa je sklenil nastop baletnega oddelka litijske glasbene šole.
SREČANJE NA JESENICAH
— Vsakoletni nastop slovenskih oktetov v Šentjerneju in drugih večjih krajih Dolenjske ter Bele krajine sklepa nova poznanstva teh vokalnih ansamblov; tako so 26. aprila zapeli v dvorani gledaJišča Tone Čufar na Jesenicah ženski oktet z Obirskega pri Železni kaplji, Šmarski oktet in moški oktet iz Žirovnice. S skupnim koncertom delavskih, partizanskih, umetnih in narodnih pesmi so počastili praznik OF in 1. maj ter dvajsetletnico dela domačega okteta. Na družabnem srečanju, ki ga je organizirala kulturna skupnost Jesenice, so se nastopajoči dogovorili, da bodo jeseni koncert ponovili v Smartnejn.
PRVI MAJ NA JAVORJU
— Čeprav je letos v javorski šoli samo 5 učencev, so le—ti ob pomoči male šole in starejših vrstnikov, ki že obiskujejo šolo v Šmartnem, pripravili za starše in krajane prvomajsko proslavo. Na njej so sodelovali tudi vsi šolarji s Prim-skovega, ki so zapeli več pesmi in odigrali igrico Požrešni lev.
PEVSKA REVIJA ZA PRAZNIK MLADOSTI
— Zveza kulturnih organizacij Litija je po nekajletnem premoru /nova organizirala občinsko pevsko revijo osnovnošolskih zborov in jo posvetila praznovanju meseca mladosti. V dvorani na Stavbah se je 7. maja predstavilo 8 otroških zborov in 3 mladinski iz Litije, Šmartna, Vač, Kresnic, Gabrovke in Save, ki jih vodijo zborovodje Jožica Juvančič, Darinka Slimšek, Katja Kragelj, I-ojzVa Korit m k, Marjana Kralj, Zvone Kolene, Stane Pepehak. Ema Sekti in Vlado Garantini, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Darinka Slimšek, Asta Jakopič, Marija Fojkar, Helena GernedeL Bogdan Gombač in Urška Meglic.
OBISK V GLEDALIŠČU
— Kulturne prireditve so sicer v Šmartnem dobro obiskane, vendar si krajani vseeno želijo še obiskov v ljubljanskih poklicnih gledališčih. Tako se je nedavnemu vabilu komisije za kulturo in sindikalne organizacije šmarske Usnjarne odzvalo 60 ljubiteljev gledališča, ki so si v Mestnem gledališču ljubljanskem ogledali duhovito komedijo Toneta Partljiča »NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI«.
POLJANSKI OKTET NA SAVI
Izmen jalni koncerti naših vokalnih ansamblov se uspešno nadaljujejo. Zadnjo aprilsko soboto sta v zadružnem domu na Savi priredila skupen nastop Poljanski oktet izJevnicepod vodstvom Janka Kukovicc in domači Savski glas, ki ga vodi Franc Dobrun.
B.Ž.
Bralne značke na Dolah in v Gabrovki
20. april je bil praznik dolskih in gabrovških šolarjev. Najprizadcvnejši bralci so prejeli Levstikove in Prežihove bralne značke.
Da bi bil dan čimbolj svečan, so povabili gledališkega igralca Borisa Kralja in solista na elektronski harmoniki Silvestra Mihelčiča. Otroci so z zavzetostjo spremljali besedo Borisa Kralja in virtuoznost Silvestra Mihelčiča, ki je predstavil belokranjske narodne plese.
Ker so na podeželskih šolah precej odmaknjeni od kulturnega življenja, jim obiski pesnikov, pisateljev in drugih umetnikov veliko pomenijo. Želijo, da bi se Bevku, Kranjcu, Suhodolčanu, Zajcu in drugim, ki so že bili pri njih, pridružilo še več umetnikov, katerih dela učenci radi prebirajo ali spremljajo njihove nastope na radiu in televiziji.
Število učencev, ki je prejelo bralne značke, je bilo precejšnje, njihov cilj pa je, da bi k organiziranemu branju pristopili vsi učenci na šoli.
J.K.
Čitalnica zaživela
V četrtek. 29. aprila 1982 je bila v knjižnici krajša slovesnost, na kateri je bila uradno odprta čitalnica. Pozdravni govor je imel Jože Sevljak. predsednik Kulturne skupnosti Litija. O zgodovini knjižnice je pripovedovala Joža Konjar.
