Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
"S r e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Leto XIV.
V Celovcu, 10. malega srpana 1895.
Štev. 19.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
j sp/Sii siiiod
v nedeljo dné 14. mal. srpana t. 1.
v gostilni
„pri Krajcarju1' ua državni cesti blizo Tinj pod Slov. Šmihelom.
Začetek ob V»4. uri popoludne.
Yspored:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Govor o političnem položaju.
3.	Naše pereče šolsko vprašanje in važnost volitev.
4.	Kdo je zakrivil propad kmetij in kako je mo-
goče kmetom zopet pomagati?
5.	Razni nasveti.
Po zborovanju bode prosta zabava. — Ustop dovoljen je le .udom in od njih povabljenim gostom.
Slovenci! Udeležite se tega važnega shoda v prav obilnem številu !	Odbor.
Kaj bo z volilno prcosnovo?
Koalicija je razbita, njena vlada je šla, potreba nove volilne postave je pa ostala. Išče se nova večina, in kedar se najde, bo njena prva naloga, da izdela nov, pravičnejši volilni red. Ko bi se posrečilo, ponoviti staro desnico, zdi se nam, da bi tistej ne bilo težko, porazumeti se med seboj glede volilne pravice in nje razdelitve. Cehi in Poljaki, Rusini, Slovenci in Hrvatje so večinoma kmetski nàrodi, to je, večina ljudstva pri teh nàrodih živi od kmetovanja. Pa tudi nemški konservativci državnega zbora so večinoma od kmetov voljeni. Razun poljske „žlahte“ (za ktero bi se morala kaka posebna klobasa speči) bi se vse te v eno večino združene stranke dale zjediniti v tej misli, da je treba pred vsem kmetskemu stanu dati več
volilne pravice in moči. Kako so kmetovalci zastran volilne pravice prikrajšani nasproti mestjanom, trgovcem in graščakom, tega nam pač ni treba na novo pripovedovati, saj je znano vsem, ki se količkaj pečajo s politiko. In ravno iz tega izvira vse zlo, ker se je liberalnim mestjanom, trgovcem in graščakom dalo preveč, kmetom pa premalo poslancev. Naj bi bili kmetski poslanci v večini, mi bi imeli že davno versko šolo, kajti kmet je veren mož in hoče svoje otroke po krščansko izrejene imeti, mi bi imeli boljšo gozdno in boljšo lovsko postavo, kmetom bi se bili davki znižali, za tuje pridelke bi se državne meje zaprle, ne skrbelo bi se samo za bogataše in visoke uradnike, ampak tudi za revno delavno ljudstvo. O vsem tem in še mnogih drugih potrebnih reččh pa ni duha ne sluha, ker je kmetskih poslancev v državnem zboru premalo in nič ne opravijo. To je največa napaka sedanjega, za liberalce urezanega volilnega reda ; in če že hočejo to volilno postavo predelati, naj odpravijo vsaj njeno največo krivico, prikrajšanje kmetskega stami, brez tega je vsaka volilna preosnova piškava in ničvredna !
Kakšna pa naj bo tedaj volilna postava, da zadobita kmet in delavec več veljave v državi? V zadnjih mesecih smo brali mnogo nasvetov za novo volilno postavo, zato se nam morda ne bo zamerilo, ako nasvetujemo svoj lasten volilni predlog, kterega sicer ne bo pretresal volilni odsek državnega zbora, utegne ga pa čitati ta ali oni slovenski poslanec, in če v našem nasvetu kako dobro zrne najde, zna to misel pobrati in pred svojimi tovariši v razgovor spraviti. Naš volilni načrt je čisto priprost in toraj toliko ložej izpeljiv, ter se glasi:
I.	Volilne kurije se vse odpravijo; volilna predpravica graščakov in kupčijskih zbornic preneha. jenja tudi razloček med mestnimi in kmetskimi volilci.
II.	Vsa država se razdeli v volilne okraje, kterih vsaki šteje od 60.000 do 70.000 stanovalcev brez ozira na to, ali so kmetovalci, ali mestjani, ali graščaki. Volilni okraji se sestavijo iz zemljepisno blizo skupaj ležečih sodnijskih okrajev, tako da volijo kmetovalci, mestjani in tržani skupaj enega poslanca za svojo dolino, z njimi volijo tudi v tem okraju stanujoči grajščaki. Vender veljajo sledeče določbe:
a)	V deželah z mešanim prebivalstvom naj se volilni okraji tako sestavijo, da bo v enem in istem volilnem okraju kar mogoče le ena nàrodnost zastopana. Pri sestavi takih narodno enoličnih volilnih okrajev se še na geografično lego ni treba ozirati, kjer to ni lahko mogoče.
b)	V velikih mestih, ki volijo po več poslancev, se predmestja ne smejo zvezati s sosednimi kmetskimi občinami, ampak narediti se imajo volilni okraji iz samih mestjanov, samo zadnji okraj, ako za se ni zadosti velik, se priklopi sosednim kmetskim občinam.
III. Volilno pravico ima vsak polnoletni možki, ki je Avstrijanec, ni v kazni in ne živi od miloščine. Volilna pravica pa ni enaka:
a)	samski možki, ki nemajo direktnega davka, imajo po en glas;
b)	oženjeni možki imajo po dva glasa;
c)	kdor plača vsaj 5 gl. direktn'egà cesarskega davka, ima tri glasove;
d)	kdor plača vsaj 20 gld. direktnega cesarskega
(državnega) davka, ima štiri glase ;	; ...
e)	kdor plača več ko 100 gld. direktnega cesarskega davka, ima pet glasov.
Vrline (prednosti) od nas nasvetovanega volilnega reda bi bile sledeče: 1. Delavci bi morali zadovoljni biti, ker bi dobili volilno pravico vsi brez razločka. 2. Da pa gospodarji na deželi in v mestih ne pridejo pod oblast puntarskih delavcev (socijalnih demokratov), skrbljeno je s tem, ker dobijo posestniki pomnoženo volilno pravico in sicer mali posestniki trojno, srednji četvorno, veliki pa petorno. Oženjenim delavcem se dasta pa zato po dva glasa, ker so taki bolj trezni in mirni, in se zavolj svoje družine ne udeležujejo radi izgredov in štrajkov. 3. Glavna vrlina tega načrta pa je ta, da bi se odpravila prevaga graščakov in mestjanov. Ker je kmetov veliko več, bi se glasovi mestjanov in grofov med njimi čisto pozgubili. Na Koroškem imamo zdaj 9 poslancev za drž. zbor, in sicer imajo kmetje 4, mestjani 3, trgovci 1 in grajščaki 1. Ko bi pa grajščaki in kupčijska zbornica zgubili volilno pravico, in bi se dežela razdelila na devet volilnih okrajev, zmagali bi mestjani morda samo v tistem volilnem okraju, v kterem bi bil Celovec, pa še tam ni gotovo; vseh drugih osem okrajev pa bi kmetovalci v pest do-
Usmiljeni bratje v Nazaretu.
