261 Dopisi. Iz slovenske Bistrice 2. avg. J. V. (Mariborska beseda SI. julija). Mariborska čitavnica nam je zopet napravila eno taistih velikih narodnih veselic, ktere ne bodo samo živele v spominu vseh deležnikov, temuč so z zlatimi črkami zapisane v zgodovinske liste štirskih Slovencev. One so probudile, oživile, okrepčale narodni duh tudi med prostim ljudstvom; da se od leta do leta bolj zaveda svojih svetinj. Zato pa tudi narod priznava veliki trud mariborske čitavnice s tem, da se v čedalja večem številu udeležuje teh zabav. Ze dolgo popred se vse veseli poletnega časa, ki nam zopet prinese ,,veliko mariborsko besedo"; na dan besede pa privre tolika množica, daje obširni prostor vsigdar zlo pretesen. Tudi letos je dvorana, ki ima prostora za več ko 600 ljudi, bila vsa natlačena poslušavcev, in vendar jih je šd mnogo bilo, ki niso več v dvorano priti mogli. Ni namen moj , da bi obširno popisal celo besedo; le na muzikalni del se bom ozrl.*) Skupnih zborov pelo se je šestero. Pevcev je za vsem bilo kakih 60, iz Maribora kakih 40, ostali pa so bili iz unanjih krajev. Pevski vodja je bil gospod Miklošič, slavnoznani skladatelj slovenske maše in drugih lepih pesem. Ce premislimo, da razun ,,Naprej-a" so vsi zbori se na novo učili in da so zunanji pevci z mariborskimi skup imeli le eno skušnjo, se je res čuditi, da so se vsi zbori tako izvrstno peli, kakor da bi bili zbrani sami stari vajeni pevci. Grosp. Miklošič se je skazal skoz in skoz umnega, prevdarnega voditelja; posebno njemu gre čast in hvala za izvrstno izpeljavo vseh zborov. — Riharjeva „Slava Slovencev" opomnila nas je svojega slavnega skladatelja, in posebno v prvem, čvrstem v C moli spisanem delu je jako do-padla. „Slovenska dežela" Miklošičeva navduševala je vse poslušavce tako, da živio-klici niso prenehali, dokler se ni ponovila pesem. „Pušku na klin", znana kompozicija Lisinskega ima krepak vojašk napev, kteremu zategadel besede niso primerne. — Četrti zbor je bil Koseškega „Kdo je mar V" napev dr. Benj. Ipavčev. Že toliko smo brali o tej pesmi, da smo željno hrepeneli po nji. Pa kako bi vam zdaj popisal neizrekljive občutke v naših prsih, vso svojo radost in navdušenost, ko smo poslušali to pesem. Al kaj pravim? To ni pesem, — to je velikanska kantata, doneči sla-vospev, svoji mili domovini v čast spevan od nje zvestega sina. Ne vem, kaj bi se več občudovalo: ali pre-obilost krasnih, novih, izvirnih idej, ktere nam skladatelj iz neusahljivega vira svoje bogate fantazije podaja; ali skoz in skoz narodni duh vseh napevov, ali umetnost, s ktero je od prve do zadnje vrste mojstersko izpeljana? Že prvi odstavek obuja vso našo pozornost; le malo trenutkov, in že nas je skladatelj k sebi povzdignil na tako stopnjo navdušenosti, da vsega okoli sebe pozabimo in zamaknjeni v krasoto glasov gremo ž njim v rajsko deželo njegove fantazije. Hipoma pa nas zdaj postavi sred bojišča. ,,Cujte bor" — to je bitje, strašna vojska — „krogla žvižga, boben poje" — strahovite slišiš klice: ,,Udri, udri, mah na mah!" — Kako se mešajo glasovi, zdaj tenori, zdaj basi, vmes pa grmi glasovir, kot pokanje pušk. Res v sred boja smo. Se en strašen krik vsega zbora, in — na en mah potihne: zmagal je Slovenec; zdaj kratko počiva; malo časa toži na glasoviru po teh , ki so padli v boji za domovino, in koj zopet krepko in ponosno vpraša: „Kdo je mar? kdo