Branje v litijski občini ima že stoletno tradicijo. Leta 1885 je bilo prvo BRALNO DRUŠTVO, ki ga je ustanovil Luka Svetec. Od takrat dalje se je bralno ljubitcljstvo nadaljevalo v knjižnicah Okrajne učiteljske knjižnice. Sokolske knjižnice in knjižnice Svoboda. Po vojni so delovale sindikalne knjižnice in manjše krajevne knjižnice. Matična knjižnica Litija je bila ustanovljena leta 1967.
V priložnostnem programu so sodelovali cicibani iz vrtca Najdihojca: Uroš, Jasmina in Alenka; učenka Glasbene šole iz Litije Mateja Brežan in njen učitelj Jože Dobravec; Rosana Maček—Kristan; program pa je povezovala Jožica Sevljak.
J.K.
Rekordno število bralcev
Vrsto let poteka na litijski šoli tekmovanje za bralno značko. Skupaj s podružničnimi šolami bo prejelo značko 600 tekmovalcev. Prvič letos bodo tekmovalci poleg bralne značke prejeli nagradni bon Zlate knjige — Mladinske knjige s 500,00 dinarji nagradnega popusta pri nakupu knjig. Knjige za nagrajence so znižane za 40%. Učenci, ki vseh osem let tekmujejo za bralno značko, pa bodo poleg tega prejeli še spominsko priznanje, ki ga podeljuje Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Vsako leto organizirajo tudi obisk kakšnega umetnika. Letos sta bralce obiskala Boris Kralj in Silvester Mihelčič s predstavo »V pesmi in besedi«. Vsi želimo, da bo knjiga postala naš sopotnik od mladih nog naprej in se nam ne bo nikoli zaprašila na polici.
E.K.
PEČI NA TRDA GORIVA
Tudi peči na trda goriva lahko povzročijo požar. Železne peči se na primer zelo hitro razžarijo, s tem pa segrevajo predmete okoli sebe. Prav tako je nevarna tudi izpadajoča žerjavica ali vroč pepel. Dostikrat ste že opazili /gorele ali ožgane predmete okoli peči. Pri vseh pečeh, ne samo pečeh na trdo gorivo je treba vedeti, da kurjave ne smemo hraniti v bližini peči, da v bližini peči ni pohištva, zaves ali podobno, da so dimne cevi in dimni uvodi pravilno urejeni, da se nad pečmi ne suši perilo ali pa da peči ne postavljamo blizu postelj, kajti izguba otroka je za starše hujša kot če bi izgubili vse.
CIGARETNI OGORKI
Nemalokrat se je že zgodilo, da je zagorelo zaradi malomarno odvrženega ogorka ali nepravilno puščene cigarete. Veliko ljudi je za vedno zaspalo s prižgano cigareto v roki. Vedeti moramo, da je v središču žara cigarete temperatura med 600 in 750°C, kaj pa ta toplota povzroči, ni treba posebej poudarjati. Za kadilce naj veljajo tile napotki:
Kadimo le v prostorih, kjer ni nevarnosti za požar, odlagaj-mo cigarete v pepelnike, ne stresajmo cigaretnih ogorkov v koše za odpadke, če se nismo prepričali, da so povsem ugasnili, ne kadimo v gozdovih, saj je tako bolje za zdravje, pa še požara ne bomo iz/.vali.
NEVARNOSTI V KLETEH
Požari v kleteh so zelo zahrbtni, saj zaradi nedostopnosti prostorov otežujejo gašenje, dim in strupeni plini se zadržujejo v prostoru in ogrožajo stopnišča. Če že pride do požafa, lahko do prihoda gasilcev omejimo požar
Silvester Mihelčič in Boris Kralj na Dolah. (Foto: J.K.)
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA
Upokojenci so aktivni in prav je tako
V naši občini je 2045 delavk in delavcev, ki že uživajo svoje minulo delo. V dveh društvih upokojencev pa je včlanjenih le nekaj nad 800 — v litijskem je 700, v Gabrovki pa 100 članov. Obe društvi sta za svoje-člane uredili društvene prostote.
Tako je še vedno prek 1200 upokojencev, ki niso člani društva. Prav bi bilo,da bi se vsi organizirali in včlanili v društva, saj bi imeli tako več možnosti, organizirati več družabnega življenja, organiziranega delovanja in zdravega razvedrila.
