QlS^Jorn
f-yuAUce."
NO. 85
e hiška Domovi ima
John c> llesofr
C/eve/on pacy A
J O. 4,^e-4€RICAN IN SPIRIT
J	im LANGUAG6 ONLY
rv..
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 30, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
talanek Kissingerja s Thojem visi v zraku
Zastopnik Severnega Vietna-ftia v Parizu je v petek dejal, da mu o kakem sestanku Kissing'er-Tho ni nič znanega.
Washington, d.c. — via-
^ ZDA je pretekli teden objaha, da se bosta sredi prihod-niega meseca sestala v Parizu W- H. Kissinger in Le Due Tho, skušata spraviti v red izvr-Sevanje pariškega dogovora o končanju vojne v Indokini, ki je v nevarnosti pred razpadom. V Petek sta se o tem razgovarjala državni podtajnik ZDA W. Sul-nvan in Nguyen Co Thach, na-n^estnik zunanjega ministra Sedmega Vietnama. Sestanek se ^ vršil v znani vili v Gilf-sur-vette pri Parizu in je trajal nad 5 ur.
Ameriški zastopnik ni po se-Stanku dal nobene izjave, za-st°pnik Hanoia pa je povedal, da s^a razpravljala o vseh točkah Pariškega sporazuma. Nov sestanek je bil določen za nedeljo ^ Predviden še eden za danes jutri, predno se bo W. Sulli-Van predvidoma vrnil v ZDA. Zastopnik Hanoia je dejal čas-ntarjem, da ne ve nič o sestan-u Kissinger-Tho sredi maja, . ga je objavil V/ashington, ki W Pripomnil ob objavi, da ta se-s anek ni odvisen od predhod-r a z g o v crov . Sullivana in -acha. Hanojec je trdil, da bo ° sestanka Kissinger-Tho pri-
šlo šei, kodni
Sulli
e in le tedaj, če bodo pred-razgovori med njim in
Vanom uspeli, ekatere vesti trdijo, da hoče ^anoi najprej obnovo čiščenja g111 iu razgovorov med ZDA in evernim Vietnamom o gospo-^arski pomoči pri obnovi Sever-s,e^a Vietnama, predno bo pri-^al na srečanje Kissinger-Tho. ^^kington med tem izjavlja,
Sr	trdno zagotovilo za to
ucanje.
Jaeasni dirakttr FB!
teVASHlNGT0N, D-C- — V Pe' od +^0?°^ne J6 L. Patrick Gray zaeasni direktor je ’ k° W Prišlo v javnost, da Ur	nekatere dokumente iz
jea^a ki. Hunta v Beli hiši, ko 1 W Prijet v zvezi z znano da ,eik>ate afero. Gray je dejal, je to ^0^UmenW uničil, ker mu Iq naročil predsednikov sve-nnw.ac Nhrlichman češ, “da so °bhcen dinamit”.
ne 0^Urnenti naj bi se ne tikali W a t e r g ate afere,
ahinav vv a l e r g are arere, :rLaj bi vezali pokojnega
brata Dlema m njegovega Uu n novembru 1963 v Saigo-bi .jj-, ru^ 'del dokumentov naj
Pedv' V ZVezi s sen’ E' M- Ken-
K°PecCe m Smrtj° Mary J°e °dswepnik Nixon ie Par ur P°
časno ^rayja imenoval za za-
C gndireIttoria FBI wmi-
bjeea n- ktuckelhausa, doseda-
°Vani lrGbt°rja Agencije za va-vanJe okolja.
