Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 14. januarja 1937
Štev. 10. Leto XI. fXVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo ia uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455	TVTVTIFl
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	- H	H H	HM	jr	jŽBit
v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
PMeski
KRALJICA MARIJA PRI KRALJU JURIJU VI.
Sinoči sta sprejela v svoji rezidenci Nj. kraljico mater Marijo angleška suverena kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta.
ZAKLJUČEK ŠKOFOVSKE KONFERENCE.
Po šestdnevnem razpravljanju se je zaključila sinoči konferenca jugoslovenskih škofov, o kateri izide danes ali jutri službeni komunike.
SPREMEMBE V UČITELJSKI SLUŽBI.
^ V 8. položajno skupino so napredovali: Karel Prali v Vurbergu, Nada Bobič v Rušah, Ciril Končnik v Razvanju, Martin Ambrož v Stranicah in Hilda Požar pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Iz državne službe je odpuščena Hilda Ule, učiteljica ročnih del v Ločah pri Konjicah. Razrešeni pa so med drugimi naslednji šolski 'upravitelji: Ivan Kuraž, v Dravogradu, Janko Gačnik v Guštanju, Ciril Vobič pri Sv, Andražu (Ptuj), Ulrik Hauptman v Ribnici na Pohorju.. Janko Križič v Ločah pri Konjicah in Alojzij Lovšin v Braslovčah pri Celju. Za šolske upravitelje Pa so med drugim postavljeni: Mirko Cujnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor., Josip 1 ratnik v Gornjem gradu, Janko Šegula dekliški šoli v Ptuju, Josip Kutin v prvem mestnem mladinskem domu v Mariboru, Ivan Rutter v Kotljah, Milan Lah v Negovi, Jožef Kocbek v Vučji vasi, Anton Valenčak v Guštanju-Ravnah in Ciril Drekonia v Turnišču.
CERKEV NA PRODAJ!
V Novem sadu je na prodaj cerkev novosadske armensko katoliške cerkvene občine, ki je obstojala v naših krajili nad 200 let. Vprašamo se, kako je do te prodaje prišlo, in to tembolj, ker je res redfk slučaj, da bi bila ta ah ona cerkev naprodaj. Zgodovina te cerkve je zelo zanimiva. Prva armensko katoliška cerkvena občina je bila ustanovljena na o-zemlju Jugoslavije v letu 1732. in sicer v Beogradu. Armene, ki so brli naseljeni Po avstrijski vladi radi njihovega trgovskega znanja, je prisilil naval Turkov na Beograd, da so odtod zbežali in se naselili v Novem Sadu. Tam so si kupili zemljišče, na katerem so si postavili svojo cerkev, ki je pa danes že v sredini mesta. Cerkev je medtem enkrat že pogorela do tal, a so jo 20 let kasneje ponovno sezidali. Število vernikov se je iz leta v leto manjšalo, tako da sta končno ostala samo še dva člana te izumrle verske sekte in sicer paroh novosadske ar-uiensko katoliške cerkvene občine dr. Gabriel Menevišijaii in njegova žena. Žu-Pari je v decembru preteklega leta umrl, ako da je ostala cerkev sedaj samo še '• enim članom, to jc parohovo ženo-vdo-v°. Več kakor gotovo je, da ne bo stavba služila obredom katerekoli verske ykte, temveč, da bodo isto podrli in bo '';i teni mestu, ki je danes v sredini me-s|a in enem najprometnejših križišč, sezidana moderna visokouadstropna trgovca hiša. Na ta način bo torej po 200 le-'i svojega obstoja prenehala armensko Katoliška cerkvena občina v Novem Šajn z edinim pripadnikom — gospo paro-To, ki jo je medtem prevzelo v oskrbo 'miskokatoliška cerkvena občina.
NOVI PROTIŽIDOVSKI POGROMI
V	NEMČIJI.
Kampanja je v Nemčiji v zopetnem polnem razmahu. Povod temu je dal pro-
Goring svoj čas: nam so potrebne) ši topovi kakor maslo Eden sinoči: nam je ljubše maslo nego topovi
LONDON, 14. januarja. Reuter poroča: Zunanji minister Eden je imel na banketu društva inozemskih dopisnikov pomemben govor o situaciji, o kateri je med drugim dejal: »Ko zrem na današnji položaj po vsem svetu, smatram, da je najboljša deviza razborltost ter razumevanje, in sicer razboritost v izvedbi ciljev, ki bi utegnili povoljno vplivati na splošno ureditev vseh vprašani ter razumevanje stališč vseh narodov pri izvedbi te splošne povoline ureditve. Bilo bi smešno smatrati, da ne bo novo leto izzvalo raznih momentov nereda, ki se zapažajo v Evropi. Položaj v Španiji zbuja še nadalnje nemire po vsem svetu. Smatramo, da je izključno pravo Špancev, da sami sebi določijo sistem vladstva, ki jim najbolj konvenira. Radj tega onemogočamo, in si bomo tudi za naprej prizadevali, da onemogočimo vsako tuje posredovanje v Španiji. Nekateri smatrajo, da bo Španija po končanj državljanski vojni dobila bodisi fašistično ali komunistično vlado. Mi pa tega ne verujemo. Nasprotno verujemo, da se niti nobeden teh režimov, ki niso orirojeni španski naturi, ne bi mogel stalno učvrstiti v Španiji. Spanja bo sama sčasoma izgradila svojo lastno obliko vladavine. Tudi upam in mislim, da se ie izkazala kot nepravilna tendenca, da se Evropa razdeli v dva ideološka tabora. Tako je na pr. prišlo do izmenjave jamstev med Vel ko Britanijo in Italiio, kar ni naperjeno proti nobeni drugi državi. Velika Britanija je nekajkrat izjavila, da je proti vsakemu, razdeljevanju Evrope na pripadnike nasprotujočih si ideologij. Verujemo, da je temelj var nosti za mir, da se ves naš moralni In politični kapital uporabi proti doktrini izključljivosti. Zatem je Eden govoril o obrambi angleške parlamentarne demokracije, ki smatra, da je temelj splošnega blagostanja v sodelovanju z vsemi rasami in verami. Nato pa je v zvezi s sedanjim oboroževanjem Anglije dejal: »Mi ne moremo sprejeti druge politike v tem svetu, ki se na vseh straneh obo-rožuje v strahotnem tempu. Oboroževanje Velike Britanije, ki je v živahnem tempu, se bo zaključilo tedaj, ko bo za to čas najprimernejši. Vemo, da oboroževanje ni cilj in da ni pot, po kateri hodimo najrajši, pri čemer dejanski rajši imamo maslo nego topove, s čimer je Eden aludiral na znano svoječasno Go-ringovo izjavo, da so Nemčiji topovi potrebnejši nego maslo. Pripravljeni smo, da prevzamemo s svoje strani na sebe največje napore prizadevanja za gospodarsko sodelovanje in za pomirjenje prilik v Evropi, prizadevajoč si, da imajo tudi drugi masla, zlasti pa oni, ki ne čutijo potrebe po topovih. Eden je končal svoj govor izjavljajoč, da se pred narodi odpirata dve poti: prva, s katero se krepi mednarodno sodelovanje potom odklanjanja carinskih barier, ki ovirajo mednarodni trgovski promet. Tukaj je treba osredotočiti iskreno sodelovanje, da se ublažijo čustva napram raznim ideologijam, v želji, da se zboljša splošni mednarodni položaj in da se dela na pripravljanju blagostanja sveta. Druga pot pa vodi v izolacijo ter nadaljevanje silovitega oboroževanja do maksmalne mere. To pa bi koncem koncev moralo privesti svet do ene najstrahovitejše ka* tastrofe.
aofset v mftam!