Nazaret! kako milo in ljubeznjivo doni to ime na krščansko uhó. To je ime mesteca v Galileji, kjer se je pripravljalo zveličanje človeškega rodu, kjer je bivala sveta družina. Tam je uzrastla luč sveta, ki je zemljo napolnila z vero ljubezni. Da je krščanstvo res vera ljubezni, pričajo neštevilne dobrodelne naprave v vseh časih in po vseh deželah. To so žlahtne, lepo duhteče cvetlice, ki rastejo na njivi krščanske ljubezni do bližnjega. Taka cvetlica je pred 13 leti, namreč leta 1882., zrastla tudi v Nazaretu. Trije usmiljeni bratje so si takrat v Nazaretu najeli hišico in začeli zdraviti bolnike. Hkratu so bili obdani od bolnikov vseh ver in nàrodov, ki so pomoči prosili. Najeta hišica je bila kmalu pretesna. Bratje so kupili zunaj mesta nekaj zemljišča ter s pomočjo dobrotnikov sezidali lastno hišico. Kako skromna je ta stavba, vidimo iz tega, ker ima prostora samo za štiri brate in šest bolnikov. Skozi deset let je imela ta katoliška naselbina milosrčnosti veliko prestati od strani Judov, krivovercev in razkolnikov, pa tudi od strani turške vlade, ki zavodu dolgo ni hotela priznati pravice do obstanka. To se je naposled vender doseglo, in tako zdaj ni nobenega zadržka od posvetne oblasti, da se zavod svobodno in lepo razvije, ako bi bili le potrebni pripomočki pri rokah. Denarna pomoč pa zamore priti le iz Evrope, kajti to vsak ve, da v sveti deželi ni nič s pobiranjem miloščine ; dežela je revna, zanemarjena; malo je tam katoličanov in še ti so sami podpore potrebni ; moha-medan, jud, lutrovec ali razkolnik pa za katoliško
stvar ne bo nič dal. Na nas katoličanih v Evropi je tedaj, da to bolnišnico podpremo z milodari. Kakor smo rekli, ima bolnišnica prostora samo za šest bolnikov, zdaj ima na razpolaganje samo štiri postelje! Hiša se mora tedaj na vsak način razširiti, da bo zamogla sprejeti vsaj 20 do 30 bolnikov na krat. Predstojnik te Nazareške bolnišnice je č. g. P. Damijan A ms chi, doma iz Cmu-reka na Štaj e rs kem, brat Vetrinjskega župnika č. g. dr. Janeza Amschlna. On hodi zdaj po Evropi in prosi pomoči za svoj zavod. Kaj prijazno je bil sprejet v Rimu pri kardinalih Parochiu in Ledohovskem, potem pri nadškofih v Parizu in Sevilji, pa tudi pri knezoškofih v Gradcu, Celovcu in Mariboru. Ti visoki cerkveni dostojanstveniki so mu obljubili svojo pomoč. Pa taki gospodje ne morejo vsega sami dati, ker so upreženi na vse strani in morajo podpirati na stotine dobrodelnih naprav. Zato jim moramo tudi verniki na pomoč priti. Pomislite, verni Slovenci, kako lepo bo to, če bo v tistem kraju, kjer so živeli Jezus, Marija in Jožef, stala lepa, prostorna bolnišnica, v ktero se bodo v imenu Jezusovem zastonj sprejemali bolniki vseh nàrodov, Turki, Arabci, Grki, Armenci, Judi, Perzi, katoliški, pravoslavni in lutrovski Evropejci ! Kristus je rekel: „Na tem bodo ljudje poznali, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj". Naši katoliški usmiljeni bratje v Nazaretu bodo pa svojo ljubezen do bližnjega s tem pokazali, da bodo bolnike sprejemali, jih zdravili in jim stregli. Ne-verci in krivoverci bodo morali priznati, da je to prava vera, ki ima toliko usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Odkar so usmiljeni bratje v Naza-
retu , so se že štirje razkolniki h katoliški veri spreobrnili, ker so pri bratih postrežbo in zdravje zadobili. V še veči meri bo rastel ugled katoliške cerkve med nàrodi svete dežele, ako se Nazareška bolnišnica primerno razširi. Pamagajmo tudi mi Slovenci pri tem bogoljubnem delu, da se prikupimo ljubemu Jezusu, ki je 30 let v Nazaretu živel. Kakor je on potem čudeže delal in bolnikom zdravje delil, tako bomo tudi mi spomin na njegovo bivanje v Galileji s tem najbolje obhajali, ako pomagamo, da se bodo v naši katoliški Na-zareški bolnišnici usmiljenih bratov zdravili bolniki !
Če bi pa kdo mislil, da bratje v Nazaretu do zdaj niso še mogli veliko dobrega storiti, ker so imeli v svoji hiši premalo prostora, bi se močno motil. Pomagali so si tako, da so sami okrog hodili in bolnike zdravili v njih hišah. Na tak način so v 12 letih zdravili deloma po hišah okrog, deloma v svoji bolnišnici skupaj 17.93 7 bolnikov. Med temi je bilo 6731 Turkov, 5258 razkolnikov (pravoslavnih), 3398 katoličanov, 1077 maronitov, 1069 katoliških Grkov, 341 protestantov, 33 kop-tov, 17 nevernikov in 13 Judov.
Še nekaj : kdor ima veselje za ta stan in je dovršil šest latinskih šol, ga bratje radi vzamejo in ga bodo dali na svoje stroške naprej študirati, da postane mašnik in zdravnik ali pa lekar (apo-tekar), pa v službi usmiljenih bratov.
Slednjič pristavimo, da je uredništvo „Mirovo“ rado pripravljeno, prejemati milodare za Nazareško bolnišnico usmiljenih bratov. Slovenci, ne prezrite tega opomina, kajti veliko bo vaše zasluženje in velika čast bo za vas, ako bo vaše ime zaslovelo po sveti deželi zaradi vaših milodarov za Nazareški
bili, in tako bi bilo tudi prav, saj je njih največ in tudi največ pridelajo in največ plačujejo.
Tako bi kmetovalci v veljavo in politično moč stopili vsaj v tistih deželah, ki se največ od kmetijstva živijo in kjer ni veliko tovarn in fužin. V velikih mestih pa, kjer je veliko obrtnije in mnogo delavcev, tam bi delavci na vrh prišli, in nič ne škoduje, ako tudi oni dobijo nekaj svojih poslancev. Gotovo pa bo v nekterih večih mestih zmagala tudi meščanska (purgarska) stranka. Iz grajščakov pa bo marsikteri, ki je kmetom dober in pravičen, v zbornico voljen od kmetske stranke. Tako bodo v zboru vsi stanovi pravično zastopani.
Dopisi prijateljev.
(Kronski darovi za velikovško šolo.) Namesto venca umrlemu rodoljubu Mihaelu Kaninu darovali so njegovi prijatelji 40 kron, posojilnica v Šmihelu pri Pliberku namesto venca svojemu tajniku Mih. Kaninu darovala 20 kron, župnik Fr. Petek v Grebinju 10 kron, vpok. župnik Janez Obalo v Brunnsee na Štajerskem 4 krone, neimenovan 2 kroni, na Malem Strmcu „pri Kocu“ na predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda zbrani slovanski bratje 40 kron, pri prvi volitvi krajn. šolsk. soveta v Selah so gosp. volilci darovali, in sicer: župan Janez Kelih, Fr. Robljek, Jožef Užnik, Filip Užnik, Valentin Užnik, Jože Oraže, Tomaž Olip, Janez Robljek, Matevž Kropivnik, Andrej Dovjak, Juri Hribernik, Valentin Juh, Fr. Oraže, Urban Mak, Andrej Olip, Jožef Užnik in Gregor Olip po 1 krono, gozdar Juri Fritz, krajni šolski načelnik Tomaž Ogriz in Primož Mlečnik po 2 kroni, Janez Dovjak in Jernej Koprivnik po 60 beličev, Urban Male, Matevž Užnik, Primož Rožič in J. Pristovnik po 40 beličev in vesela družba posebej 1 krono 60 beličev, vrla rodovina Kupljenova v Grnomlji na Kranjskem daruje v čast godu sv. Cirila in Metoda 6 kron, hranilnica in posojilnica v Tinjah 10 kron, vesela družba pri Bužljeji v Tinjski fari 6 kron 40 bel. Skupaj 165 kron 80 beličev. Vsem presrčna hvala. Živeli nasledniki!