^renienski prerok
Novi grobovi
Frances Streli
V	74. letu starosti je umrla v Lake County bolnici Frances Streli, 2016 Beverly Hills Dr., Richmond Heights, preje živeča na Deise Ave. Mož Jacob ji je umrl 1. 1966. Zapušča otroke Carolino Miklaucic, Jacoba in Charlesa, hčerka Frances je umrla pred njo, 9 vnukov in 3 pravnuke, v Jugoslaviji pa sestro Mary Kenda. Rojena je bila v Breznici pri Žireh, od koder je prišla v Ameriko pred 53 leti. Bila je članica Društva Loyal-ites št. 158 SNPJ, Prog. Slovenk, krožek št. 1, Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. in Women’s Auxililary Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pogreb bo jutri ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
James Gualtier
V	67. letu starosti je pretekli petek umrl v Euclid General bolnici James Gualtier z 20501 Wilmore Ave., Euclid, rojen v Wellsville, Ohio, mož Nore, roj. Morelli, oče Mrs. John (Betty Jane) Hodnik, Marilyn Squire in Richarda, 9-krat stari oče, brat Adriana, Thomasa, Ottona in Noah. Trije bratje in ena sestra so umrli pred njim. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 1. uri popoldne na Western Reserve Memorial Gardens.

John W. Dean III
JOHN W. DEAN III., glavni predsednikov pravni svetovalec, ne mara biti “grešni kozel” v Watergate aferi.
Campora pri Peronu
MADRID, Šp. — Hector J. Campora, izvoljeni predsednik Argentine, je priletel pretekli petek sem na razgovore s J. Peronom. Trdijo, da sta se razgovarjala o sestavi vlade, ki bo prevzela 25. maja vodstvo Argentine, ko bo sedanja vojaška vlada prepustila posle ustavno izvoljenemu predsedniku H. J. Campori.
Dobrinin se bo vrnil domov
WASHINGTON, D.C. — Anatoli F. Dobrinin je poslanik ZSSR v ZDA 12 let. Sedaj pravijo, da se bo vrnil v Moskvo, kjer ga menda čaka nov, visok položaj.
Razorožitvena konferenca ZN v Ženevi obtičala
ŽENEVA, Sv. — Po 9 tednih razgovorov je razorožitvena konferenca 25 držav, članic ZN, zadnji teden končala svoje zasedanje, ne da bi dosegla kak resničen uspeh.
Ves čas se je prvenstveno u-kvarjala s predlogom za končanje in prepoved vseh preskusov jedrskega orožja in za prepoved kemičnih bojnih sredstev.
Japonska Nlxona ne bo BRANDT V WASHINGTON!!
vabila na uradni obisk
Nemški kancler Willy Brandt je priletel v ZDA na dvodnevne uradne razgovore z vodniki ZDA, predno se bo v drugi polovici maja sestal z vodnikom Sovjetske zvez'e Brežnjevim v Bonnu.
Preko 5 milijonov ljudi
pri štetju v ZDA zgrešili
WASHNIGTON, D.C. — Urad za ljudsko štetje je pretekli teden priznal, da je pri ljudskem štetju leta 1970! “zgrešil” okoli 5.3 milijone prebivalcev ZDA, to je nekako 2.5% celotnega prebivalstva. Tedaj so uradno našteli 203,235,000 ljudi v ZDA, dejansko pa jih je bilo 208,535,000, kot so kasneje dognali.
Med “zgrešenimi” je bilo dve tretjini belcev, četudi so povprečno “zgrešili” več črncev — kar 7.7 % od vseh.
Predsednik Nixon je nedavno javno dejal, da bi želel obiskati Japonsko. Ta o-bisk je za enkrat padel v vode, ko je Japonska odložila cbisk svojega cesarja v ZDA.
TOKIO, Jap. — Za letošnjo jesen so pričakovali obisk japonskega cesarja Hirohita v ZDA. Ta naj bi do neke mere ugladil odnose med obema deželama, ki v zadnjih letih niso posebno topli in prisrčni. Proti obisku cesarja v ZDA so se dvignili japonski komunisti in socialisti. Vlada je obisk cesarja odpovedala, ko je postala javna razprava o njem preostra.
S tem je seveda odpadel tudi obisk predsednika ZDA na Japonskem, ki je bil mišljen kot povračilo ze cesarjev obisk.