I KOD AN J, 14. januarja. Oba angleška zdravnika dr. Stefens in dr. Dobit, ki j sta se kot odposlanca Ossietzkyjevega | odbora mudili v Nemčiji, z namenom, da spremljata v Oslo Karla Ossietskya, ki mu jc bila priznana letošnja Nobelova mi-! rovna nagrada, sta sedaj objavila svoje i poročilo. Izjavljata, da nista mogla .najti
hma Hemcev f»ud Madridom
ces, ki se je odigral pred offenburgškim sodiščem proti 19letnemu židovskemu teologu Hansu Schiille, ki se mora zagovarjati radi krvoskrunstva nad dvema sestrama. Protižidovski pokret, ki je bil že v pojenjanju, je po tem ponovnem-slu-čaju zopet vzplamtel radi prave Sodome in Gomore, zlasti med židovsko mladino. Obtoženi Schiille, svoječasni mladinski vodja, je bil že večkrat predkaznovan radi raznih moralnih pregrešk in kot pro-tidržaven element, a je bil kasneje vedno
—	radi njegovih lojalnih izjav — oproščen. Njegov študij na teološki fakulteti ! je moral na čuden način prekiniti in« sicer | radi krvoskrunstva in drugih nravnost-nih grehov. Ena izmed oboževanih dveh sester je v nežni mladosti 13 let kmalu zatem povila otroka. Iz pisma, ki ga je obtoženi Schiille pisal svoji materi, je razvidno, da je njegova mati vedela o vseh teh njegovih »moralnih« podvigih. Ta slučaj, ki je nemško javnost ponovno razburil, je dal povod za nove pogrome proti Židom v Nemčiji, kjer smatrajo, da leži velik del krivde radi teh zločinov predvsem v veri, ki gre nemoteno preko teh dogodkov in ne najde niti najmanjše obsodbe zanje.
Ossietzkya, Nobelovega nagrajenca, četudi so nemška oblastva predtem službeno izjavila, da je Ossietzky svoboden in da more odpotovati, čim mu to dovoli njegovo zdravstveno stanje. Oba zdravnika sta po tem, kar sta v Nemčiji videla in slišala, prepričana, da se Ossietzky zopet nahaja v zaporu.
114 MILIJONOV ČISTEGA DOBIČKA.
V	državi je 677 industrijskih delniških družb. Tudi večina bank, 610 po številu, so delniške družbe. Tu treba nadalje našteti še 23 zavarovalnih družb, 175 trgovskih delniških družb in druga uvodoma o-menjena podjetja. Vsa ta podjetja so plačala leta 1935 od čistega dobička 75 milijonov Din. Po podatkih znanega gospodarskega publicista Vladimira Rosenberga jc znašala vsota vseh bilančnih pozicij teh podjetij leta 1934, 31,1 milijarde Din, od česar odpade na industrijo 13,7, na denarne zavode 13,3, na trgovske in druge družbe 2,7 ter na zavarovalnice 1,2 milijarde Din. Lastna sredstva, to je glavnica in rezerve, so znašale leta 1934 11 milijard Dpi, to je za 1,2 milijarde več ko 1. 1931., ko se je kriza začela. Tudi rezerve so se oc*	K 1935* povečale od 2,6 na
3,5 milijarde Din. Ker pa so se delniške družbe posluževale tudi tujega kapitala, so razpolagale leta 1934. z 28,2 milijard Din kapitala. Od tega velikega kapitala pa so dosegle družbe 365 milijonov Din čistega dohodka ter 251 milijonov Din izgube, da je ves njihov čisti dobiček znašal 114 milijonov Din, da je znašala donosnost vložene glavnice (brez rezervnih fondov in tujih sredstev) 1.52°/o. Od 114 milijonov Din čistega dobička so plačala vsa ta podjetja 75 milijonov Din ali bSVo družbenega davka.
MADRID, 14. januarja. Agencija Havas Poroča, da je španski obrambni odbor ob javil komunike, iz katerega izhaja, da so zadnjo ofenzivo Francove vojske vodile I v glavnem nemške vojne sile, ki so sicer I z veliko brzino prodrle, ki sc jim pa m ! posrečilo, da bi se pravočasno utrdile, ta-: ko da jc protiofenziva madridskih branil-i cev uspela in da so Nemci bili vrženi nazaj.
| DUNAJ, 14. januarja. Z ozirom na vesti iz Španije in Nemčije, da so bili člani I takozvane »Avstrijske legije« odposlani v
Španijo, se v dunajskih krogih izjavlja, da gre v predmetnem'slučaju za legionarje, ki so se, kakor izhaja iz pisem, na podlagi lastne odločitve podali pred nedavnim v Španijo. To so ljudje, ki so Avstrijo svoj-čas zapustili in ki so sedaj poskusili svojo srečo v Španiji, potem ko niso mogli v Nemčiji utešiti svojih pustolovskih želja. Nemški mogotci niso proti temu ničesar imeli, če se je to zgodilo, ker so veseli, da so sc podali v tujo zemljo legionarji, ki so jih vedno čutili kot nckakšm> obtežbo.
Sionska a&alo ie tod mkonUe šfumske vtode
LONDON, 14. januarja. V nevtralitet« ucm odboru sta na sinočni seji predlagali Nemčija i n Italija, da sx: zapro vse zlate zaloge španske vlade, ki sc v glavnem nahajajo v Franciji, da bi se po končani državljanski vojni izročili oni skupini, ki bi zmagala. Predstavniki Francije in so-
1	vjetske Rusije so proti temu predlogu od-
ločno protestirali, izjavljajoč, da je zlato last zakonite španske vlade, radi česar ne morejo inozemske oblasti razpolagati s. tem denarjem. Sovjetski poslanik Majski je razen tega izjavil, da mora počakali na nova navodila od svoje vlade v Moskvi.
RADI PRITOŽBE.
V	Gabrovici pri Mačkovljah so obl veliko vaško zemljišče, ki je bilo skoro vseh vaščanov, odvzeli in pro na dražbi. Oni kmetje, ki so lahko oc pili na dražbi kos zemljišča, so bili deloma oškodovani za odvzete jim i vice. Vsi drugi, in sicer 11 po števili ostali brez zemljišča. Zaradi krivice so jo utrpeli s tem postopanjem, s< vseh 11 kmetov pritožilo. Njim se ie družil še dvanajsti, in sicer Klement I ser, ki je bil pred leti obsojen na let koufinacije, a jc radi amnestije pred časom prišel domov. Prvotno protestirali pri občinski upravi. Ker ničesar dosegli, so šli s protestom višje instance. Oblasti pa so dale ai rati vseh 12 kmetov, ki so jih delj i pridržali v zaporih, nato pa izpustili razen Klementa Purgerja, ki so ga, ko da sklepati, postavili pred tržaško I finacijsko komisijo in ga ponovno kr uirali. Obdolžili so ga. da je nahuj: kmete, da sc uprejo in kot državi nci nega hujskača in upornika tudi obso
Stran 2.
Mariborski »Ve čer n !k« Jutra
/ Mariboru, dne 14. I. 1937.