Tu bi citiral znanega modreca SENEKA, ki pravi: »ŽIVLJENJE JE KOT BASEN: ni važno, kako dolgo je ampak koliko je vredno.«
To pa ni odvisno od drugih, ampak od vsakega človeka posebej. V društvu sedaj ni ne vem kako pestro organizirane dejavnosti. V društvenih prostorih je mogoče, da se med seboj srečujemo, povemo novice, utrjujemo prijateljstvo in tovarištvo. Druga dejavnost pa so skupni izleti po zanimivih krajih Slovenije in drugih republikah. Marsikatera tovurišicu in tovariš, ki že uživa minulo delo, se z. določenim predsodkom ne včlani v društvo, češ, da je to društvo starih. Ta predsodek ni umesten, saj je starost le en de! našega življenja.
»BILO BI ČUDOVITO, ČE BI MLADOST ZNALA VSE, KAR LAHKO, IN STAROST MOGLA VSE, KAR ZNA«.
Burmanski pregovor
Zato so kakršnikoli predsodki ali drugačni pogledi odveč. Treba je imeti v zavesti, da smo družba, v kateri vsak človek dajesvojdeležknjenemurazvoju.Torej je tudi delež naše generacije v tem razvoju izredno pomemben, če pomislimo, da je bila nosilec ureditev, povojne izgradnje in pomemben del družbe v graditvi socialistične družbene ureditve in političnega sistema.
s tem, da zapremo okna in vrata. Nastajajoči dim sc bo zadrževal v prostoru, s tem ispodrival kisik in ogenj se bo sam od sebe dušil. Nevarnost pa lahko zmanjšamo tudi drugače. Lesena vrata naj bodo z notranje strani obita s pločevino ali pa drugače zaščitena. Okna, ki so obrnjena proti cesti, je priporočljivo /amre/.iti / gosto mrežo, da ne bi odvrženi ogorek, petarda ali drug predmet povzročil požara. Dimniška vra-tica naj bodo neprodušna in prostor okoli njih vsaj en meter čist. Lesene stene v kleteh —drvarnicah naj bodo premazane s proti ognju odpornim materialom. Vnetljive tekočine naj bodo shranjene v zato pripravljenih varnih piostorih. Kot sem že omenil, plina ali vnetljivih tekočin, katerih hlapi so težji od zraka, ne smemo shranjevati v kleteh. Priporočam, da imate v kleteh najnujnejšo opremo za gašenje začetnega požara, kot je pesek, voda, kramp, lopata in lomilka.
NEVARNOSTI NA
PODSTREŠJU
Naša podstrešja so dostikrat skladišča raznega neuporabnega materiala. Nevarnosti, ki jo ta material povzroča, pa se ne zavedamo. Pri požaru na podstrešju se ruši strešna konstrukcija, predelne stene, trga se električna in druga instalacija, ruši sc dimnik. To pa vse otežuje grlenjc. Požar se dokaj hitro razšiii lahko tudi na sesednje objekte. Ravnajte se po tehle navodilih, pa boste mirno spali.
Podstrešja naj bodo prazna, omogočen mora biti hiter dostop in umik iz teh prostorov. Paziti moramo, da strešna opeka iz. stekla ne vsebuje mehurčkov, ker le ti delujejo kot leča it. lahko vnamejo gorljive predmete. Jtrešna konstrukcija naj
bo premazana vsaj z gostim apncr.im mlekom. Vrata ali stres' i pokrovi naj bodo z notranji strani zavarovani proti ognju. Okoli dimnika in dimniških vratic naj bo čist prostor, električne instalacije naj bodo izvedene varno. Priporočam, da imate na podstrešju tudi opremo za gašenje začetnega požara, kot sem že navedel za khti.
KAKO RAVNATI OB POŽARU
Prvo je treba trezno premisliti brez panike, kaj moramo najprej storiti. Ljudi spravimo iz ogroženih prostorov, še posebej pazimo na otroke, ker sc zelo radi skrijejo. Če je potrebno reševati živali, naj tt) sf-ore domači, ker so živali zelo občutljive. Nadalje moramo odmakniti od ognja vse gorljive predmete, zapreti in odstraniti plinske jeklenke, ugasniti peči na kurilno olje, izklopiti tok, zapreti vrata v sosednje prostore, preprečiti prepih, ugotoviti, kaj gori, da ne gasimo / prazno. Zatem odpremo okna, da se dim in plini razkadijo in pričnemo z ustreznim sredstvom gasiti. Paziti moramo, katere gorljive snovi se gasijo s kakšnimi sredstvi. To si bomo ogledali v prihodnjem nadaljevanju. Gasiti moramo prvo predmete, ki najbolj gorijo. Pri vstopu v zaprt prostor moramo posvetiti posebno pozornost varnostnim ukrepom, ker se lahko hitro zastrupimo ali zadušimo.