je mar?" In naprej hiti pesem in nam kaže širni kmetiškega rodii v raznih človeških stanovih* Tenor-solo nam popisuje srečnega trgovca, zdaj v najglobokejših glasih drugi bas o modrih, zvedenih *) Drugi pot „Noviceu dopolnijo ostalo. Vred. možeh resno poje, in ž njim se krasno v dvospevu vjema tenor. Se slavi četverospev oratarja slovenskega v pravniški in v božji službi in še le pri zadnjem odstavku se skladatelj sopet vrne k prvemu napevu in tako, kakor v simetričnem kolu z začetno priljubljeno harmonijo sklene svoj genialni slavospev. Po končani pesmi zagrmeli so slava-klici, da se je dvorana tresla, Nepopisljiv vrisk pa je postal, ko se je prikazal sam skladatelj gosp. dr. B. Ipavec, ki je na povabilo čitavnice se iz Gradca potrudil k besedi in sam svoj in tudi vse druge zbore na glasoviru spremljal. Ponosno smo slava in živio klicali svojemu slavnemu rojaku, ki je s to skladbo stopil na prvo mesto med našimi skladatelji. *) On ni samo skoz in skoz izurjen umetnik in neizmerno bogat v izvirnih napevih, temuč tudi vedno naroden. In kakor je slavni Rihar temelj položil naši cerkveni muziki, se z dr. Benj. Ipavcem počne nova doba umetne svetne naše muzike. **) — Se dva zbora sta se pela: „Staročeska: Byvali Ce-chovš", veličastni mogočni zbor v A-moll in pa vedno mladi „Naprej zastava!" — Med zbori smo slišali: Samospeve, en dvospev pa en četverospev. Samospeve je bila na povabilo čitavnično prevzela gospodičina^K a m. Klettner-jeva, prva pevkinja graške opere, Cehinja po rodu. Pela je dve slovenski in dve češki pesmi. Ko je nježna krasotica v beli s slovanskimi barvami okin-čani obleki na oder stopila, pozdravljali so jo poslu-šavci z radostnimi živila-klici, in ko je s svojim milo-krepkim glasom, in kakor je bilo dočakovati, z največo umetnostjo zapela: „Lahko noč", napev dr. B. IpavČev in pa Vilharjevo „Milo lunico", je vsem globoko v srce segla, da pohvalnih klicpv ni bilo konca, dokler ni ponovila „Mile lunice." Ceski pesmi ste bile: neka prav živahna in prijetna lirična pesmica in pa: „Gde domuv moj", ktero je tako ginljivo zapela, da je vse ljudstvo ganjeno poslušalo milo-rajske glasove in da so se umetnici sami v črnih plamtečih očeh zasvetile solzice. Tudi njena sestra Ana, mlada lepotica, jo je spremila k besedi in v občno veselje deklamovala neko češko pesem. — Dvospev „Prisega" izvrstno kompozicije za alt in bariton, složeno in nalašč za ta dan mariborski čitav-nici posvečeno od dr. Benj. Ipavca sta sosebno lepo in milo pela gospd D— iz Maribora in pa gosp. F. JR. iz slov. Bistrice. D— gospa ima krasen, posebno v globoki legi lepo doneč in poln glas; gosp. R. pa je že od lanske velike besede kot umeten samospevec v dobrem spominu; ni mi tedaj treba povedati, da je svojo nalogo mojstersko rešil. Kaj lep in hvalevreden je srednji odstavek dvospeva, tam kjer ženski glas navdušeno prisega domovini: *) Ko je pred nekimi leti vredništvo „Novic" ob raapisu daril za najboljo kompozicijo izbralo pesem „Kdo je mar?" (v ktero je nas Koseški z mogočno, njemu lastno besedo vdahnil naj-živejše domoljubje svoje) so rekli nekteri, kteri, kakor Nemec pravi, vidijo „das Gras wachsen", da taka v različnih občutkih se sprehajoča pesem ni pripravna za skladbo. Vredništvo pa je mislilo, da nepopisljiv mora efekt biti, ako pesem izrazuje, kar beseda pravi. In da se nismo motili, priča svetu zdaj