____ _______——mA
Smmsmveste
Marljiv* tezenski sokolski d^etantje
Tezenski sokolski diletantje žrtvujejo ves svoj prosti čas v večernih urah po naporni dnevni službi sokolskemu prosvetnemu delu in imajo v osebi br. Rebolja strogega in požrtvovalnega režiserja, ki ne štedi truda, da dvigne igralce nad povprečno diletantsko višino. Prošlo nedeljo so žc drugič gostovali v Sokolskem domu v Limbušu z veseloigro »Ka-riiera kanclista Vinciga« in jih je številna publika, med katero smo opazili tudi bivšega mariborskega župana g. dr. Li-polda, nagradila z obilnim aplavzom. Za-■ edba posameznih vlog je bila posrečena in so bile podane nekatere prav odlično, tako, da sta lahko br. Rebol in Cotič na
svoje delo ponosna. Tudi gmotni uspeh je spravil v dobro voljo našega vedno nezadovoljnega blagajnika br. Leberja. — To nedeljo pa bodo gostovali z isto veseloigro v Renčljevi dvorani na Pobrežju m upamo, da bo pobrežka publika napolnila dvorano in dala našim sokolskim delavcem pobudo, da vztrajajo na sedanji poti v procvit in razmah Sokolstva mariborske okolice. Ker gostujejo tezenski diletanti prvič na Pobrežju, smo prepričani, da bo zlasti članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo upoštevalo vzajemno delovanje na prosvetnem polju v naši veliki predmestni občini.
pravcata sramota za naše mesto. Kakor smo izvedeli, bodo še tekom letošnjega leta barake in vagonarsko kolonijo podrli ter mesto tega zgradili zasilna stanovanja, kamor bodo lahko prišli vagonarji in barakarji iz Danjkove ulice. Za kritje gradbenih stroškov pa se bo deloma upo-
rabil denar, ki ga bo prejela mestna občina z zamenjavo vojašnic. S preostalim delom te vsote pa bo mestna občma zsra dila moderno carinarnico v Einspielerjevi ulici. Dosedanjo carinarnico, ki že zdavna ne zadošča več potrebam, pa bodo podrli.
Bcmm mzfiedi
Ded IVloroz Je obdaroval rusko deco
V risalnici II, dekliške meščanske šole v Slomškovi šoli je priredila tukajšnja Ruska matica svojim otrokom preteklo soboto dne 9. t. m. izredno lepo uspelo božičnico. Pri tej božičnici so bili obdarovani otroci članov Ruske matice in to iz njenih lastnih sredstev. Ruska matica zbira v svojem krogu svojo deco in jo vzgaja v nacionalnem duhu in v ljubezni do materinščine.
Božičnica je bila letos izredno dobro obiskana in je bilo ob tej priliki obdarovanih okrog 40 otrok. Zahvala za to, da je letošnja ruska božičnica tako lepo uspela, gre predvsem staršem, matičnim članom, matičnemu odboru kakor tudi ravnateljici šole g. Klavžarjevi, Pozdravne besede je spregovoril v odsotnosti predsednika g. prof. Sokolova, njegov namestnik b. N o! d e. ki je v svojem lepem govoru podčrtal pomen in važnost ruske šole in ves trud, ki je bil zvezan s predpripravami božičnice. Sle-
dil je spored, ki so ga izvajali otroci ruske šole pod vodstvom učiteljice gospe Volkove. Ljubka deca se je razživlja-la v brezhibno podanih recitacijah in v nastopu z nekaterimi muzikaličnimi točkami, Pevske točke je absolviral dečji pevski zbor v splošno zadovoljstvo vseh zbranih, nakar se je po kratki primerni igri svečano pojavil na odru ded Moroz, to je ruski beli mož, ki je obdaroval vse otroke s skromnimi darili. Božično drevo je bilo slavnostno‘okrašeno in razsvetljeno. Največ veselja pa je priredil deci čarovnik, ki ga je podajal matični odbornik g. N. Bikof, ki je deco imenitno za baval s svojimi čarovnijami in izpopol nil s tem božičnico v popolno zadovoljstvo dece in odraslih. Pripomniti mora mo, da vzdržuje Ruska matica knjižnico in šolo iz svojih lastnih sredstev, ki jih črpa iz vsakoletne priljubljene koncertne prireditve, ki jo bo kakor vsako leto priredilo tudi letos.
V iegijestm šene
KaKšna bodi prava žena
Žena bodi možu enakopravna. Tako se lasi zahteva, ki jo često slišimo iz vrst ženskega pokreta. Sposobnosti žene so povsem različne od moških sposobnosti. Ni dvoma, da so enakovredne, so pa tudi enako potrebne za človeštvo. Na eni strani vidimo moža, kako si prizadeva, da da od sebe družbi vse ono, kar le zmore, na drugi ženo, ki si istotako prizadeva, da bi v vsestranskem izpopolnjevanju dosegla moškega. Oba pa dvigata človečanstvo do čim popolnejše veličine.
Pri sodobni ženi pa ne sme iti vse njeno prizadevanje za enakopravnost z možem v tem pravcu, da bi se odrekla svoji ženskosti. Vsako posnemanje moškega pomeni za ženo nekaj manjvrednega, kar prav gotovo ne dviga njenega ugleda. Istotako ne cenimo onega moškega, ki poseduje na sebi znake, ki karakterizi-rajo ženo in ne moškega.
Prava vrednost žene je v rojeni ženskosti. Tu leži vsa njena sila in moč na-pram moškim, ki je največje orožje naših žen v življenjskem boju. S to silo so
žene dosegle svoje največje uspehe in zvestobo največjih mož. Radi tega orožja so bile napisane brezštevilne knjige in so bila ustvarjena mnoga pomembna dela.
če že nosi žena moško obleko, če se obnaša kakor moški, oz igra z njim karte, kadi, če rabi iste izraze, če zastopa ista načela, če ima iste slabosti in nedo-statke ter pogreške kakor moški in celo take, katerih se sami moški žele osvoboditi, taka žena ne more zbuditi v moškem prav nobenega spoštovanja, nobene ljubezni in še manjšo željo po skupnem zakonskem življenju. Malo je moških. ki bi si želeli imeti take žene. ki so bolj moški nego žene. Nobeden mož ne želi imeti žene, ki bi se odrekla tistim lastnostim, ki so odlika ženskega sveta in ženskega spola.
Žena mora biti tako v javnem kakor tudi v zakonskem in družinskem življe nju samo žena, ker le tedaj bo v mnogih moških zbudila željo po ustvaritvi lastnega doma. Le tedaj bo videl moški v ženi možnost skupnega zakonskega živ ljenja in harmonične celote.
mUUka
Wova zasilna stanovanja, nova carinarnica, nova realna gimnazija
Že več let se merodajni krogi na rotovžu bavijo z vprašanjem tržnice, ki ie za naše mesto nujno potrebna. Med drugimi projekti je obstojal tudi načrt, da bi se nova tržnica postavila na Glavnem trgu in sicer poleg Bergove hiše. Ker bo pa na tem prostoru baje gradila Vzajemna zavarovalnica svojo palačo, je tudi ta načrt splaval po vodi, tako da st) bili merodajni krogi primorani, odločiti se za drugo mesto, kjer naj bi v bodoče stala mariborska tržnica. Po zanimivih izjavah mestnega predsednika g. dr. Juvana zastopniku našega lista so se na rotovžu odločili, da bodo zgradili mestno
tržnico na Vojašniškem trgu, in sicer radi tega, ker je omenjeni trg precej v cen-trumu mesta. Z graditvijo nove tržnice se bo takoj pričelo, čim bo našla mestna občina mariborska za to primerna sred-
ideMe
Nove izvozne tarife za les in oglje. Jugoslovansko-avstrijska tarifa, ki je bila lani uvedena in ki se je dobro obnesla, je bila s 1. januarjem 1937. razširjena na nove predmete. Tako na predmete iz postavk 24—26, to je za žagan les, železniške prage in okrogel les ter za oglje. Tarifna postavka št. 24 obsega surov, še ne obdelan les ter material za frize in žagane železniške prage, nad 2.7 m dolge. Ta tarifa velja za avstrijske železniške postaje in za tranzitne postaje v smeri proti Italiji, Švici in Nemčiji. Za pošiljke, ki gredo v Nemčijo, Francijo, Švico, Belgijo ali Nizozemsko, so določene posebne izjemne tarife. Tarifna postavka 25. se nanaša na izdelane in impregnirane železniške tračnice, tar. post. 26 za okrogel les, debla, razen za tuj les ter velja za pošiljke z jugoslovanskih
stva. Na rotovžu sc bavijo tudi z vpra šanjem graditve nove realke, ker seda- j žel. postaj na avstrijske ali določene ob-nja stavba, ki je bila zgrajena pred 50 mejne postaje. Ker se mehak les izvaža leti, že davno ne več zadošča potrebam
Za prostor, kjer naj bi stala nova realka, pa se še niso odločili. V poštev prideta koroško ali magdalensko predmestje.