Ob vsakem požaru moramo hitro presoditi, ali ga bomo lahko sami zadušili ali pa je potrebna pomoč. Vsekakor igra največjo vlogo sosedka pomoč., ker je čeprav majhna največkrat najučinkovitejša. Gasilce lahko pokličemo po telefonu št. 93, vsekakor pa obvestimo Postajo milice št. 92, ker je tam stalna dežurna služba.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
RAZPIS
L za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih
usmerjenega izobraževanja.
1. kovinsko obdelovalna usmeritev.
— program obdelave kovin in upravljalec strojev
— program obratni strojni tehnik — tehnolog
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program voznik motornih vozil
II. za vpis v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
III. za vpis v programe »»».. ..,»vno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— voznik viličarja
— tečaj za gostince (natakar, kuhar)
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— tečaj tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum »
— tečaj za skladiščnike
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJ A
OBVEŠČA
da poteče rok prijav/a delne nadomestitve stanarin (subvencij) dne 5. junija 1982.
Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobe pri Strokovni službi na Jerebovi 6 v Litiji ali po telefonu 881 004.
ŠPORT IN REKREACIJA
PLANINSTVO
Planinski dom na Jančah upravlja Planinsko društvo Litija, postavljen pa je na izredno razgledni točki, na vrhu Janč. Dom je stalno odprt, prijazna oskrbnica Helena pa lahko zadovolji okus slehernega gosta, od tistih, ki do doma pridejo od blizu in daleč peš, pa do motoriziranih gostov. Obiskovalci doma so lahko vedno postreženi z okusno pripravljenimi hlad-tirni in toplimi jedili in vsemi vrstami pijač.
Na Janče, se lahko pride peš iz ;vnice ali Laz(l,5 do 2 uri počasne hoje) iz Litije (3 ure) ali s frebeljevega oz. Prežganja (1,5 do 2 uri).
Do planinskega doma pa vodijo tudi mnoge dobre ceste. Za Litijane je najprimernejša prek levnice. lahko pa se pripeljete '.udi skozi Sfango ali čez Prežga-nje.
/ Janč so čudoviti razgledi na Kamniške in Savinjske Alpe, Julijske Alpe, Karavanke in drugo hribovje daleč naokrog od Kuma do Snežnika na jugu.
Janče so izredno primerna točka za enodnevni izlet (peš ali z avtom), v domu pa so tudi lepo urejene sobe za prenočevanje.
r
OBVESTILO
Samoupravna komunalna skupnost občine Litija obvešča interesente za nakup stavbnih zemljišč na Graški Dobravi, da bo javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč objavljen v naslednji številki Glasila občanov.
' TRAVNIK v izmeri 179iim2
3 prodam v bližini novega n..
\ selja v »Cerkovniku«. Na-
i slov v uredništvu.
GLA:[LO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija-Ureja uredniški odbor: Tine Brifej (glavni in odgti-vorni -urednik), Mija Ber-nik (lektor),. Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavkp Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pung čar. Oblikovanje in termi ne urejanje: Drago Pečeuik. Priprava za tisk: IBM JnevnUc. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: litija, Pamvrva 9.
Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na Jim.
S AH
Pionirka OLGA PINTER iz Kresnic je na republiškem prvenstvu Slovenije v Ilirski Bistrici v aprilu 1982 med 27 udeleženkami zasedla 3. mesto. Zbrala je enako število točk kot drugouvrščena in le pol točke manj od prve.
S prav malo športne sreče bi lahko postala slovenska prvakinja. Pa drugo teto!
Olga Pinter iz Kresnic, tretja med pionirkami v SR Sloveniji.
Prvenstva Litije za I. 1982 se je udeležilo 13 šahistov. Zmagal je Nebojša Milinkovič z 11. točkami pred J. Megličem z K), in Lazom Djuričem z 9. točkami.
V Kranju je bil 25. aprila brzopotezni turnir slovenskih mest. Med 41 ekipami s po 6 člani je Litija zavzela solidno 18. mesto, kar-je najboljši dosežek naših šahistov na tem tradicionalnem tekmovanju doslej.
Nadaljna vzpodbuda za razvoj te lepe igre v Litiji pa bodo lastni ^rosiori, k! jih bo klub dobil letos poleti v zgradbi AMD Litija. Doslej so namreč šahisti gostovali na Kegljišču, kar je onemogočalo predvsem razvoj mladinskega šaha.