slava, ki po pravici doni skladatelju povsod, kjer se poje ta veličanska pesem. Treba res, ker tako lepo napredujemo v glasbi, da se skladatelji, kterim je Bog daroval izvrsten talent, ne gibljejo samo v enoličnih kompozicijah, ampak da si izberajo tudi take, ki jih Nemec imenuje „Tongemalde.u In Če je on si celo „das Lied von der Glocke" izbral za kompozicijo — kaj bi se naši skladatelji prvaki ustrašili ložega početja? Vred. **) Dr. B. Ipavec ima v rokopisu mnogo novih skladeb za na-tisk pripravljenih; med njimi tudi celo slovensko maso, ki je nek izvrstno, mojstersko delo. Pa ker se prva dva vezka: „Slovenskih pesem bratov Ipavcev, založil Tarmon v Celji" premalo prodajata, ne more se izdati 3. vezek. Sezite tedaj po njih vsi domorodci! Pis. „Me Slovenke te ohranimo, Srce le za te gori"; ji možki glas krepko in mogočno odpeva: „Mi Slovenci tebe branimo, Vrage naša moč zdrobi" — potem pa oba glasa zdaj vrstoma, zdaj skup, milo za~ čenša in potem vedno krepkejše pojeta: Domovina, domovina, Tebi damo, Tebe hranimo, Vae kar 'mamo, Tebe branimo, Naša ljubca si le ti! Kar se tiče čveterospeva, napravil nam je dr. B. Ipavec posebno nepričakovano veselje. Pripeljal je saboj iz Gradca nektere gospode, kteri so s svojimi krasnimi glasi razveseljevali društvo z novim Ipavčevim evetero-spevom: „Ljubici pod oknom." Tako mila in v srce segajoča je ta pesmica, da v tihi noči peta, gotovo ome-čiti mora srce, ako bi tudi kamneno bilo. — Na glasoviru igrala je gospodičina H. iz Ptuja, sprejeta z mnoga pohvalo od pozornih poslušavcev. In tako nam je ta beseda živ dokaz, da smo tudi vmuzikalni umetnosti v malo letih velikansk korak naprej storili in da se s skladbami naših mojstrov pred vsem omikanim svetom ponašati moremo. Prav srčno pa se zahvaljujemo mariborski Čitavnici, da se ni ogibala velike skrbi in truda, nam napraviti tako zanimiv večer, ter le eno željo, eno prošnjo dodajamo vsi, da bi tudi v prihodnje nam vsaki poletni čas prinesel „veliko mariborsko besedo." Iz Ptuja 2. avg. Naša čitavnica bode praznovala 5. septembra svoj začetek z večo veselico, ktere načrt se bode naznanil v kratkem. Iz Križa blizo Tržiča. Z. — Od vseh strani se sadjoreja marljivo priporoča in na več krajih najdea dobrih in umnih sadjorejcev; pri nas so pa še precej redki in le preradi ravnajo po starem kopitu. Sadne drevesa se premalo obrezujejo, če se pa vendar to zgodi, je delo mnogokrat tako, da se Bogu usmili. Ai upamo, da sčasoma bode bolje po poduku mladine in dobrih izgledih. Da bi le razuzdani ljudje veselja ne trli pridnim sadjorejcem, ki so lep izgled okolici! Kako resnično je to, potrjuje zgodba, da je pretekli teden neki hudobnež na farovškem travniku mnogo po-žlahnjenih drevesec pokončal! Da so gospod fajmošter marljiv sadjorejec, je sploh znano; pretekle 3 leta so zanemarjeni farovški travnik komaj malo zagnojili, tr-šaste divjake pocepili, namesto divjih kostanjev češinj nasadili in nacepili, da so ljudem očitno pokazali, kako prazna je ona misel, da zavoljo vetra nobeno drevo rasti noče; pred 2 letoma cepljene jabelka bodo že letos sad donesle, če jih bo mogoče oteti hudodelni roki. Ali pa more sadjorejec veselje imeti do svojega dela, ako mu drhal na en hip pokonča, s čemur se je trudil več let? Iz Ložke doline 4. avg. — Nesreča nesrečo podi. Taka je tudi z našimi ubogimi jezerskimi pogorelci. 