Na rotovžu se tudi bavijo z aktualnim vprašanjem odstranitve barak in vago-narske kolonije v Da jnkovi ulici, ki je
il Jugoslavije večinoma po morju, prihajajo nove tarife v poštev predvsem za trd les, ko bukev, hrast, javor in oreh, ki tudi baje prenesejo v primeri z mor skimi bolj drage železniške tarife. Na novo je bila določena nadalje izvozna tarifa št. 12 za oglje. Tu so jugoslovan-
ske tarife znatno znižane. Tako je znašala prevoznina za 10.000 kg oglja iz Banjaluke do Jesenic-drž. meja do 1. janu arja 1937 145 šilingov, od tedaj pa le 11 šilingov.
’ A*.*
Ljudska univerza. Danes zvečer predava v Ljudski univerzi dr. Travner: Delo sodnikov. Predavanje je s slikami-
Pričetek občinskih zborov. Kakor smo že poročali, bo imela Strelska družina občni zbor, združen z izročitvijo diplome ustanovnega članstva ravnatelju »Splošne« g. Franju Babiču, z odlikovanjem spominske medajle generala B. Putniko-viča upravniku »Jutra« in ;> Več e mika« g. Slavku Reji ter medajlo najboljšega strelca za leto 1936 br. Siniču Ivanu, in sicer soboto ob 19. uri v gostilni Pulko. Iz prijaznosti bo sodelovalo pevsko društvo »Radost«, ki s svojim ubranim petjem poživi vsako našo prireditev. Strelci, točnost!
Spom&iite se CMD1
Dsr. Fran Vatovec:
1UG ki sievmske bitna-Mstike
(Dalje.)
VODNIK KOT ŽURNALIST.
Vodnikovo žurualistično strokovno delo, ki predstavlja četrti glavni element časništva, je treba tudi presojati po merilih Vodnikove dobe. Vodnik je bil novinar \ preeej širšem smislu in razteznejšem delokrogu, kakor nam stopa današnji žurnalist pred oči. Naš prvi slovenski časnikar je bil v svojem delu ter dolžnostih univerzalen. Vodnik je Lublanfke Novize< izdajal, urejal, pisal in morda celo tipografično sodeloval. Prav gotovo je bil obvezan tudi glede razglasnega dela Novi/. • Združeval je v sebi vse tiste funkcije in naloge, ki pripadajo danes v dobi profesionalnega žurnalizma vsem v sodobni redakciji sodelujočim: bil jr tvorec jezika, novičar, feljtonist, korektor, tehnični urednik, glavni urednik. Vse v eni osebi. Upravičeno je zapisal dr. Bleitveis v Vodnikovem spomeniku«: Naj drugi slovo pojo Vodniku pesniku, jaz jo pojem njemu uredniku »Lublanfkih Noviz«, ne da bi jih povzdigal >}) neba zavoljo prečistega jezika — saj ob sežek je Vil kakršnega nahajamo v vsakem političnem li“tu • • •<'
Niso p% slave peli Vodniku nekateri sodobniki. Kakor je ral}>rati nn nekaterih mestih Lublanfkih
Noviz«, so Vodnikovo delo nekateri gotovo neupravičeno ter iz določnih namenov, ki jih danes morda niti pojasniti ne moremo, kritizirali ter omalovaževali. Že prvi slovenski žurnalist je na eksponiranem mestu svojega poklica- svoje stroke in položaja moral čutiti vso tisto kopico izrazov nejevolje in kritika-strstva, ki še danes mnogo-muogokrat neupravičeno! — zgrmevajo na potomce njegove poklicno vrste. To so tisti očitki, ki jim ic tudi sodobni časnikar vseh narodov in ras na vso moč izpostavljen.
Radi jezi k a se je na očeta slovenskega žurnalizma vsipala ploha očitkov. Kako se je pred njimi ubranil, sem povedal že v prejšnjih poglavjih. Glede prostora je moral ubogi Vodnik poslušati marnje in tožbe. Tudi. njim ni bilo prizaneseno. V št. 3 letnika 1798 jim sprašuje Vodnik vest na sledeči način: Nc;kiteri hi radi imeli, de hi se več v' teh novicah pisalo in zraven posebni listki perkladali; al prosim ih, naj nezamerio: zakai dtjlo se ne plača zadosti, tnu do sedaj gr^de vse na upanje, de z čašam bode več je-malcov. F,n sleherni lahko prevdari. da za dva sto rajnš sc nemore dva iim petdeset pognov natiskovat; brez tiga, da je po verhi treba vunajnc novice kupovat. papir za pokrove dajat, inu dosti slopin sturiti. • Potem so razni godrnjači prezentirali Vodniku trditev, češ da Lublanfke Novizc« lažejo in da ne-r e s n i e n e stvari poročajo. Vodnik se poslavlja krepko v bran v št. 50 letnika 17‘>9: Tedaj neterpim neslanih pisaniov na mene. v katirih se mi laž očita od neumnih hidi, katiri od drugih prebisanih nalaš z lažmi postreženi l>Hj. P -n v tako raznršuic Vodnik tudi i godrnjavost nekaterih bravcev. češ »de krajnske
(Vodnikove Novize!) pozniši prideo, ku nemške.« Na zanimiv način zavrača nadalje Vodnik anonimnega pisca iz Razdrtega, ki sc pritožuje radi tega, češ da »Lublanfke Novizc« o Napoleonu premalo pišejo, in ki mu Vodnik odgovarja v št. 61 1. 1798: »Ta tijden smo prejeli pismo od cniga n e p o d-p i s a n i g a človeka, pismo je dano na pošto v’ R a z* de r tim 15. dan vcjlki Serpana; v’ tim pismi sc toži, de oil Bonaparte nič nepišemo, kf;r vender Lublanske mjmškc novice, Teržaške inu Beneške novice dosti vi^do povedati. Naš odgovor je v’ kratkim: mi nečenio v’ naseli krajnskeb novicah nič drugiga od unajnch dežel jiisati, zunaj tiga, kar dvorne Dunejskc novice pišejo, katire so narhol resnične, inu narveč rqs pisati vedo Katirmu to nedopade. mu nemoremo pomagati, zakaj mi smo v’ pervini oznanili oblubo sturili, de sc bomo popolnim ravnali po Dunejskeh dvorncli Novicah. — Dalaj nam to pismo očita, de prazne reči pišemo; de malo povemo, kako naši soldatje marširajo, de pišemo, kar so drugi linije žq pozabili; de od Bas-van Oglu") nič nevc;mo, inu druge take stvari. Mi pa porečemo, de Duncjske dvorne novice ravno to pišejo, kar mi, kdo pa je v stani, tQ cesarske novice z’ lažmi pitati? Tedaj ostanemo per našimu naprej vzejtju. nc-bonio nikol drugači pisarili, zunaj kakor naš svitli cesarski dvor z’ veliko resnico nam naprej sv«;li. Prosimo, naj nam nikar nobeden praznimi pismi v’ roke nesega, temne, katirmu resnične stanovitne naznanja nedopadejo, naj rajši naše novice pusti. Per naši rqv-šini nimamo denarjov, praznih pisni brez imt;na phi-čovati: kir pa vunder oče nam kaj pisati, naj pošle svoje pismo porto franco.<
V	Maribor u, dne 14. I. 1937.
Mariborski »V e c e r n i k« Jufra
Stran 3.
fHotšoeske m zk&ttske M&tirn
V Mariboru 2383 radijskih naročnikov!