Doslej še ni noben ameriški predsednik obiskal Japonske. Zadnjič je bil predviden tak o-bisk leta 1960, ko se je predsednik Eisenhower zanj že pripravil in je bil določen tudi že sam datum. Levičarji so organizirali take proteste in demonstracije, da je bil obisk Eisenhower j a sporazumno odpovedan.
Japonski zunanji minister O-hira je dejal zadnji teden, da Japonska nima trenutno nobenega načrta vabiti Nixona na uradni obisk, da pa bo Nixon na Japonskem dobrodošel, če želi priti.
Pilula proti spočetju kriva možganske kapi?
BOSTON, Mass. — Dveletni študij 12 vodilnih bolnišnic v ZDA je prišel do zaključka, da obstoja brez dvoma zveza med uživanjem pilul proti spočetju in možgansko kapjo pri mladih ženskah.
Tiste, ki take pilule jemljejo, imajo desetkrat več verjetnosti trombose, možganske kapi, ki jo povzroči krvni zamašek, ko zapre kako večjo žilo v možganih.
Celotna študija je bila objavljena pretekli teden v New England Journal of Medicine, pripravil pa jo je Duke University Medical Center.
WASHINGTON, D. C. — Ko je glavno mesto dežele in dober del javnega, mnenja posvetil večji del svoje pozornosti političnemu vohunjenju v okviru Watergate afere, je priletel v ZDA na uradne razgovore nemški kancler Willy Brandt. Njegov o-bisk ima notranje nemške vzroke, pa tudi mednarodne. Vladna opozicija v Zahodni Nemčiji je obdolžila W. Brandta in njegovo vlado, da se odmika od ZDA in polzi v nevtralnost. W. Brandt hoče s svojim obiskom dokazati, da to ne drži, da je on še vedno trdno povezan z ZDA. Na drugi strani naj bi bili njegovi dvodnevni razgovori v Washing-tonu tudi nekaka priprava za njegove razgovore z L. I. Brežnjevim, ki je napovedan v Nemčiji v drugi polovici maja.
Brandt in Nixon se bosta razgovarjala jutri in pojutrišnjem o ameriško-nemških odnosih, o NATO, o gospodarskih odnosih ZDA z Evropsko gospodarsko skupnostjo, o evropski varnostni konferenci, ki jo pripravljajo na razgovorih v Helsinkih, ter o vzajemnem, sorazmernem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi, o čemer se menijo na Dunaju od konca letošnjega januarja, nd da bi se premaknili z mrtve točke.
Pri teh razgovorih bo temeljni smoter pregledati evropsko-ameriške odnose in najti za nje nov temelj, kot je to razlagal’ pred enim tednom glavni Nixo-nov svetovalec v mednaroni politiki dr. H. Kissinger. On je napovedal novo “atlantsko listino”, ki bi jo rad podpisal predsednik ZDA Nixon tekom svojega obiska v zavezniških državah Evrope prihodnjo jesen. Postavila naj bi ameriško-evropske odnose na trden temelj za prihodnjega četrt stoletja, kot jih je Marshallov načrt z NATO za preteklih 25 let.
Brandtovi razgovori z Nixo-nom jutri in pojutrišnjem so važni tudi, ker se bo Brandt 18. maja sestal v Bonnu z L. I. Brež-
njevim, vodnikom Sovjetske zveze, kateri je napovedan v juniju v ZDA. Nemški kancler bo povedal Nixonu tudi, če je kaj zanimivega zvedel od Josipa Broza Tita, katerega gost je bil nekaj dni na Brionih pred Veliko nočjo.
V okviru “evropskega leta” v mednarodni politiki ZDA je Brandtov obisk eden najvažnejših, ker je pač Zahodna Nemčija gospodarsko in politično trenutno med zavezniki ZDA v Evropi najtrdnejša.
z možnostjo dežja. ]a temperatura okoli 65.