Iz Št. Jakoba v Rožu. Dan sv. Rešnjega telesa smo prav praznično obhajali. Sicer neugodno vreme, je ta dan ravno dopoldne ostalo brez dežja, tako da se je velika procesija brez vsake ovire vršila. Udeleževala se je obhoda tudi naša požarna straža v čedni obleki z godbo, mnogoštevilni šolarji s svojimi učitelji in učiteljicami. Device so nosile lepo okin-čane sveče ali stavnice, kakor se tu voščene sveče imenujejo. Dve deklici ste nosili pred Najsvetejšim krasno okinčan košek poln cvetlic, ktere so gredé po potu trosile. Čudno se nam je zdelo, da se naši sosedi Podgorjanci niso udeležili, kakor je bila od nekdaj navada, tem bolj, ker naš župnik tudi tam opravljajo Božjo službo in ker so Št. Jakopčani še vsako leto hodili v Podgorjance k procesiji, ki se tam vrši še le na lepo nedeljo. Še bolj čudno pa je njih postopanje, in vsak človek poreče, daje to očitno zaničevanje materne besede. Trdi se, da je bil že v nedeljo popred na vse zgodaj pribit na vratah „Befehl“ načelnika nemške požarne straže v Podgorjah, naj gredo vsi se udeležit procesije v Svečah, kar popred ni bila navada. Svoji k svojim, nemška požarna straža in slovenski stražniki ! Kaki možakarji in modrijani pa so nekteri Podgorski mogočneži, smo že videli pri zidanju šole, smo videli v kterem stanju so šli k milostljivemu knezo-škofu pred enim letom prosit za lastnega duhovnika, in vidimo sedaj, kako so cela desetletja servitutno goro delili in denar ven metali, in nameravali razdeliti občinske pašnike. Gre namreč govorica, da so mogočnejši samo za sebe skrbeli, veliko večino posestnikov pa, zlasti malih, prav po mačehno omislili. Kakor se stari spominjajo, so dobivali drva iz gosposke gore samo taki posestniki, ki lastne gore niso toliko ali nič imeli, iz tega sledi pa, da bi morali ravno taki posestniki pri delitvi naj-
samostan usmiljenih bratov. Takega ndroda Bog ne bo zavrgel, ampak ga blagoslovil in pred mnogimi drugimi rodovi počastil.
Smešničar.
Mati:	„Jože, jaz sem ti rekla, da prihrani
kolač za jutri, ti si ga pa že danes pojedel!" '
Jože:	„V šoli smo se pa učili: kar danes
lahko storiš, ne odlašaj na jutri".
Žena:	„Zakaj pa ne greš k procesiji?"
Mož (v krčmi):	„Moj oče so zmirom rekli,
da ne smem preveč »okoli« hoditi."
Stotnik: „Ali znaš plavati?"
Novinec: „Znam.“
Stotnik: „Kje si se pa naučil?"
Novinec: „V vodi."
Gospa: „Ko sem te v službo vzela, si rekla, da si že doma kuhala; zdaj pa vidim, da nič ne znaš."
Dekla: „Kuhala sem res, pa le za prešiče."
Učitelj: „Danes si pa nalogo dobro naredil. Povej po pravici, ali ti ni tvoj starejši brat pomagal?"
Šolar: n0n mi ni pomagal, ampak je nalogo čisto sam naredil."
več dobiti. Čuje se, da se to ni zgodilo in da je vsa razdelitev ustavljena, ki že čez 15 let trpi in ktera je že toliko tisoč goldinarjev požrla. Pa kaj je za modrijane stara navada? Liberalec pravi: vse za sebe, za bližnjega pa nič! — Duhovnija v Podgorjah je lepo zidana, znotranja oprava pa še ni gotova, samo mizarska dela so končana. Zadržuje dogo-tovljenje zidarski mojster, ki ima vse čez, ki pa ne biva pri nas, ampak v dolenjih krajih blizo Kaple in doslej ne pošlje delavcev, da bi zidovje ometali in stene pobelili pred sv. Rešnjim telesom. — Pogorelo je dan pred sv. Reš. telesom pri Žnidarju v Svetnah blizo svete Uršule hiša in skedenj, mnogo sena in mecesnovih dii. Posestnik je bil zavarovan. Rešili so hišno opravo in živino. Bližnji sosedi so bili v veliki nevarnosti, sreča je, da je dopoludne dežilo in da strehe niso bile suhe. Ogenj je nastal po neumnosti sedemletne deklice, ki je hotela si nekaj jedi pogreti in je s prejo zanetila in goreči plamen na kopec preje vrgla. Matere doma ni bilo, samo nekoliko starejši fant je bil ž njo v hiši ; ker se je ogenj razširil, sta se obd prestrašila, vse za seboj zaprla in zbežala. Ko so zapazili sosedi ogenj v strehi, so mislili, da so otroci v hiši zaprti in stari Dobernik, j eden bližnjih sosedov, je moral vrata ulomiti, da so v izbo in do shramb prišli in bi rešili otroka, ki sta nevidé pobegnila. Zvon pri sv. Uršuli in hitro potem tudi v Št. Jakopu je naznanjeval nesrečo, tako da so bili požarni brambovci, posebno njih načelnik in župan Vidman, z veliko brizgalnico več ko pol ure hoda po najgrših potih kmalu na licu pogorišča. Pri tej priložnosti se je pokazalo, da bode treba omisliti za veliko in raztreseno vas Svetne posebno brizgalnico, ki bi se hranila sred vasi na primer pri Doberniku. Možaki, posestniki, podajte si roke, združite se, pristopite v bolj obilnej meri k požarnej brambi, ki naj napravi prošnjo na deželni odbor za podporo. Krajevne razmere zahtevajo posebno brizgalnico za Svetne ali Podkraj. Nadelotoraj, ne mečkajte! — Dosle so naše letine v naših krajih še dovolj dobre, ozimina, rž in pšenica obetata dobrega pridelka, detelje in travniki so kaj lepo zaraščeni. Menj ugodno stoji jaro sejanje. Sadja ne bode toliko kakor lani, jabelka so kaj malu sadu nastavile, več obetajo hruške, češplje in v krajih tudi orehi in aprikozo. Škoda, da je češpljev sad skoro na pol zgorel. Kaj veselo je gledati, kako naši Rožani posebno v krajih, kjer drevje ne pozebe, sadno drevje zasajajo. Po lazih, rebrih in ob potih je že zelo zasajeno, tako da bodo v Rožu imeli s časom kaj mnogo in sicer žlahtnega in tudi za mošt pripravnega sadja. Marsikteri posestnik že šteje cele stotine sadnih dreves. Le škoda, da nam po zimi zajci kaj mnogo škode napravljajo, čeravno vsi mlado drevje s slamo obvijemo. Najemnik našega lova nam še deseti del prave škode ne povrne. Bodoče se bomo vsi porazumeli in bolj odločno pravo odškodnino zahtevali. Razven požara imeli smo isti dan tudi točo, ki se je k sreči naj več po gorah vsipala, posebno na Rudečici je bilo vse belo. Žalibog da je zadela tudi nekaj posestnikov in jim naredila na žitu mnogo škode. Najbolj prizadeti so posestniki na Hodnini in Čemernici, pa tudi na Lazih Št. Jakopske fare.
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (God sv. Cirila in Metoda) se je pri nas prav spodobno obhajal. Na predvečer so napravili naši vrli kmetje mogočen kres pri Mrzli vodi in so z možnarji streljali. Na god pa je bila sv. maša z blagoslovom za vse ude in dobrotnike prekoristne naše šolske družbe. Naj bi sv. slovenska brata naši šoli sprosila prav mnogo dobrotnikov !