Število radijskih naročnikov v zadnjih treh letih silno narašča. Dočim jc bilo v Mariboru koncem leta 1933 1420, radijskih naročnikov, je naraslo njih število koncem leta 1934 že na 1728, koncem 1. 1935 na 2057, dne 31. decembra leta 1936 pa že na 2340 radijskih naročnikov. Od 1. januarja do 12. januarja pa se je prijavilo zopet 43 novih naročnikov, tako da znaša število radijskih naročnikov z da-
našnjim dnem 2383. Če 'upoštevamo, da jc v Studencih, na Pobrežju, Teznem, v Krčevini in najbližji mariborski okolici 600 radijskih naročnikov, vidimo, da jc krog ljubiteljev radija pri nas precej velik. Gotovo pa bi bi! mnogo večji, če bi imeli v Mariboru relejno oddajno postajo. S postavitvijo relejne oddajne postaje v Mariboru pa bi si lahko sleherni nabavil ceneni detektorski aparat.
Mariborskim pravoslavcem želita ured nStvo ter uprava »Večernika« srečno in blagoslovljeno Novo leto.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31. januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustaviii.
'	Uprava »VEČERNIKA«.
Rotovške novice. Mestni župan dr.
11	v a n je odpotoval v važnih kotnu-Nalnih poslih v Ljubljano.
Dr. Peter Zenkl pride tudi v Maribor. *.sredo prispe v Maribor znameniti češki socialni delavec dr. Peter Zenkl, či-j>ar ime je v najtesnejši zvezi z nastan-^0ll> znanih in znamenitih Masarykovih ^otnov v Pragi. V sredo zvečer bo pre-. val o Pragi, v četrtek dopoldne pa bo jfflel konferenco s predstavniki tukajšnjega socialnega skrbstva.
Mariborsko Jugoslovensko bolgarsko ig0 bo zastopal na sobotnem kongresu ^seh lig v naši državi v Beogradu prof. Jan Šedivy.
Mariborski pogrebi. Za preteklo leto izkazuje statistika o delovanju mestnega pogrebnega zavoda sledeče zanimive številke: Umrlo jih je v Mariboru: 343 moških, 332 žensk: 61 otrok mošk. spola 41 otrok žensk, spola, 9 vojakov in 4 kaznjenci, skupaj torej 790 oseb. Med njjmi je bilo 15 samomorilcev in sicer 13 moških in 2 ženski. Bilo je: 7 ekshumacij, 62 prebav, trije pogrebi 1. raz., 50 II. raz., 86 •11. raz., 81 IV. raz., 133 V. raz., 63 VI. r., f6 VIL tiw,„ 52 otroških, 27 ubožnih. 9 volkih, 126 bolniških pogrebov.
_ 167171937
Odprta noč in dan so groba vrata . .
v Kopitarjevi ulici 4 jc umrl v '77. letu Trosti kleparski mojster Franjo Hor-Vat- V 66. letu svoje dobe je izdihnil yp°kojeni vojno oskrbni nadupravitclj van Zvenkl. V splošni bolnišnici jc umrl y starosti 67 let posestnik Anton Pczdi-cek Žalujočim naše toplo sočutje.
-	Iz dr?-aV»e službe. Pristav VIII. položajne skupine Stanislav Verstovšek pri sreskeni načelstvu v Ljutomeru je bil premeščen k sreskemu načelstvu v Mursko Soboto.
Žalna sveta maša za pokojne tovariše
člane Udruženja poštnih tel. in telef zva-jiičnikov in služiteljev, pododbor Maribor, »ode v nedeljo dne 17. I. ob pol 12. uri v frančiškanski cerkvi. Med sveto mašo *£fa poštna godba. — Odbor.
Četrtek posebni večer s plesnimi nagradami v Veliki kavarni.
Gostilna pri »Lipi« Radvanje v soboto januarja domača zabava. Avtobus vo-p1 .0CL20- ure naprej od Glavnega trga. Prisrčno vabi gostilničarka I. Račič. Kolesarsko društvo »Poštela« ima dne 7. januarja ob 9. uri dopoldne svoj redni °ucni zbor.
Glasbena Matica pripravlja za prihodnji
ucn velik koncert simfonične glasbo. Na jogramu so znamenita dela svetovne li-Jature. Kot solist bo nastopil z violin-
ski
'n
m koncertom učitelj Glasbene Matice i)l,Wiki že dobro znani mariborski linski virtuoz, g. Taras Poljanec, j. y, ”,° v Kaliforniji. Prejeli smo od ne ^tenh staršev s prošnjo za objavo: ao bi bili v Kaliforniji bi bilo vse v rc-u a pa nismo, čutijo najbolj dijaki nc-;• cnli razredov tukajšnje klasične gim-aznoj ki se nahajajo pod streho tukajšnja i favne učiteljske šole. Ni treba pflvdar da pouk radi tega Mo. da se temu I)°d‘pisi staršev.
Konkurzi. Razglašen je konkurz o pre ^oženju Ilirske rudarske družbe z o. z.
a zelo trpi. Prosi-napravi konec.« Slede
Kino Union. Danes kolosalna veseloigra »Lili«, Frančiška Gaal, Szoke Szakall, Hans Jaray.
v likvidaciji v Prevaljah. Konkurzni sod nik dr. Lešnik, upravnik mase odvetnik dr. Senkovič v Mariboru. — Nadalje jc razglašen konkurz o premoženju Franca Jonkeja, posestnika in industrijalca v Slov. Konjicah. Konkurzni komisar starešina sodišča Levstek, upravnik mase odvetnik dr. Sbrizaj.
Zadeva bi se morala vendarle rešiti. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »čuditi se je, da ni ob železniškem prehodu pri magdalenskem parku več nesreč. Pravzaprav nastaja vprašanje, čemu je ta prehod, ko itak zelo malo ali slabo služi prometu, saj so zapornice skoro vedno zaprte. Nujno je, da se tukaj ali vsaj ob Tržaški cesti napravi podvoz ali pa da se zgradi prehodni most.« — Občani in prizadeti davkoplačevalci ter volilci.
Ne Ljudska, ampak Javna. Z ozirom na zadevno notico o tatvini v Ljudski kuhinji nam sporočajo, da je bila tatvina izvršena v Javni kuhinji.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: V Se vernih Alpah od časa do časa oblačno, ponekod bo nekoliko snežilo, temperatura bo padla, severozapadni vetrovi, drugod po večini jasno.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa lekarna na Frankopanovi cesti in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu decembru 1936. v uradu predstoj-ništva mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov izkazuje sledeče predmete: 1 aktovka z eno ruto, 1 pes volčje pasme, l denarnica z 60 Din, 1 denarnica z 1 Din, 1 ovratna verižica, 1 pasji nagobčnik, 1 denarnica z 30
JADRANSKA NOC
Din, 1 denarnica z 101 Din, 1 aktovka, 1 denarnica z 20.50 Din, 1 svetilka, 1 denarnica z 4 Din, 2 vrča za mleko, 100 Din (sto dinarjev), 1 zlata zapestnica, 1 zlata verižica.
Tudi ventilatorji so dobrodošli raznim
tatunom. Iz hiše v Vetrinjski ulici 2, ki jo je pred nedavnim kupila mestna občina mariborska, jc doslej še neznani ter še ne-izsledeni zlikovec ukradel ventilator, ki je bil vzidan v bivših gostilniških prostorih. Skoda znaša nad 600 Dn.
Podeželski rokomavhi so vdrli v stanovanje posestnice Helene Zorževe v Silovi ter odnesli za razne obleke, perilo, čevlje ter odnesli razne obleke, perilo, čevlje koli 2000 dinarjev. Za zlikovcem se vršijo poizvedbe.
Okradeni hlapec. Hlapcu Antonu Wei-su, stanujočemu na Aleksandrovi cesti 38, jc doslej neznani storilec odnesel vse oble ke in perilo. Skoda, ki jo trpi hlapec, znaša 1500 Din.