Komisija za delovna razmerja KOP Komunala Litija, 61270 Litija, Valvasorjev trg 3,
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1 inkasant komunalnih storitev (voda, smeti, kanalizacija) 1 KV zidar 3 NK delavci
Pogoji za zasedbo delovnih mest so naslednji: Inkasant: končana osemletka, znanje vožnje z mopedom Zidar: končana poklicna šola gradbene smeri Pismene ponudbe pošljite na naslov:
KOP KOMUNALA LITIJA, Valvasorjev trg 3, 61270 Litija Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
SKUPŠČINA
SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LITIJA
RAZPISUJE A. KADROVSKE ŠTIPENDIJE
ZA UDELEŽENCE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA /A ŠOLSKO
LETO 1982/83 /A NASLEDNJE POKLICE		
poklic	štipenditor	št. štipendij
živinorejec—	Kmetijska zadrugu	
poljedelec	Litija Kmetijska /adr. (iabrovka	2
		7
mesar proizvaja	ec Mesarija in prekaj. Litija	■>
pek	Pekarna Center™Obrat Šmartno	2
strugar	Kovina Šmartno	1
	1.11     IOZI) Žagarska proizv.	1
	TO/ D Transp. naprave Dole	1
orodjar	Kovina Šmartno-	1
rezkalec	Kovina Šmartno	1
	LIL—TOZD Žagarska proiz.v.	1
kljuca vničar	TO/D Gradmetal Litija	^ 8
	TO/D Transportne nap. Dole	5
	LIL—TO/D Žagarska proizv.	1
poklic	štipenditor	št. štipendij
zidar	TO/D (iradmetal Litija	3
mizar	LIL -TO/D Mizarska proizv.	8
	Mizarstvo Litija	':    . 2
	Mizarstvo Gabrovka	■)
kuhar	Gostinsko podjetje Litija	T
natakar	(iostinsko podjetje Lilija	1
kemijski teh.	Kmet. zadruga Gabrovka	1
strojni teh.	TO/D Gradmetal Litija	t
gradbeni inž.	TO/D Ciradmetal Litija	1
strojni inž.	TOZD Gradmetal Litija	1
razredni	Izobraževalna	
učitelj	skupnost Litija	2
■ Organizacije združenega dela in izobraževalna skupnost Litija bodo sprejemale vloge (obrazec D/S S,40 Vloga za uveljavljanje socialnovarst veni h pravic) do 15. JULIJA 1982, lahko pa bodo same razpisale naknadni rok, Če ne bo prijav na razpisane štipendijke. O/D lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini 200 točk za proizvodne poklice kovinarske, lesarske, tekstilne in usnjarske smeri izobraževanja.
Razpisni pogoji so bih objavljeni v časopisu DELO dne 16. in 17.2.1982. Informacije o razpisanih štipendijah lahko dobite v kadrovskih službah štipenditorjev in Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Litija, Jerebova u. 1
B. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM
za udeležence usmerjenega izobraževanja za 5.1. 1982/83
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana (vključno / otroškim dodatkom) v letu 1981 ni presegel b.272 din.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katasterskega dohodka, je doho-de'' na člana družine izračunan tako, da se upošteva ugotovljen kataslerski dohodek za leto 198.1, pomnožen s količnikom 8.
V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev
a) kandidati, ki se izobražujejo v proizvodnih usmeritvah, oz. za poklice, ki so v občini Litija opredeljeni kot prednostni v dolgoročnih potrebah naših O/D po delavcih. Ti poklici so:
— vsi kmetijski poklici
— vsi rudarski poklici
— kemijski tehnik, inženir in dipl. inženir kemijske tehnologije
— vsi kovinarji, monterji, mehaniki in eleklričarji razen avtomehanikov, optikov, finomehanikov, elektronikov, elektrotehnikov—elektronikov
— vsi gradbinci
— vsi lesarji, tekstilci in usnjarji
— mesarji, predelovalci mesa, peki, mesarski tehniki in živilski tehniki
— železničarji in gostinci
— ekonomisti, dipl. ekonomisti, komercialisti, pravniki, dipl. pravniki
— višje medicinske sestre, zdravniki in zobni zdravniki.
b) kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez druž.b-nj pomoči ne bi mogli šolati
c) kand Jati z boljšim učnim uspehom.
d) kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno šolanje in ii pesno delo v izbrani usmeritvi. Mnenja o tem posredujejo službe pok licej- . usmerjanja.
e) i indidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na i pisane kadrovske štipendije na območju občine stalnega bivališča in dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene ^ele po tem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije.