Iz Št. Štefana pri Velikovcu. (Sijajen shod.) Javni shod katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je dné 10. rožnika t. 1. pri nas sijajno vršil. Iz prijazne in prostorne Mežnarjeve gostilne vihrali ste cesarska in slovenska zastava. Iz cele zgornje velikovške okolice se je zbralo blizo 200 udeležencev, med njimi tudi naš novi vovberski župan g. Jerh. Tudi iz bližnjega Velikovca prišlo je nekaj poslušalcev, ki so z zanimanjem poslušali govore naših govornikov. Gospod deželni poslanec Franc Muri je brzojavno pozdravil zborovanje. Na podlagi spremenjenih društvenih pravil od predsedništva pooblaščeni predsednik g. France Treiber, župnik v Št. Rupertu, otvori ob 4. uri zborovanje. Najpoprej se spominja sijajnega shoda družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je lani ravno tukaj vršil. Letos se je pa sklical politični shod, ker je potreba tako nanesla. Dosedajno ministerstvo je odstopilo : vsled neznosnih razmer v državnem zboru, bomo brž ko ne še letos imeli nove volitve za državni zbor ; treba se bode torej pripraviti. Naš glavni nasprotnik je liberalizem, to je bilo jedro govorov obeh sledečih govornikov. Gospod Kandut, slavnoznani ljudski govornik, označi škodljivost liberalizma iz političnega stališča. Ministerstvo Windischgràtz obljubilo je pravičnost, nov denar in volilno reformo. Mi Slovenci od tega ministerstva skoraj nič nismo dosegli, to pa zaradi tega, ker so imeli liberalci v njem pre-
več moči. Liberalci služijo vedno istem načelu : „meni vse, drugim pa nič". Ko se je pa ministerstvo za to izreklo, da se tudi Slovencem neka drobtinica dà, da dobijo slovenske latinske šole v Celji na Štajerskem, tedaj so bili liberalci vsi po koncu in ministerstvo je moralo odstopiti. Zdaj smo dobili same uradnike za ministre, ki hočejo samo postave se držati. To je prav, saj tudi mi Slovenci od nekdaj samo to zahtevamo, da se postave izvršijo, posebno, da se izvrši § 19. Veter se je zdaj zasukal, nemški liberalci zgubljajo vel-Ijavo. Sam svitli cesar so izrekli nemškemu liberalnemu poslancu Promberju svojo nevoljo, ker so liberalci zavoljo take malenkosti razbili dosedajno vlado, prijazno pa so nagovorili slovanska poslanca Herold-a in Bijankinija. Da dosežemo svoje pravice in da postanemo gospodarji na lastnih tleh, v ta namen združujemo se posebno pri volitvah. Naš rojak g. Podgorc je potem v eno uro trajajočem izvrstnem govoru osvetil pogubonosni liberalizem iz gospodarskega stališča. Najboljši izmed dosedanjih ministrov je bil grof Falkenhayn, poljedelski minister. Ta je bil pravi prijatelj kmetov. Predlagal je ustanovo kmetskih zadrug, ktere bi poleg drugih svojih poslov tudi žito, seno itd. državi prodajale. Tako bi dobiček ostal kmetom, kterega zdaj prekupci imajo. Ali liberalci so nasprotovali, češ, to ne gre, da bi veliki posestniki z majhnimi skupaj v eni zadrugi sedeli. Velika krivica je tudi dosedanja domovinska postava, pri ktefi mora ljudi, ki so celo svoje življenje na tujem se klatili, ko za delo nesposobni ali bolni postanejo, občina rediti. Predlagala se je nova domovinska postava, po kteri pridobi vsakdo, ki je 10 let v enem kraju bil, tam domovinsko pravico. Ali precej so mesta napravile shod in se izrekle zoper tako premembo domovinske postave. Bogatim tovarnarjem v mestih je po volji, ako je kruh in meso prav po ceni, ker tedaj so delavci cenejši in tovarnarjem več dobička ostane. Ali kmetu je to v škodo, ako živina in žito nima cene. Katoliški poslanci so se odločno temu nasproti postavili, da se odpre Rumunska meja, ker bi sicer živina ceno zgubila in kmetje bi ne mogli potem davke plačevati. Premoženje cele naše države je vredno '27.000 milijonov goldinarjev, od te svote pa je že zdaj celih 13.000 milijonov goldinarjev v rokah bogatašev. Da se je desetina odpravila, je prav, ali vender imela je tista stara postava svoje dobre strani. Kmet ni smel tako lahko prodati svoje posestvo, njemu se ni smelo nalagati preveliko davkov, tako da je mogel obstati na svojem posestvu. Poprej se žito ni uvažalo, ker ni bilo še parobrodov, zdaj cele ladije žita pridejo iz Amerike. Pa tudi živina ne bo ceno obdržala, ker so zdaj začeli v posebnih ladijah meso uvažati celo iz Avstralije. Tako mora tedaj kmet popolnoma priti na kant. Pa kaj je tudi liberalcem za kmeta mar? Gospod državni poslanec Peitler pripovedoval je, kaj so mu liberalci na Dunaju rekli: „S kmeti že tako nič ni, ako vsi kmetje poginejo, potem bomo bogataši njihova posestva pokupili in bomo z delavci jih obdelovali. Do tega zna tudi priti, ker liberalcem nese 13.000 milijonov veliko obresti, s tem lahko pokupijo kmečka posestva. Liberalci ne poznajo krščanske ljubezni. Kmet ne more več obresti plačevati , saj mu polje ne nese 5 odstotkov, ves obupan udà se pijančevanju. Na Koroškem morajo kmetje za svoje dolgove 8 milijonov goldinarjev obresti plačevati. Dohodkov pa imajo samo tri milijone goldinarjev, odkod tedaj vzeti ostalih 5 milijonov? Kmetje morajo tedaj nove dolgove na svoja posestva narediti. Bivši liberalni minister pa se je predrznil trditi: „Ljudje imajo denarja, ali denar je skrit, tedaj je treba še več davkov naložiti. No, kje pa tiči tisto bogastvo ? Pred 30 leti je bilo % več živine ko zdaj, tako je blagostanje nazadovalo. Koliko stroškov ima dežela za reveže, število revežev pa še vedno narašča, ker delavci in posli ves zaslužek zapravijo, češ, kaj bom štedil, na stare dni mora me tako občina rediti. Zdaj zidajo v Celovcu še deželno bolnišnico , ki bo stala 600.000 goldinarjev. Potem podpirajo še nove šolske stavbe z mnogim denarjem Govornik pojasni še novo postavo o deželni hypo-tečni banki in označi naše stališče gledé liberalnega predloga o volilni reformi v koroškem deželnem zboru. Na Dunaju se je zbudilo krščansko ljudstvo. Skrbimo za to, konča govornik med splošnim odobravanjem, da pošljemo krščanske može v postavodajalne zbore, bodimo pa tudi sami pridni. Le tedaj je nam upati boljših časov! Na predlog g. predsednika so poslušalci nadarjenemu rojaku-govorniku, ki je celi naši okolici v čast, v priznanje in zahvalo za njegov izvrstni govor zaklicali trikratni navdušeni „živio“. Že proti koncu govora g. Podgorca približala se je silna nevihta, ki je čedalje bolj pretila. Vsled tega je moral predsednik svoj namenjeni govor o volitvah skrčiti samo na nektere opazke. Priporočal je, naj se v polnem številu vdeleže vsake volitve, sosebno, naj izvolijo pri prvotnih volitvah za deželni in državni
zbor za volilne može samo zanesljive krščanske in slovenske može. V slogi je moč, dokaz je sijajna naša zmaga pri letošnjih občinskih volitvah v Vovbrah. S trikratnim živioklicem na svitlega cesarja, sklene predsednik imenitno zborovanje, ki je trajalo skoraj dve uri. Dozdaj smo bili na vrtu, pred silno burjo smo zbežali v hišo. Ko je nevihta ponehala, podali smo se zopet na prosto, kjer se je začela živahna prosta zabava, pri kteri je sodeloval izvrstni želinjski pevski zbor. Nismo se mogli načuditi, kako je mogoče, da zamorejo pri-prosti kmečki fantje v tako kratkem času tako v petju napredovati. Sosebno lepo so peli pesem: „Slovan povsod brate ima“. Govorile so se tudi napitnice, s posebnim navdušenjem se je sprejela napitnica g. Kanduta na želinjski pevski zbor, ko-jega je proslavljal kot vrednega sina očeta „Go-rotana". Bog živi vrle pevce! Lepa hvala tudi gospi Glančnik, ki je blagohotno prepustila svojo gostilno v zborovanje in nam tako izvrstno postregla! Kmetje so bili s tem shodom zelo zadovoljni, primerjati se sme ovo zborovanje dobljeni zmagi. Prejeli smo tudi sledeča dva telegrama :
Zgornje Jezero: Obžalujem, da mi ni mogoče priti. Živeli zborovalci! Fran Muri.