Gornja Radgona
Opozorilo. Sokolsko društvo Gornja Radgona pros* vsa okoliška društva in organizacije, da ne prirejajo na pustno soboto svojih prireditev, ker namerava prirediti ta dati svojo običajno vsakoletno pustno prireditev.
Samo od vode živi.
Zdravnik (preiskuje bolnika, ki je obolel radi prekomernega zavživanja alkohola): Od česa pa živite?
Bolnik: Samo od vode, gospod doktor! Zdravnik: Od vode? To je nemogoče.
Badnje ieiefanme vesU
Senzacionalne napovedi so§iš$kih listov: Mussolini pride ¥ Beograd
BEOGRAD, 14. januarja. Tukajšnji i»st; ponatiskujeio poročila bolgarskih listov, v katerih se povdarja, da so se v zadnjih mesecih odnošaji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo zelo zboljšali. V tej zvezi poročajo bolgarski listi, da bo ministrski predsednik Mussolini posetil jugoslovansko prestolico. Duce bo v maju t. 1. najpreje oiicelno posetil Budimpešto, nato pa se bo na povratku ustavil tudi v Beogradu, kjer bo ostal tri dni. Ob tej priliki se bo po informacijah podpisala nova jugoslovensko italijanska trgovinska pogodba in najbrže tudi pakt o jugoslovensko italijanskem prijateljstvu. V merodajnih rimskih krogih se te vsekakor senzacionalne napovedi sofijskih časopisov niti ne demantirajo, niti potrjujejo.
£mk% sm&dmm d&eta v
Rim, 14. januarja. V veliki smodnišnici I števik) človeških žrtev. Ranjencev je 50, Colleiarno je nastala eksplozija, ki je uni- med njimi pretežno ženske, čila več objektov in ki je zahtevala veliko I
Smhd mmdi mtkaja mine agitacije frted Mudddem
poiožljive maroške rezerve, da jih vrže na južni ironti pri Esteponi proti sovražniku. Očividno hoče general Franco zlomiti odpor Malage. V Algecirasu so zaplenili vse tovorne avtomobile in tudi taksije v svrho transporta čet. Po najnovejših po ročilih so Francove čete na južni fronti povsod trčile na .odločen odpor pretežno ruskih formacij. Iz Algecirasa poročajo, da so tamkaj Francovi vojaki iztovorili GIBRALTAR, 14. januarja. Reuter spo- j 300 topov iz Cevte, da vili uporabijo P*i roča: General Franco je pritegnil vse raz- obstreljevanju Malage.
Španija fmUma, ka do&ma katonije
MADRID, 14. januarja. Obrambni odbor sporoča v komunikeju, da je radi ponovnih snežnih zametov in goste megle nastalo v vojnih operacijah pred Madridom zatišje.
SALAMANCA, 14. januarja. Radijska po staja Francove vlade sporoča, da je general Franco pripravil ofenzivo proti Malagi. V to svrho se mu je posrečilo, da je zbral 10.000 mož.
LONDON, 14. januarja. Havas poroča: Pariški dopisnik »News Cronicle« dozna-va, da ni Hitler negativno odgovoril generalu Faupelu, ko ga ie obvestil o tem,
da je generalu Francu potrebna vojska 80.000 ljudi. Dopisnik izjavlja,^ da je Hitler odgovoril: »Pustili bomo Španijo šele tedaj, kadar dobimo kolonije.«
2 dts. itkoddovm $t&&&!/anjent v ne ša mi
i
BERLIN, 14. januarja. Z ozirom na vesti glede predstoječega dr. Schaclitovega prihoda v Pariz, se doznava, da je ta vest nastala v zvezi s povabilom dr. Schachtu, da prisostvuje polaganju temeljnega kam na nemškega paviljona na svetovni izlo-
žbi v Parizu. Dr. Schaclit pa jc že pred dnevi sporočil v Pariz, da mu njegovi posli ne dopuščajo, da bi lahko potoval v Pariz. Francosko nemška gospodarska pogajanja bodo vodili pristojni refereratje.
Ha&sdna
GLEDALIŠČE:
uri: »Kadar se utrga
MARIBORSKO
Četrtek, 14. I. ob 20.
oblak«, red A.
Petek, 15. januarja; Zaprto.
Sobota, 16. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Red C.
Nedelja, 17. januarja ob 15. uri: »Visokost pleše«. Ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. — Znižane cene.
Nedelja v gledališču. Ob 15. uri pono-ve veselo Ascherjevo opereto »Visokost pleše«, ki s svojo nežno, melodično glasbo ter zabavno vsebino, ki ji pa tudi gamlji-
V UNIONU
vili prizorov ne manjka, splošno ugaja. — Zvečer bo prva letošnja repriza Abrahamove priljubljene operete »Ples v Savo-yu«, kjer poje glavno partijo J. Igličeva. Veljajo znižane cene.
Najboljše Nušičevo delo zadnjega časa je brezdvomno njegova štiridejanska komedija »Dr«, ki je — dasi napisana šele pred kratkim — obšla s prodornim uspehom vse jugoslovensko odre ter je našla pot že tudi v tujino, kjer pravkar povdar-jajo, da Nušičeva imenitna satira in njegov neusahljivi humor v tej komediji v prevodu nič ne izgubi ter se mu mora človek nasmejati. To komedijo pripravlja sedaj mariborsko gledališče v režiji glavnega režiserja J. Koviča, v prevodu dramaturga dr. L Dornika in z D. Gorinškom v glavni ulogi.
Nušičev »Dr« jc sijajno pisana komedija s tipično Nušičevo satiro, kjer pisatelj prekaša vsa svoja v zadnjem času napisana dela. Delo ustreza na vse plati: dobrodošla bo ljubitelju duhovite ironije, satire, smeha pa nudi na pretek. Režija je v rokah .1. Koviča nastopijo pa Zakraj-škova, Rasbergerjeva, Barbičeva, Kraljeva, Starčeva, Goriinškova, Savinova, To*
vornikova, Gorinšek, Grom. Nakrst, Verdenik, Košuta, Košič in Blaž.
V	nedeljo popoldne ponove veselo Ascherjevo opereto »Visokost pleše«.
»Ples v Savoyu« po znižanih cenah. Abrahamovo popularno opereto »Ples v Savoyu« ponove to nedeljo zvečer po znižanih cenah. Glavno partijo poje J. Igličeva.
2a smeU in doka udja
Višek raztresenosti.
On: »Pomislite, nad eno uro sem iskal svoj klobuk in kje sem ga našel? Na obešalniku! Radoveden sem le, kje ga dobim drugokrat, če se tni to še enkrat pripeti.«
Ona: »Mislim, da najbrže na tvoji glavi!«
On je vedno isti!
Zdravnik: »Kadarkoli Vas vprašam za poravnavo računa, skomignete z rameni.«
Bolnik: »Toda vendar, gospod doktor, saj sem delal tako tudi v času svoje bolezni in to vedno, ko sem prišel k Vam v ordinacijo. Ta pojav je pri meni že star.«
Samo radi nje.
»Ljubček, povej mi odkrito, ali si me poročil res samo iz ljubezni ali si morda hotel priti na ta način samo do mojega denarja?«
»Samo radi tebe, draga moja ženka: denar je namenjen mojim upnikom!«
Obupai nad življenjem.
»Vedno sem mislil, da si vegetarijanec. Danes pa vidim, da si si naročil porcijo dunajskega izrezka. Kje naj iščem v/roka tej spremembi?«
»Sem še vedno prepričan vegetarijanec in živim v prepričanju, da živijo vegetarijanci veliko delj nego oni, ki jedo meso. Zaupam ti pa, da sem se bas v tem trenotku naveličal življenja...
Darujte za azimi sklad Piti
Stran 4.
Mariborski »V e o e r n i k« Jutra
V	Maribor >ri, dne 14. I. 1937.
set
Vinjske .navite
Poslovanje sreskega sodišča v Ptuju.
