VEČERNA
Truden dan kol zmučen potnik nagne glavo ... Temne riše sence vilek lopol ob poioku. Bele ždijo v mraku ffiše.
Bor osamljen kot sirola v mrak slrmi na polju. Breza vsa otožna plaka, roke onemoglo k nebu sfeza.
Vse /e iifjo, 7e šumenje gozda v spečo dalf izginja — že v sinilnl srebrnino mesečina v noč razgrlnja.
Manko Golar