2. dan t. m. okoli polnoči so se hudi oblaki s točo pri-podili od Javornika (visokega gozdnega hriba nad cerkniškem jezerom) in se vlekli čez Laze, Vrh Jezera, Dane, nadSmarato, Kozarščami, Pudobom in proti Ušelku in Vrhniki; najhuje je pa toča potolkla polje Vrh Jezera, lastnino tistih revežev, kterih hiše in poslopja so 14 dni popred pogorele. Se celo požeto žito je vni-čeno, ker je zavoljo pomanjkanja poslopij moralo na polji ostati. Zares posebnega usmiljenja so vredni naši Jezerci, za ktere tudi Vas blage „Novice" prosimo, da potrkate na duri svojih častitih bravcev, in za-nje pomoči prosite, ker nimajo stanovanja ne za-se, ne za živino, pa tudi ne živeža od domačega pridelka. — Za trdno upamo, da tudi današnja prošnja ne bo zastonj, kakor prva ni bila, ker je po gospod fajmoštru na Gojzdu pri Kamniku došlo 50 gold. pogorelcem Jezer- 262 eom. Bog plati blagemu gospodu veliko dobroto, da so se prvi milostno spomnili pogorelcev in vsem, ki so kaj zraven pripomogli! Bog daj še od drugod take krepke pomoči? — Pri nas žetev še zdaj ni pri kraji; letos je mokro in hladno vreme vse zakasnilo; pa tudi žita bode sploh manj, ker je slabejšega zrna; slame pa več; sena je obilo. Jesenski pridelki do zdaj še dosti lepo kažejo; le bojimo se, da bi krompir ne gnjil, ker je bilo premokro. Zgodnji krompir bomo pa kmali snedli; bil je letos dosti drobnejši od lani. Dragotin Hoj kar. Iz Bistrice na Notranjskem 8. avg. Odprli smo včeraj zvečer čitavnico našo. Ker dobo bravci ,,Novic" v prihodnjem listu obširnejši popis slovesnosti naše, naj na kratko le to povem, da predragi nam gostje, ki so prišli od blizo in deleč in so vidili že več čitavnic, so se čudili naši lični dvorani, hvalili lepo vredjeno besedo" in radostni gledali obilno domoljubno množico, ki je napolnila prostorno dvorano čez in čez. Cesar smo želeli, dosegli smo: bistriška čitavnica je častno obhajala svoj rojstni dan! Iz Ipave 7. avgusta. Da vstrežemo od več strani razodetim željam, prestavimo v „Novicah" že na 15. avgusta napovedano svečanost slovesne čitavnične odprtije na 14 avgusta, to je, prihodnjo nedeljo. — Ker več pevskih društev pričakujemo, ktere nam še niso naznanile, s čem nas mislijo razveseljevati, ne moremo programa že zdaj razglasiti; le toliko pristavimo, da nam je večina gostov napovedala, da dopoldne pride, in da se bo zato za vse goste, kar jih pride in ki se saj do 12. t. m. zato oglasijo, občno kosilo — table d? haut — napravilo. — Beseda se prične o pol osmih zvečer v grajsinski dvorani. Odbor. Iz Iga pri Ljubljani 4. avg. G.....r. — Več časa že niso „Novice" nič spregovorile ne o veselih ne o žalostnih dogodbah naših, dasiravno se gradiva pri nas ne manjka na nobeno stran. Zadostujejo nam, kakor je podoba, dostikrat tako zvane „žive cajtenge", za ktere se je osnoval pri nas poseben „biro"; program njih je enak dunajskemu „Kikiriki"; za važnejše reči se pa nič kaj ne „interesirajo." — Naj vam povem žalostno dogodbo, ktera se je včeraj pri nas pripetila. Ob dveh popoldne se je unel pod vlškivasi, in v kratkem času je bilo 39 hiš in še druzega poslopja žalostno pogorišče. Vsi ljudje so bili daleč od vasi na polji, drugi pa tudi niso mogli še o pravem času prihi-teti, ker Iška vas je daleč od drugih vasi. Zgorelo je zraven nekoliko živine vse; ni ostalo revežem druzega kakor to , kar so na sebi imeli. Nesreča je pa toliko