Sresko sodišče v Ptuju, menda naj večje v Dravski banovini je sestavilo statistiko o svojem delu v poslovnem letu 1936. Iz te statistike je posneti, da se je delo v preteklem letu znatno pomnožilo, kar je razvidno iz številk v oklepajih za leto 1935. Statistika je sledeča: opominjalne stvari 1.844 (1.523), malotne stvari 465 (458), menične stvari 8 (6), druge pravde 722 (682), prisilne izvršbe 3.384 (3.228), zapuščine 980 (923), varstvene in skrbstvene stvari 4.599 (4.568), stečajne stvari 2 (2), stvari pravne pomoči v civilnih pravdali 278 (252), obči vpisnik 877 (577), overitev podpisov 742 (706), zemljiškoknjižne stvari 4.016 (3.567), stvari sodne uprave 467 (508), številke denarne knjige 3.592 (3.226), plačilni nalogi 3.755 (3.606) postopek proti mlajšim mladoletnikom 40 (51). Kazenski prestopki pri sreskem sodišču 1.247 (1269), pritožbe 6 (10). prizivi 49 (88) pravna pomoč 578 (499), preiskava za okrožno sodišče 387 (402), preiskava za državno tožilstvo 353 (357). Delo pri sreskem sodišču se je v varstvenih zadevah zelo pomnožilo, posebno pa da ogromnega dela zaščita kmetov. Pripomniti je še tudi, da manjka že dve leti en sodnik tako, da se delo mora razdeliti na ostalih 7 sodnikov. — Tudi pisarniško osobje je z delom preobremenjeno.
Amnestije je pri sreskem sodišču v Ptuju deležno 51 oseb, 2 slučaja pa sta abolirana. Ob času razglasitve amnestije se je nalmjalo v sodnih zaporih 6 oseb, ki so jih takoj izpustili na svobodo, tako da so sodni zapori ob času, ko to poročamo, prazni.
ig Laenie Vodarne
Himen. Pri Sv. Petru v Gornji Radgoni sta se poročila odlična sokolska članica gdč. Medi Skuhalova, upraviteljica pogodbene pošte pri Sv. Vidu pri Ptuju, z g. Cirilom Bizjakom, železniškim uradnikom iz Maribora. Bilo srečno!
Radijske motnje so v našem obmejnem trgu v zadnjem času na dnevnem redu. Ker je poštno ravnateljstvo v Ljubljani sporazumno z radijsko oddajno postajo ravno te dni delegiralo svojega radijskega strokovnjaka v Maribor, da tamkaj ugotovi radijske motilce, bi bilo umestno, da bi pri tej priliki posetil tudi manjša mesta in trge ob naši severni meji, kjer pripadajo radijskim naročnikom enake pravice, pa tudi enake dolžnosti v pogledu plačevanja, oziroma izpolnjevanja obveznosti.
Utihtiktiuc Atufite
Kakor že javljeno priredi »Putnik« z luksuznim, kurjenim avtokarom enodnevni izlet v Celovec. Odhod iz Maribora 7. 11. ob 7. uri zjutraj izpred hotela »Orel«. Cena vožnje z vizumom Din 120.—. Prijavite se čimprej. Vse potrebno glede
izleta dobite pri Putniku. Aleks. c. 35, iel. 21-22.
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na Dunaju. V času od 12.—15. II. še
vrši na Dunaju zimsko-sportni teden. Pri tem bo tekmovanje za svetovno prvenstvo gospodov v umetnem drsanju. Vršile se bodo tudi mednarodne tekme za dame in pare, kakor tudi internacionalna tekma v hokeju na ledu. V to svrho priredi Putnik, dne 13. II. z avtokarom izlet na Dunaj in odhaja iz Maribora ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Orel«. Cena vožnji z vizumom vred Din 240.—. Prijavite se pravočasno pri Putniku Aleksandrova c. 35, tel. 21-22.
Oimejne navite
Podvelka. Trde, da se gospodarski položaj boljša. Tu tega mnogo še ne občutimo. Les, glasni vir našega življenja, gre še vedno pol zastonj v denar. Za spravo istega bi 'rabili snega; pa ga ni. Dilcarji nas zapuščajo, ker je na planinah mesto sanenca samo led. Cene življen-skili potrebščin so pri nas stalno čvrste in za dohodke previsoke. Razumljivo je, da je v takih okolščinah udejstvovanje tudi na kulturnem pobu težavno. Kljub temu se naše društvo »Velka«, ki obhaja letos petnajstletnico obstanka in delovanja, ni ustrašilo truda in žrtev, samo da zadosti svoji vzvišeni nalogi. Priredilo je naj-prvo Miklavžev večer in ob tej priliki obdarilo najsiromašnejšo deco s sladkarijami. Na Štefanovo pa je uprizorilo ljudsko igro »Revček Andrejček«, ki je vkljub ma loštevilnim vajam bila izvajana nad vse dobro, nekatere vloge celo odlično. Rekorden obisk dokazuje, da so ljudske igre najbolj privlačne za občinstvo. — Dne 6. t m. pa nam je poslala Zveza kulturnih društev predavatelja g. dr. Travnerja, ki je predaval o temi »Čarovništvo in čarovniški procesi na Slovenskem« poljudno, zanimivo. Občinstvo je predavatelja nagradilo v priznanje s ploskanjem. Bilo je to prvo predavanje ZKD in bi si takih želeli še nadalje.
ter se priznava, da je bila Hitlerjeva izjava daleko pomirljivejša in jasnejša, kakor pa se je to odražalo v nemškem službenem komunikeju. V »Populairu« je izšel komentar, v katerem se zatrjuje, da niso nikakšne diplomatične borbe v stanju, da zmanjšajo važnost Hitlerjevih izjav, ki jih je bil dal francoskemu poslaniku pod pritiskom dogodkov. Še več: Hitler se je nedvomno obvezal, da bo sprejel angleško francoski predlog po okrepitvi nevtralnosti v Španiji.
VARŠAVA, 13. januarja. Havas poroča: Vse poljsko časopisje z zadovoljstvom komentira odločno zadržanje Francije v zvezi s poslednjimi dogodki v Maroku. Vladni »Kurier Poranny« pravi, da je odločno zadržanje francoske vlade ter koncentracija francoske mornarice napravila na odločilne činitelje v Wilhelmstrasse globok vtis, zlasti pa da niso dinamični elementi nemške zunanje politike upali, da bo Francija tako energično odgovorila.
* za zgradbo doma največjim revežem —■ jetičnim bolnikom. Vsak naj žrtvuje samo enkrat na mesec' malenkostni prispevek in načrt bo mogoče v doglednem času realizirati.
Protituberkulozrti dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru, je dosegel v mesecu decembru 1936 vsoto Din 276.406.—. Izven stanovanjske dinarske akcije so darovali azilnemu skladu in sicer:	Pevsko in tamburaško
društvo »Danica« finančne kontrole v Mariboru Din 200.—, gg. Roza in Josip Leyrer Din 200.—, Prvo delavsko kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru Din 100.—. Vzajemnost železničarskih uslužbencev Din 27.— in g. Otto Kiffmann, lastnik »Jugoinštalacije« Din 460.—. Protituberkulozna liga v Ma riboru se ponovno na vse meščane obra ča z vljudno prošnjo, naj nihče ne pozabi na mesečni protituberkulozni dinar, ki ga naj daruje v podkrepitev sklada
Stavke zakoncev in zaročencev radi prepovedi poSjuhUJanfa
Mesto Mehiko v Ameriki je izdalo v zaščito »javne morale« posebno uredbo, s katero se zabranjuje poljubljanje na cestah in v javnih lokalih. Pri tej prepovedi niso prizadeti samo navadni, še prosti zemljani, temveč tudi zaročenci. Ker je zaročence zadela ta naredba mehiške me-I stne občine v živo, so sklenili, da se ne bodo poročili tako dolgo, dokler se ta naredba ne ukine. To pa še ni vse! Naredba prepoveduje poljubljanje tudi možu in ženi. Radi tega imajo zaročenci v zakonskih parih največjo zaslombo in je-nastala iz tega svojevrstna stavka, ki ne bo končana vse dotlej, dokler ne bo mehiška mestna uprava omilila svojo strogo naredbo in popustila v svojem »moralnem« gledanju na svoje občane. Pri nas se menda še ne bavi nobena občina s takimi ukrepi, možno pa je, da jih v skrajni sili obrambe morale tudi dobimo.