Maribor:	V mojem rojstnem kraju zbrane
slovenske rodoljube pozdravljam z iskrenim: živili!
dr. Jernej Glančnik.
Iz Črne. (Zborovanje kat. delavskega društva iz Prevalj.) Kakor je bilo v „Miru“ naznanjeno, vršilo se je 23. rožnika zborovanje kat. delavskega društva iz Prevalj v gostilni g. Štulerja, kterega se je navzlic neugodnega vremena udeležilo okolj 350 rudarjev in drugih delavcev. Zborovanje je otvoril naš zaupni mož rudar g. Malakič, ki je prisrčno pozdravil navzoče in je dal besedo č. g. kaplanu iz Prevalj T. Ebnerju, ki je v svojem dolgem govoru razlagal žalostno stanje delavcev, uzroke tega in priporočal pripomočke, po kteri poti bi se njih stanje zboljšalo. Nazaj k praktičnemu krščanstvu, Kristusova vera naj vlada in prešinja srca in djanja ne samo delavcev, ampak tudi predpostavljenih! Naj se povsod uresničujejo besede prvega krščanskega socijalista Jezusa Kristusa: „Ljubi bližnjega, kakor samega sebe; kar nočeš, da bi tebi drugi storili, tega tudi ti ne stori". Te zlate besede naj si zapiše globoko v srce bogataš in revež, potem bo se gotovo ta prepad med bogatini in siromaki saj nekaj uravnal. Delavci pomagajte si v prvi vrsti sami kolikor morete, kar pa presega vaše moči, zaupajte na Boga in na krščanske može, ki poznajo vaše razmere in stiske in ki srce imajo za vaš zatirani stan. Pokažite takšnim možem zaupanje posebno ob času volitev, naj je to že v občinski odbor, ali v deželni in državni zbor. Po teh s pohvalo delavcev sprejetih besedah prijel je za besedo domači g. provizor Kindlmann, ki je zdaj resnobno zdaj ironično bičal gesla, s kterimi socijalni demokrati motijo neved-neže. Pri nas, pravijo oni, je vera zasebna reč, vsak more verovati, karkoli hoče, nihče pa se zavoljo njegovega verskega prepričanja naj ne žali. Oe je to resnica, odkod to pride, da socijalisti v svojih časopisih, v zborovanjih in v zasebnem občevanji tako sramotijo katoliško cerkev (protestanti imajo pred njimi pokoj), njen nauk, sv. zakramente, papeža, škofe in duhovnike?! Nauk socijalnih demokratov, da ni Boga ali da če je, pa za svet in ljudi nič ne skrbi, drugače bi vse na svetu moralo bolj uravnano biti, je zmota in neumnost, zoper kteri nauk govori sv. pismo, naša po grehu popačena natora in priprosta človeška pamet. Da skupno posestvo vseh in nehanje zasebnega imetja ni izvršljivo, o tem nam pričajo razne stopinje olike, vzgoje, različne lastnosti vsakega človeka, vsakdanja skušnja in zgodovina. Kavno tisti uzroki govorijo zoper upeljavo popolne enakopravnosti ljudi, kakor bi ne bilo treba nobenega predpostavljenega in podložnega. Že sama socijalistična stranka temu nasprotuje, zakaj v vodstvu so taki, kile strogo ukazujejo in visoke plače za svoje upitje tirjajo, ko med tem navadni delavec plačati in slepo ubogati mora. Da duhovniki le v cerkvi imajo svoj posel opravljati in za zadeve delavcev nič skrbeti, tisto delo laikom prepustiti, to trditev zavrača g. govornik, ko pravi, da so duhovniki izmed vseh olikanih stanov v prvi vrsti poklicani in tudi zmožni, delavcem svetovati, nje poučevati, jim pomagati in jih voditi. Dokler iz kroga delavcev samih ne nastopi dovolj mož, ki bodo kot voditelji svoje naloge zmožni, do tega časa hočejo duhovniki v vodstvu katoliških delavcev ostati. Duhovnikom ljudstvo vse zaupa, oni razmere navadnega ljudstva najbolj poznajo, ki so v ogromni večini izšli iz družin delavcev in kmetov in so s priprostimi ljudmi v vedni in tesni dotiki. Da so izvajanja g. govornika na delavce močen utis naredila, o tem je pričala večkratna glasna pohvala. Gosp. provizor so h koncu prosili, da kar zadene ustanovitev posebnega katoliškega delavskega društva za Črno in okolico, bi delavci potrpeli do časa, ko bi v črno prišli novi g. župnik, kteremu naše jako pridne, značajne, krščanske može-delavce prav
iz srca priporočujemo. Ta predlog je bil enoglasno sprejet. Zborovanje je trpelo čez 2 uri; več delavcev se je dalo na novo v društvo zapisati in prav zadovoljni ter s hvaležnim srcem za poučljive besede gg. govornikov, s presrčnim „Na srečno svidenje pri prihodnjem zborovanju v Črni“, smo se razšli.