veča, ker je nekterim vsa krma zgorela, drugim pa tudi nekoliko žita. Kako se je ogenj pričel, se še nič prav ne ve. Zgorel je ravno ta dan zjutraj v Iški (pol ure od Iške vasi) kmetu voz mrve s kozolcem in podom; pravijo, da je dveletni otrok, igraje se z žvep-lenimi klinčiki, zapalil. Toliko nesreč se je že ravno po žigicah zgodilo, da se ne more starišem dovelj dopovedati, kako skrbno naj jih otrokom poskrijejo od doma grede. Naj jih tega lastna škoda uči! Sliši se, da so bili med pogorelci samo trije zavarovani, nekteri so sicer vpisani, pa letnine še doplačali niso; nekteri so se pa 31. u. m. iz dražbe izbrisali. Vidi se , da naši ljudje dobroto zavarovanja še le tedaj spoznajo, kadar vidijo ognjenega petelina po strehah skakati. Žalibog, da je že prepozno! Med drugimi pomagači se je posebno vrlo obnašal tudi medicinalni svetovavec gospod dr. P. Dolar, kteri je iz Bresta prihitel z lastno ga-silnico in jo sam vodil. Spregovoril bi pri tej priliki še rad o koristi, da bi vsaj vsaka soseska imela gasil-nico, da bi ne bilo treba pri takih nesrečah daleč po-nje letati; al „Novice" so že o tem priporočilu že žalibog tolike prazne slame izmlatile, da se mi ne ljubi, jo vnovič mlatiti, zato raje nesrečne pogorelce usmiljenim dobrotnikom priporočujem. — Spominjam naj se pa še zraven te žalostne dogodbe z veseljem tudi letošnjega pridelka, kteri je dozdej prav dober; bil bi pa še boljši, ako bi preteklega mesca ne bila povodenj tolike škode na mahu (morastu) napravila. Sadje obilo pridelka obeta. — Pa tudi na slovenskem polji pri nas vedno malo po malo napredujemo; očiten dokaz je to, da letos v našo faro 15 slovenskih časopisev dohaja. Lepo je to! Šolstvo naše je pa še vedno „miserere." Iz Ljubljane. Iz Zagreba nam je, glede na to, da iz slovenskih krajev bode gotovo mnogo ljudi šlo zagrebško razstavo ogledavat, poslal ondašnji magistrat z dopisom od 6. dne t. m. sledeče naznanilo: „18. dne t. m. se bode v Zagrebu odprla izložba (razstava) poljodelstva in obrtnijstva dalmatinskega, hrvaškega in slavonskega. Ker je magistratu znano, da bode toliko gostov dohajalo ob času izložbe v mesto naše, da ne bojo imeli vsi prostora v gostivnah, mora se skrbeti za to, da dobijo stanovanje drugod. Zato prosimo vsacega, kdor v gostivni ne dobi prostora, da se oglasi v magistratni pisarnici, ktera bo v poslopji izložbe, ali pa na kolodvoru; tukaj se mu bo od-kazalo stanovanje v tistih privatnih hišah, ki jih bo magistrat za to najel." — Zvedili smo, da je magistrat že okoli 200 privatnih stanovanj oskrbel za goste, ki bi v gostivnah ne dobili prikladnega prebivališča. — Matica je prejela pretekli teden zopet dvoje preprijaznih pisem iz visokospoštovanih rok. Svetli veliki škof in knez goriški dr. Gollmajer in svetli škof poreški dr. Dobrila blagovolila sta z lepimi doneski stopiti v društvo Matice slovenske in naznanila odboru, da prav rada sta razposlala vabila matičina duhovščini po svojih dekanijah. — Predsednik nase kmetijske družbe gospod Fid. Terpinc je od svojega prijatla, našega visokospoštova-nega misijonarja gosp. Fr. Pirca te dni prejel pismo od 5. dne u. m. iz Crowinga v severni Ameriki. Ker ljubeznjivi starček v tem pismu pozdravlja vse svoje prijatle , nas je gosp. predsednik prosil, naj neso kovice" ta pozdrav njegovim prijatlom po vsej deželi, in jim povedo, kaj piše. Gospod Pire pravi, da