Kandidati morajo izpolnjeni prijavi oziroma vlogi (na obrazcu DZS 8, M)   Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) za štipendijo priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih
— izjavo OZ D in drugihštipenditorjev, da jekandidat zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena
, — izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za kandidata, ki še ni dopolnil 18 let, to izjavo podpišejo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovskem, štipendiranju.   Tako izpolnjene vloge naj kandidati vložijo osebno «rokovni službi skupnosti za zaposlovanje Litija v Liti ji Jerebova ul. 12 naj do 5. SEPTEMBRA 1982.
Bliža se čas dopustov in ker žellmo,da bij'h najlepše preživeli, vam v blagovnici Centromerkur v Litiji nudimo vso opremo za prijetne počitnice na morju in planinah, zato vas vabimo, da obiščete oddelek športa In opreme za rekreacijo v prvem nadstropju blagovnice.
V Istem nadstropju lahko po ugodni ceni kupite moške srajce in ženske halje. Na zalogi pa je tudi lepa izbira brisač po znižanih cenah.
Priporoča se blagovnica Centromerkur v Litiji.
emona centromerkur
BLAGOVNICA V LITIJI
»KOVINARSKA« tovarna industrijske opreme in konstrukcij n.sol.o. Krško
TOZD TRANSPORTNE NAPRAVE n.sub.o. Dole pri Litiji
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 8 KLJUČAVNIČARJEV I., II. ali III.
Pogoji: K V oziroma poklicna kovinarska šola, ter 3, 2 ali 1 leto delovnih izkušeni.
2. 8 POMOŽNIH KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji: PK in 6 mesecev delovnih izkušenj.
3. S POMOŽNIH DELAVCEV
Pogoji: NK in 1 mesec delovnih izkušenj.
4. 3 VARILCEV, ali POMOŽNIH VARILCEV
Pogoji: KV oziroma poklicna šola varilske smeri, 2 ali 1 leto delov/nih izkušenj, ter za PK 6 mesecev delovnih izkušenj. Dela in naloge so za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni od objave. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objav-nega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo na naslov: KOVINARSKA Krško, Kadrovsko splošna služba, CKŽ 137, 68270 Krško.
MERKUR — trgovina in storitve, n.sol.o. Kranj, Koroška c.1
TOZD Prodaja na drobno, n.sub.o., Kranj Kranj, Gregorčičeva 8
objavlja prosta dela in naloge v prodajalni v Litiji
1. vodenje večjega oddelka v prodajalni
2. vodenje manjšega oddelka v prodajalni
3. prodajanje blaga
4. sprejemanje vplačil
5. razkladanje in nakladanje blaga na prostem
Pogoji:
■pod tč. 1: poslovodska šola, 2-3 leta .delovnih izkušenj pod tč. 2,3 in 4: šola za prodajalce tehnične smeri, 2-3 leta delovnih izkušenj
pod tč. 5: končana osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj Za vsa navedena dela in naloge se sklepa delovno razmerje
za nedoločen čas. Ponudbe pošljite v 5 dneh po objavi na naslov: MERKUR —
trgovina in storitve, n.sol.o., Kranj, Koroška c. 1, kadrovsko-sc-
cialna služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepov o izbiri.
Za vsako priložnost
Gostinsko podjetje Litija vam v svojih obratih: Restavracija-»Pošta«; tel. 881188, Kegljišče — tel. 881 453, Jerebov hram — tel. 881233, gostilna »Majolka« Šmartno — tel. 881 297 in gostišču »Valvasor« v gradu Bq-genšperk — tel. 881 296 nudi svoje usluge ob svečanih priložnostih: obletnicah, poslovnih stikih z domačimi in tujimi partnerji, fantovščinah in dekliščinah, porokah, sindikalnih in drugih proslavah organizacij združenega dela.
Na gradu Bogenšperk sprejemamo naročila za piknike v naravi manjših in večjih skupin. Postreženi boste z izbranimi jedili in pijačami po vaši in naši zamisli, tako da bo svečani dogodek ostal v prijetnem spominu vam in vašim gostom. Cenjena naročila sprejemamo osebno ali po telefonu na št 881188 (061) ter na telefonske številke obratov.
Priporoča se kolektiv Gostinskega podjetja Litija