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 10. malega travna do 20. rožnika t. 1. darovali : G. F. Stegnar, deželni poslanec 1 bralni stroj, sl. podružnica v Mariboru 24. malega travna 210 gld. 77 kr. in 6. rožnika 60 gld., sl. izvanakademiška podružnica v Gradcu po g. blagajniku Fr. Krašovec, c. k. sodniku, 139 gld. 42 kr., župnija Breznica na Gorenjskem pokroviteljine 108 gld. 63 kr., župnija Kranjska gora pokroviteljine 100 gld., Neimenovanec iz Gorice 100 gld., sl. ženska podružnica v Gorici po de-narničarici g. J. Dekleva 100 gld., požrtvovalna sl. ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Mariji Skrimarjevi zopet 50 gld., g. Fr. Vertovc v Velikih Zablah kot dedič pokojnega vč. g. Vinka Stubelja, vikarja v Gabrijah, volilo 40 gld., g. Olga Haringova, kot blagajničarica prve Belokranjske podružnice v Črnomlju 35 gld. 39 kr., vč. g. Ražun v Celovcu 35 gld. 39 kr., Neznanec 35 gld., sl. podružnica za Velikovec in okolico po vč. g. predmestnem župniku g. Fr. Treiberju 26 gld. 76 kr., nabranih na prvem svojem letošnjem zborovanju v Št. Juriju na Vinogradih, bi. g. Josipina Tolaži v Logatcu 10 gld., bi. g. Matilda Sebenikar na Rakeku v nabiralnik nabranih 10 gld., sl. Notranjska posojilnica v Postojni prispevek za 1. 1895. v znesku 10 gld., g. M. Vičič v Postojni v družbin nabiralnik nabranih 10 gld., g. Avgust Druker v Kranju 10 gld., gg. dr. de Franceschi in dr. Schiffrer v Novem Mestu 10 gld. namesto nagrobnega venca, sl. posojilnica v Žužemberku kot darilo za letos 10 gld., g. Leopold Schwentner, knjigotržec v Brežicah, 10 gld. kot ustanovnik pri tamošnji naši podružnici, g. vele-tržec Kollmann v Ljubljani v nabiralnik nabranih 8 gld., gospica Ivanka Narobe iz Trzina v tamošnjem nabiralniku nabranih 5 gld., g. dr. Vilfan v Radovljici 8 gld., Mirko Gruden sin g. davkarja v. p. na Vrhniki 7 gld., in sicer 5 gld. nabranih v nabiralnik v gostilni pri Pošti na Vrhniki, 2 gld. pa pri g. Ivanu Majaronu v Borovnici, g. Fr. Kocelj 5 gld. 20 kr., z Jesenic 5 gld., vč. g. profesor J. Komljanec v Kočevju 4 gld. kot donesek nekterih tamošnjih članov podružnice v Ribnici, vč. g. župnik Josip Škofič v Železnikih 4 gld., nabrane v družbin nabiralnik, g. J. Krajec v Novem Mestu 3 gld. 84 kr., sl. načelništvo ženske podružnice v Kamniku 3 gld., 2 gld. je bilo v družbinem nabiralniku, 1 krono je daroval g. J. Rode, in g. Fr. Šlibar, gostilničar v Selcih 6 kron, nabranih v tamošnji nabiralnik. — Prav iskreno se zahvaljujemo vsem naklonjenim dobrotnikom, ki so se nas spominjali zadnji čas. Družba potrebuje letos posebno izdatnih sredstev za zavode v Trstu in zidavo nove šole v Velikovcu. Iz mnogih krajev radi groznega potresa ne bo tako veliko podpore kot je bila navadno. Naj bi rodoljubi po drugih krajih to nadomestiti blagovolili. Dosedanjim in prihodnjim dobrotnikom kličemo: Bog povrni!
— (Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so od 10. mal. travna do 20. rožnika t. 1. darovali: Sl. uprav-ništvo Mirovo v Celovcu med koroškimi Slovenci nabranih 288 gld. 35 kr., sl. hranilnica in posojilnica v Sinči vesi na Koroškem 100 gld., sl. posojilnica v Šmihelu 100 gld., rodoljubi celjski Slovenci po g. dr. J. Dečku 100 gld., Slovenke in Slovenci v Aleksandriji po g. Ivanu Semiču 63 frankov, r. vč. g monsignor Ivan Tomše, vojaški župnik v Gradcu, volilo 12 gld., g. A. Š. po g. Fr. Kraševcu, vpok. c. kr. sodniku v Gradcu, 11 gld., sl. posojilnica v Vitanji 10 gld. (15 gld. je odločila letos pri občnem zboru kot prispevek za pokroviteljine), vč. g. A. Berce, boštanjski župnik, 10 gld., vesela družba pri zabavi društva Vodnik v Dolini pri Trstu 10 gld., vesela družba v Globasnici po g. F. Kandutu 12 kron, g. dr. H. Schmirmaul, zdravnik v Mariboru, 5 gld., g. Martin Kocbek, c. k. notar v Marenbergu na Štirskem, nabranih 5 gld., vč. g. A. Kummer, župnik v Retečah pri Loki, 2 gld., vč. g. kurat Lovro Rožman 2 gld., vesela družba v gostilni g. Val. Kolenca v Čemšeniku po g. učitelju T. Petrovcu 2 gld, vč. g. Jožef Žičkar, župnik v Vitanji 1 gld. 50 kr., in č. g. Matija Škerjanec, kapelan v Vitanji 1 gld. 50 kr. — Zgradba Velikovške šole lepo napreduje, to poletje še pride stavba pod streho. Rojaki! Podpirajmo velevažno delo, da se čim preje ondi vzgaja deca v versko-dinastičnem narodnem duhu !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Politični pregled,
V državnem zboru je na vrsti razgovor o proračunu. Dohodkov je izkazanih 043 milijonov goldinarjev, stroškov pa skoraj ravno toliko. Poslanci pa malo govorijo o proračunu, ampak o vseh reččh, kar koga ravno najbolj peče. Zgornješta-jerski poslanec dr. Lorber je govoril zoper slovensko gimnazijo v Celju, Slovenec Kobič ga je pa krepko zavrnil. Sicer je govorilo še mnogo govornikov, ne da bi imelo ljudstvo od teh govorov kako korist. — Položaj je zelo zamotan in danes še nihče ne vé, kako se naša notranja politika zasuče. Nekteri hočejo vedeti, da se vršč tajni pogovori z Mladočehi, da bi tisti svoje nasprotovanje popustili in stopili v novo večino. To dela liberalcem velik strah; oni so namreč iz koalicije stopili s prepričanjem, da se brez njih nova koalicija skovati ne more, in za svoj ustop v novo koalicijo so mislili drago ceno zahtevati. Ako bi se pa Mladočehi pridružili desnici, potem je nova koalicija gotova in ne potrebuje več liberalcev. Bog daj, da bi se ta štrena nam na korist razmotala! — Svoj mandat (poslanstvo) je odložil Pie n er, voditelj liberalcev, ki je potem postal denarni minister, pa je moral zdaj odstopiti. Moža morda jezi, da so ga liberalci zavolj ubogih štirih razredov slovensko-nemške gimnazije v Celju na cedilu pustili. Radovedni smemo biti, kdo zdaj postane vodja nemških liberalcev. — Y pokoj pojdeta menda še letos baron Schmidt, koroški deželni predsednik, in baron K u b e k, cesarski namestnik
na Štajerskem. — Češki katoliški rudarji so imeli shod v Pfibramu.
Na Laškem se vsak čudi, kako debelo kožo ima prvi minister Krispi. Poslanec Kavaloti mu je javno očital vse grehe, sleparije in umazanosti, pa Krispi se ne zagovarja, pa tudi ne odstopi. Pri občinskih volitvah v Kirnu je bilo voljenih 48 liberalnih in 32 katoliških odbornikov ; iz tega se vidi, da je v Rimu še dosti ljudij, ki so papežu zvesto udani. — Na Angleškem je odstopilo minister-stvo Roseberyevo, ter je Salisbury sostavil novo vlado. — Špancem se na Kubi menda nič kaj dobro ne godi, kajti general Martinec Kampos prosi za pomoč, in sicer tirja, naj mu pošljejo še 14.000 vojakov. — VMacedoniji na Turškem so se kristjani spuntali zoper Turke. Menda so se že par-krat sprijeli s turškimi vojaki. Toda Macedonija je majhna; če jim drugi ne bodo pomagali, potem siromaki ne bodo nič opravili zoper divje Turke.
Gospodarske stvari.
Snaga v svinjakih. V svinjaku naj bode tlak nekoliko na pošev ter naj ga deli po robu postavljena opeka na dva dela, v gorenji in dolenji del. Nastilja naj se le gorenji del svinjakov. Prašiči se kmalu privadijo temu, da imajo gorenji del za ležišče, v dolenjem se pa čistijo. Vsled tega so prašiči vedno čisti, veliko bolj zdravi in se bolje rede.	„Kmet.“
N o v i č a r.
Na Koroškem. V Trbižu sta dva parovoza vkup trčila ; parovoznik in kurjač sta hudo ranjena.
—	Pogorela je Matavževka v Delji vesi pri Žrelcu.