zdrav in veselje prestal dolgo in težavno potovanje; še viharno morje, ki je marsikterega izmed njegovih 800 popotnikov po svoji navadi omamilo, njemu, čeravno najstarejšemu med njimi, celo nič kljubovalo ni. Indijanci njegovi so ga sprejeli z nepopisljivim veseljem, kajti bali so se že, da ne pride več nazaj. Ko je doma vse v red djal, se je namenil 6. julija na daljno svojo mi-sijonstvo podati, kjer bode imel opravkov za dva mesca najiupe; med tem pripravlja njegov vikar gosp. Buch v St. Pavlu nektere iz Kranjskega le-sem pripeljane bogoslovce, da jih bode škof za mašnike blagoslovil. Sicer pa je še zmiraj žalostna v Ameriki. Vsaki dan — pravi PirČevo pismo — pride kaka huda novica iz bojišča; komaj so odpravili 300.000 ljudi v vojsko (v Ameriki srečka ali loz odloči, kdo mora v vojsko iti), že je prišlo od starega našega Abrahama, da se jih mora brzo nabrati zopet 500.000 vojakov. Vrh tega se bojimo lakote, ker prvo posetev so na vrtih in deloma tudi na polji pokončali neki črvi, drugo pa je zatrla huda slana sred meseca junija, pozneje pa strašna vročina." — Pri „besedi", ki jo je čitavnica naša 2. dne t. m. napravila deloma pod milim nebom, deloma v dvorani z vrlo godbo c. kr. topničarskega polka, in ki je bila, kakor po navadi, polna zadovoljnih gostov, se je med mnogimi drugimi pesmami pela sledeča, zastavi čitavnični posvečena pesem , zložena po našem slavno-znanem pesniku gosp. BI. Potočniku, ktera je tako iz- 263 vrstna, da jo natisnemo celo; v vsak odstavek so, kakor je zastava tribarvena, z besedo lepo vpletene trojne barve: Tako se glasi: Vihraj , zastava Slave! Vihraj zastava Slave! Za vero, za Boga; Za drag slovenski kraj, Slovenc je vere prave, Dežele bistre Save, Se zmotam ne uda. Za lepe Krajne raj; Na skali cerkev bela, Objemajo s nežni ki V višnjevi zrak strži, In sinja Adrija, Bo v zarii žarela Jo greje med mejniki Zmagvavka večne dni. Rude ca kapljica. Vihraj, zastava Slave! Vihraj, zastava Slave! Cesarja poslavuj, Slovenkam vrlim čast! V bran avstrijske države Src blagih, duše zdrave, Ponosno se vzdiguj! Pobožnost njihna vlast. Slovenc posten se udarja, Nedolžnost čista, draga, Kot hraber Avstrijan. Pohlevnost jih krasi, Zvestoben do cesarja, In sramežljivost blaga Mu do krvi udan. Na licih jim žari. — Sokolovci so v nedeljo popoldne potovali na prijazno posestvo gosp. Matevžeta na mah, kjer je lani Žitavnica bila. Po nekolikih gimnastičnih vajah je zbrano množico kratkočasila godba, ki so jo Sokolovci osnovali izmed svojih lastnih moči. — Prvo letošnje grozdje smo dobili 1. dan t. m. v Ljubljano, se ve da od vipavske strani. — Pravili so nam, da v vipavski dolini željno pričakujejo slavnega vinorejca barona Babota, da se posvetujejo ž njim, kaj naj bi se storilo, da bi se vipavsko vino več let ohranilo stanovitno. — V pondeljek zvečer ob '/<2 10 uri je vse, kar je ljudi tisti čas še na ulicah bilo, hitelo proti kosami; slišalo se je namreč , da množica mehikanskih prostovoljcev hoče udariti na vojake domačega c. k. polka v kosami zavoljo nekega prepira, ki so ga v nedeljo večer nekteri teh in unih vojakov med sabo imeli. Vendar je resna beseda naših in mehikanskih oficirjev ustavila ne-pokojne, da se ni nič hujšega zgodilo. — Kakor se sliši, bo še le konec meseca oktobra prvo krdelo za cesarsko mehikansko armado nabranih vojakov odrinilo iz Trsta v Ameriko. 264