Povabilo stricu na kmetih.
. . . Pričakujem te na kolodvoru. Da te takoj spoznam, drži pod pazduho purana in v desnici pletenko.
Avtomobil bi rada.
Mož: »Človek bi se razpočil. Vsakokrat, ko si hočem očistiti obleko, ni bencina pri hiši.«
Zena: »Saj ti pravim vedno, da moramo kupiti avtomobil, pa bo bencina vedno na razpolago. Zakaj me ne poslušaš?«
0 im in onem
Letalska katastrofa.
V bližini Los Angelesa je treščilo na zemljo potniško letalo Vestern Expedit Air Co. Pilot in dva potnika so obležali mrtvi, 10 ostalih potnikov se bori s smrtjo.
HITLERJEV POPOLNI UMIK.
PARIZ, 13. januarja. Poluslužbeni »Pe-tit Parisien«, ki vzdržuje tesne zveze s Quai d’ Orsayjem poroča, da so nemški isti še v nedeljo zelo ostro napadali Fran cijo in celo zatrjevali, da namerava francoski generalni štab zasesti španski Maroko. Od včeraj opoldne pa so ti napadi cakor na tnali prenehali. V tukajšnjih političnih krogih vidijb v teni posledico razgovora med Hitlerjem in francoskim poslanikom Poncetom, ob kateri priliki je Poncet zavzel zelo energično stališče,
wm
Rasno
VILKO ŠINKOVEC.
ključavničar drž. /sleztiic, prosi vse one osebe, ki so bi* te priča, ko me ie dne 2. januarja ob tričeirt na 12. uro avto št. 149 na Aleksandrovi cesti nasproti tvrdke »Weka« podrl s kolesa, da. javijo svoje naslove na upravo »Ve-černika« pod šifro »Priča«.
206
KOLESARJI!
Emajliranje v ognju in čiščenje koles Din 45.—. V. Simonič. mehaničar. Ptuj. (98
POSKUSITE TUDI VI!
Sladki kmečki kruh ala An-kerkruh, pekarna Rakuša, Koroška cesta.	184
«
za »Planinski ples
prinaša 213
Maiibor, Gosposka ul. 14
BRZOJAV!
Danes in jutri pojedina morskih rib grongo, sanpiero zrezek, škampi, brancino. cevo-li. barboni na rešetki in male ribice. Gostilna »Kralj morskih rib«. Rotovški trg 8. 214
Prodam
NOVA HRVAŠKA NOŠA
po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. 200
Kupim
PO NAJ VIŠJIH CENAH
kupuje staro zlato Ant. Kiif-tnann. Aleksandrova 11. '>653
Posoiito
KATERA ŽENSKA POSODI
do maja Din 4000.—? Vrnem Din 5000.-. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Samski obrtiuk«	204
Sobo išie
OFICIR
išče za takoj lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice blizu dr žavnega mosta. Naslove pustiti v upravi lista. 208
PRAZNO SOBO
na levem bregu iščem. Dopise pod »Takoj« na upravo. 210
Službo dobi
NOVO OSNOVANA TEKSTIL NA TOVARNA
v Sloveniji rabi večje število tekstilnih delavcev (tkalcev. navijalk, predi k td-)> Ponudbe z znamko za otigo-
vor na upravo »Večernika*
pod »Prvovrstna mbe .	2o7
KROJAŠKEGA VAJENCA *	.
sprejmem.	Celec.	Dravska
ul. 11	215
SSuibo išče
Pošteno, pridno. 18 let staro DEKLE
išče službe.	Naslov	v	upravi
lista.	205
Zgubljeno
BERNHARD1NEC
se je zgubil v nedeljo. Kdb| ,bi o njem kaj vedel, naj javi mesarju Šcrb^cu v Studencih, Kralja Petra cesta. 201
Oglašujte v ,,¥ečerniku
i*
BOA JUAN
Katinka je nekam podcenjevalno skomignila z rameni in z nekakšno prisiljeno hladnostjo dejala:
»Gospodje bodo težko ostali tukaj v Carigradu v miru. Rusija se ne pusti nekaznovano izzivati.«
.Ah, tako. Pozabila sem, da ste rusolil kd. Sedaj pa res ne smete odkloniti moje prošnje, da nudite ruskim ujetnikom pomoč s svojim talentom.«
»Tega tudi nočem. Skrbite le za to. da l>o do matineje čimpreje prišlo.«
Ta sedaj manj, sedaj bolj zabavni razgovor pa je prekinil vstopivši Poljak Za-globa, ki ie prinesel čaja — po ruski navadi.
Gospa Andrikosova si je kar oddahnila, ko je bil obisk pri kraju. Občutila je antipatijo napram prijetni, elegantni bančnikovi gospe. Mar je bila zavidna za blesteče triumfe, ki je gospe Glinarevi prinašala njena osebnost, povzdignjena na eni strani po plemenitaškem rodu, na
drugi strani pa po na mah narasli finančni veličini njenega meščanskega moža? Mar se je v njej zbujala zavist, ko i» mislila na glasbeno nadarjenost svoje tekmovalke, ki je umela pri manjši spretnosti ter ob povdarku šarma doseči tak-1 sne uspehe, ki jih ni mogla žeti ona (Katinka) z igranjem, prepojenim z nekim duhovnim fluidom ip poglobljeno interpretacijo.
Ko je zvečer legla k počitku, pa vstala pred njenimi očmi slika bližnje bodočnosti: jutri je hotela, kljubujoč javnemu mnenju Carigrada, ki je v tej krizi bilo vseskozj protirusko, pričakati na ko-
lodvoru prihod ruskih ujetnikov, ki so I bili ujeti pri Eleni ter blažiti njihovo gorje. Kar je zamislila gospa Glinarjeva, naj bi »e pretvorilo v triumpf za stvar slovanstva. Čutila je, da bo igrala kakor nikdar. Že je lezla v spanec, ko so butali ob njeno podzavest zvonki akordi, ki je niso pustili na miru niti v spanju. Ko se je zarana prebudila, je pohitela h
x. .v. •
TRG V KAZANLIKU
klavirju in zaigrala Glinkovo romanco »Življenje za cesarja«.
II.
Leto 1878 je napočilo in je prineslo Turkom še večje poslabšanje vojnega položaja. Turkov drzni prehod preko Balkana, usodcpolni poraz vojske Sulejman-paše po zmagi pri Eleni, Sulejmanov panični beg preko Rodopskega gorovja, so bili kakor uničujoči udarci, ki so padali na upanja, ki so jih dotlej še gojili v tur' škili vojaških ter vladnih krogih. Sedaj je bilo jasno, da jc ni velesile (tudi An-glija ne!), ki bi se mogla zoperstavit* prodoru Rusov na Balkan. Ko je car odklonil vmešavanje žasovražerte Angliie v predstoječa mirovna pogajanja, ni preostalo sultanu nič drugega, kakor da Jc po predhodnih informacijah v Petrogradu odposlal svoje mirovno delegate k velikemu knezu Nikolaju, ki je zo prekoračil Balkan in ki je bil že na pohodu proti Carigradu. Dne 19. januarja so Rusi 2° dosegli Kazanlik ob južnih obronkih Balkana,.mesto, obdano z bogatimi rožnim* olji, ki jih je prodirajoča ruska vojska opustošila.
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.