—	Pogorel je Lavtižar pri Klopinjskem jezeru. Zgorelo mu je tudi šest goved. — Stara deželna bolnišnica v Celovcu se bo spremenila v hiralnico, kjer bo prostora za 300 starih siromakov. Za njih hrano je deželni zbor že dovolil 50.000 gld. v proslavo cesarjeve 50letnice; ker pa to ne zadostuje, se bodo pobirali doneski tudi še po deželi. Mi koroški Slovenci se takih deželnih zavodov ne moremo prav veseliti, ker se nastavijo navadno trdo nemški zdravniki in postrežniki, kteri trdega Slovenca, ki nič nemško ne zna, radi zaničujejo ali pa še celò zmirjajo; in če to ne, mu pa postreči ne morejo, ker ga ne razumejo. — Učenci iz gorenje Koroške se ne bodo več sprejemali na celovške latinske šole. S tem hočejo pomagati be-Ijaški gimnaziji, ki šteje le malo učencev. — Med Porečami in Yrbo so se utrgale skale in zasule železniški tir, da se je moral preložiti. — Pogorela je Kurnikovka pri Globasnici. — Ciril-Metodovih kresov je bilo letos iz Celovca vsled slabega deževnega vremena le kakih 15 do 20 videti, ker so bile vse bolj oddaljene gore z meglo zakrite in le bližnji hribi so se videli. Iz Rožne doline je odmevalo pokanje topičev. Posebno lepa sta bila dva kresa na Plešivcu in dva druga na celovški Osoj-nici. V Podjunski dolini smo videli samo gosto meglo. Nič bolje ni bilo videti v Rožno dolino. Ta večer se je zbralo več rodoljubov na Malem Strmcu, ki so imeli čast, imeti v svoji sredi tudi odlične rojake iz bratske nam Češke in Moravske. Od tu se je naštelo po nižavah na okolu kakih 15 kresov. Vsi vrhovi strmih planin so bili v meglo zakriti; samo iz Jepe kazal se je malo časa mogočno-svet-leči kres, ki je na daleč okolu pričal, da tu živijo še Slovenci in da ne prepustijo svoje rodne zemlje tujemu dušmaninu v last. Iz vseh krajev čulo se je pokanje možnarjev in topov, ki je daleč na okolu odmevalo v stoterih glasih od skalnatih gorà. Na Malem Strmcu samem priredili so slovenski fantje po prizadevanju uzorne in rodoljubne tamošnje posestnice velikansk kres, poleg kterega so pokali možnarji in švigale rakete v zrak, da je bilo veselje. Pohvalno omeniti nam je tudi vrle prebivalce fare na Dvoru, ki so več lepih kresov prižgali, ktere vse je poveličevalo slovensko petje krepkih možkih in ženskih grl ter pokanje možnarjev, ki se je čulo še pozno v noč od vseh krajev juga in severa. V veseli družbi na gori zbrani združeni Slovani pa so slavili predvečer svetih slovanskih blagovestnikov s prelepim slovenskim petjem in raznimi sestanku primernimi napitnicami.
Na Kranjskem. Shod katoliško - političnega društva je bil v Podgorici pri Dobrepoljah. — V Jakovici pri Planini je strela ubila neko žensko.
—	V Ljubljani je umrl šolski ravnatelj in slovenski pisatelj Andrej Praprotnik, izvrsten^ mož in poštenjak stare korenine. Vsak ga je spoštoval, kdorkoli ga je poznal. — Wolfovega slovarja je izišel 20. snopič. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe bo v Ljubljani dne 18. t. m. — V Ameriko se še vedno močno selijo iz Dolenjskega, posebno iz Belokranjske. Uzrok je velika revščina na kmetih, ker jim je trtna uš uničila vinograde.
Na Štajerskem. Stolni kanonik dr. Križanič so spisali knjigo, v kterej so popisali življenje in delovanje rajnega st. dekana msgr. Fr. Kosarja. — V Vojniku so ustanovili tamburaški zbor. — Pri Račju sta utonila dva šolarja. — V novem jezeru v Podbrezju pri Mariboru je kot prva žrtva utonil neki deček. — Ljutomersko politično društvo napravi javen shod dné 14. t. m. Govorili bodo dr. Dečko, dr. Rosina, Dragotin Hribar in Karba. — V Št. Jerneju pri Poličanah sta pogorela Hajdnik in Sovič. — Strela je užgala viničarijo g. župnika pri Št. Lovrencu v Halozah.
Na Primorskem. Isterska vinarska zadruga se krepko giblje. Naredila je svojo pivnico v narodopisni razstavi v Pragi ter dela dobro kupčijo. Po končani razstavi bo napravila v Pragi svojo gostilnico in ravno tako na Dunaju, v dveh krajih na Koroškem in morda še kje drugje. (Morda bi kazalo v Linču in Steyru, kajti v gorenji Avstriji ne raste več vino, ljudje so pa premožni.) — Plače se bodo zvišale občinskim uradnikom v Trstu. — Ravno tam mislijo zidati novo norišnico. — Lepo zmago so dosegli Slovenci v Gorici: po dolgem boju so dognali, da dobijo v mestu slovensko šolo. Upravno sodišče na Dunaju je dné 26. rožnika zavrglo pritožbo goriškega magistrata, in tako je tisti primoran, ustanoviti slovensko šolo, kakor je razsodilo učno ministerstvo. Slava! Iz tega zopet vidimo, da se dà vse doseči, ako se le odločno tirja to, kar nam po pravici gre.
Sprejem y knezoškof. semenišče „Marianum“.
Oni, ki želijo biti sprejeti v knezoškof. semenišče „Marianum“, naj prosijo za to najdalje do 16. mah srpana.
Prošnje naj pošljejo po svojem župniku na se-meniško predstojništvo (velikovške ulice št. 18.) in tu se morajo tudi do tega časa (16. mah srpana) osebno predstaviti.
Prošnje se morajo napraviti na visokočastiti knezoškof. ordinarijat v Celovcu, in sicer se mora jim pridejati:
1.	krstni list;
2.	zadnje spričevalo ljudske šole;
3.	spričevalo, da so se dotičnemu stavile koze (osepnice) in da je zdrav ;
4.	izjava očeta ali varuha, da želi, da postane sin ali varovanec duhovnik in da plača za njega vsako leto 150 goldinarjev;
5.	če bi pa kdo ne mogel toliko plačati, se mora pridejati tudi natančni izkaz premoženja (Ver-mogens-Ausweis) in še povedati, koliko zamore plačati.
Gojenci, ki želijo stopiti v I. gimnazijalni razred, morajo z dobrim vspehom napraviti sprejemno skušnjo. Vpisovanja se za take začnejo na gimnaziji 14. in skušnje 15. mah srpana.
V	semenišče „Marianum“ se sledeči sprejmejo:
1.	ki so zakonskega rodu, kakor to hoče sveti tridentinski cerkveni zbor;
2.	ki spadajo v krško škofijo, so tukaj rojeni ali imajo domovinsko pravico, ali da so se njih sta-riši tukaj naselili ali imajo tukaj službo ;
3.	so najmanj 10 in ne več ko 13 let stari;
4.	ki so telesno popolnoma zdravi, posebno morajo imeti zdrave prsi;
5.	ki niso nravno sprideni, ki so pobožni in imajo tudi zmožnost za študije;
6.	ki imajo voljo postati duhovniki, in delovati potem v krški škofiji;
7.	kteri prosijo za sprejem, ob enem tudi obljubijo, da se hočejo naredbam in hišnemu redu popolnoma podvreči;
8.	vsak sprejeti gojenec naj prinese seboj :
a)	dvojno obleko, in sicer: klobuk, ovratnik, naprsnik, hlače, suknjo in najmanj dvojne črevlje. Cela oblekamora biti črna in suknja do kolen;
b)	pet srajc, pet spodnjih hlač, šestero nogo vic, šest robcev za v žep, štiri rjuhe, najmanj tri prtiče za mizo, žlico, nož in vilice, najmanj tri brisalke in ene kopelne hlačice.
V	Celovcu, 31. veh travna 1894.
Predstojništvo semenišča „Marianum“.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Nove maše bodo darovali naslednje dni sledeči čč. gg.: Dné 21. mal srpana č. g. Fr. Tut el pri Mariji Pomagaj v Kotarčah; dné 28. mah srp. č. g. J. Trunk v Blačah; č. g. Mirosh Malgaj v Prevaljah; č. g. Vah Weiss in č. g. Valent. Schuttelkopf v Kapli pri Dravi; č. g. Janez Unterluggauer v Lesniku (Liesing) v Lesni dolini; dné 4. veh srpana č. g. Florijan Kramar v Škofičah pri Vrbskem jezeru.
Zahvala.
Podpisani si štejem v dolžnost, da se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, kteri so dné 22. t. m. v tako ogromnem številu mojega nepozabljivega zeta Mihaela Hanina k zadnjemu počitku spremili. — Zahvaljujem se gospodom zastopnikom občinskega in posojilničnega odbora ter pevskemu društvu Go-rotanu; posebno pa se zahvaljujem prečastiti duhovščini, imenoma gosp. dekanu dr. Sommerju iz Pliberka, gg. župnikom J. Škerbincu iz Vogerč, V. Šumahu iz Šmihela, A. Gabronu iz Skočidola, Franc Lencu iz Železne Kaple, Jak. Kindelmanu iz Črne, gosp. kanoniku Holecu iz Velikovca ter gosp. kaplanom Rozmanu iz Spodnjega Dravograda in Češky-ju iz Šmihela. Posebej se še zahvaljujem gosp. župniku Šumahu za ginljivo nagrobnico in za vse dobrote, ktere so mu med boleznijo skazali.
V Šmihelu v Podjunski dolini, dné 25. rožnika 1895.
Sim. Klokar, župan.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Šteben in okolico v Ziljski dolini bode imela v nedeljo dné 14. mah srpana 1895 ob J/$4. uri popoludne v gostilni pri Kajšlerju v Št. Pavlu svoj letni občni zbor s sledečim sporedom:	1. Pozdrav
načelnikov ; 2. razni govori ; 3. petje ; 4. volitev odbora; 5. vpisovanje udov in pobiranje letnih doneskov; 6. prosta zabava. Prijazno vabi vse Slovence in Slovenke k obilni udeležbi odbor.
Za po potresu poškodovane kranjske siromake je slovenski pomožni odbor v Celovcu prejel sledeča darila, ktera so mu poslali čast. gospodje: puškar J. Sodja v Borovljah 1 gld., farni upravitelj Jan. Varmut v Gorjah 1 gld., občina Bistrica pri Pliberku nam je poslala zbirko 57 gld.
19	kr. in občina Globasnica pa 41 gld. 76 kr. V Kotmarivesi so darovali: Jožef Schwarz 1 gld., Janez Štih 1 gld., Matija Prosekar 1 gld., Miha Pak 50 kr., Jožef Modrič 50 kr., Valentin Modrič
20	kr., Peter Jakopič 30 kr., požarni brambovci kotmaroveški 2 gld. 50 kr., vpok. župnik Janez Obalo v Brunnsee na Štajerskem 2 gld. Skupaj 109 gld. 95 kr. Prištevši temu znesku v 17. štev. „Mira“ izkazano svoto 746 gld. 70 kr., znaša do zdaj v ta namen nabrana zbirka 856 gld. 65 kr.
Vsem bodi na tem mestu izrečena presrčna zahvala. Iskreno prosimo vse Slovence za milo-dare v podporo siromašnim našim sorodnim kranjskim bratom!	Pomožni odbor.
liOterijsbe srečke od 6. mah srpana. Trst	23	57	68	35	24
Line	29	61	73	76	68
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. | kr.		gld.	kr.
pšenica 		4	55	5	70
	3	50	4	40
ječmen		3	35	4	20
oves		2	45	3	—
hej da		3	40	4	25
turšica (sirk)		4	40	5	50
pšeno 		8	—	10	—
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		—	—	—	—
deteljno seme		—	—	—	—
				—
Sladko seno je po 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 10 kr. kislo 1 gld. 90 kr. do 1 gld. 90 kr., slama po 1 gld. 20 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 67 do 70 kr. kila, maslo in poter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent.
Tovarna za izdelovanje
Wietersdorfer-Portland in Roman-cementa F. Knocli-a in dr. v Celovcu
priporoča svoj izborni cement, ki je še bolj trden, gost in trgoporen, kakor to zahteva avstrijsko inženirsko in stavbarsko društvo od najboljših vrst tega blaga.
Zaloge na Koroškem:
A m and Prosen v Celovcu, kosarnske ulice št. 24;
Julij Sommeregger v Beljaku, Italijanske ulice; JanezKnaus v Št. Vidu na Glini ;
J. M. Offner v Wolfsbergu.
Spričevala (zahvale) in ceniki gratis in franco.
Učenca
kmetskega in slovenskega rodu, ki pa tudi nemško zua iu je ljudsko šolo dovršil, sprejme takoj
Peter Merlin,
trgovec v Celovcu.
je od dné do dné bolj priljubljena, ker stori kavo zdravo, okusno, tečno in redilno.
Dobi se y vseh prodajalnicah za tržaško blago.
Služba organista in cerkovnika
na Rudi se takoj oddà. Dohodkov z vsem blizu 100 gld. Ponudbe naj se pošljejo cerkvenemu predstojništvu na Rudi, pošta Ruden na Koroškem.
CrOStlllftiCa
s pekarijo in tobačno prortajaliiieo, z
lepim vrtom, kletjo (hramom) in hlevom je na prodaj. Hiša je čisto nova in stoji pri cesti v Spodnjem Dobju pri Blaškem jezeru. Več pové J. Melher, trgovski pomočnik pri g. Červenki v Celovcu.
liir Obrazne slike (portrete)-^!
v oljnatih barvah in vsaki velikosti
izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike.
Za rajnimi so najlepši in večen spomin.
Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti.
M. Ogerčnik v Celovcu,
kolodvorske ulice (Balinhofstrasse) štev. 35.
Posestvo
ob Vrbskem jezeru, v lepi legi, vse v dobrem stanu, se prodà s pohištvom vred, kdor plača 170 gld., za vsako oralo. Posredovalci (mešetarji) so izključeni. Več pové posestnik v Celovcu, Kaualgasse št. 16.
r
it
Sadjarjem!
Stiskalnice za sadje in grozdje
po najnovejšem, izbornem načrtu, izviren izdelek s stanovitnim dvojnim pritiskom, kterega moč se dà poljubno uravnati.
Jamčimo, da naša stiskalnica za 20 odstotkov več dela stori, ko vsaka druga.
Smlni in grozdni mlini, stroji za robkauje grozdja, popolne priprave za izdclovsuiic mošta, stoječe in premakljive, mlini in stiskalnice za pre-šanje raznih jagod in pridobivanje sladkih sokov, sušilnice za sadje in prikuho, najnovejše, patentirane brizgalnice za grozdje in zelišča, ,,si±onije“ imenovane, ki se same gonijo, izdeljuje kot posebnost tvrdka
F2X, Ivilil'Zr’A.3XTII is dr.
C. kr. izključlj. privilegirana
tovarna za kmetijske stroje, livarna železa in fužina na par, l^untìj, II. Taborstrasse 76.
Ceniki s mnogimi pohvalnimi pismi se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se sprejemajo.
L^ì	UdF” Svari se pred ponarejenimi izdelki. " iJUf	__ tj1
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.