PRODUKTIVNOST AMERIŠKEGA DELAVCA JE SPOSOBNA TEKMOVANJA
Ko je ameriška zunanja trgovinska bilanca začela kazati primanjkljaj, so gospodarski strokovnjaki začeli iskati vzroke naraščajočemu uvozu industrijskega blaga v ZDA in sorazmerno dosti počasnejšemu porastu ameriškega izvoza. Dognali so, da je ameriško blago postalo predrago in da zato na svetovnih trgih ne more uspešno tekmovati s tujim. Da bi ceno ameriškemu blagu zmanjšali, so ZDA pristale na dvojno znižanje tečaja dolarja v dobi komaj dobrega leta za skupno nad 20%.
Pokazalo se je pri podrobnem proučevanju položaja, da je v letih vietnamske vojne tudi produktivnost ameriškega delavca na večjih področjih zastala v odnosu do produktivnosti evropskega in japonskega delavca. Onadva sta se trudila in vztrajno delala za povečanje produkcije, pa se pri tem manj menila za povečanje plač in izboljšanje delovnih pogojev.
V ZDA so se v tem času de-
lavske unije prav tako vztrajno gnale za višje plače in za izboljšanje delovnih pogojev delavstva. To je v naši deželi staro izročilo; vsak hoče svoj in to čim večji del dobička. Ko je bilo gospodarstvo v polnem zagonu, si ni nihče preveč belil glave s posledicami. To nas je končno privedlo v položaj, kjer smo zdaj, ko veliko več trošimo v tujini, kot pa tam zaslužimo.
To ne more iti dolgo, če naj ostanejo ZDA gospo darsko trdne in sposobne skrbeti za svojo lastno varnost in za varnost vsega ostalega svobodnega sveta, predvsem seveda svojih zaveznikov.
Podjetja so začela pregledovati svoja vodstva in gledati, da so ta bolj učinkovita, bolj gibčna in delovna, bolj produktivna. Kdor se ne obnese na vrhu, ga naglo od tam potisnejo drugi...
Ponovno so obrnili pozornost tudi na produktivnost delavstva. Delavci so ponekod sami uvideli, da je treba v sedanjih razmerah, ko je tekma
na svetovnem trgu huda, res poprijeti in so s svojo pridnostjo, spretnostjo in iznajdljivostjo rešili nekatera podjetja, nad katerih rešitvijo so njihovi vodniki že obupali.
Poseben pregled produktivnosti ameriškega delavca v zadnjih tednih je pokazal, da je ta zadovoljiva, če ne celo kaj več. Na splošno je študija pokazala, da je porast produktivnosti v 24% vseh podjetjih znaten, v 41% opazen, v 24% pa je produktivnost na stalni ravni. Večji padec produktivnosti je sporočilo le 1% podjetij, opaznega pa 8%, med tem ko 3% podjetij ni moglo položaja jasno preceniti.
Ta pregled bi bil za redne razmere prav zadovoljiv in celo razveseljiv, v sedanjem položaju ameriškega gospodarstva pa bo nemara le treba še bolj napeti vse sile in uporabiti vse sposobnosti, če naj se ZDA zopet povzpnejo na zeleno vejo. Vse kaže, da bo potrebno obnoviti ali razširi-
ti gospodarske panoge, ki so v naši deželi tekom zadnjih let zaradi močne tuje konkurence opešale ali pa celo popolnoma propadle. To bo morda edini način, da zmanjšamo u-voz industrijskih izdelkov, če ne bomo mogli izvoza v do-voljšnji meri povečati.
Naša industrija in naše delavstvo sta brez dvoma sposobna tekmovati z vsem, kar je v tujini, potrebno je le vodstvo in primeren načrt. Vse evropske države in Japonska še prav posebno podpirajo svojo industrijo in u-smerjajo njeno rast z ozirom na potrebe domačega in možnosti tujega trga. Pri nas je vse prepuščeno privatni podjetnosti, ki pa se je v zadnjih letih preveč odebelila in je prenehala biti podjetna. Naše družbe rajše vlagajo v tovarne na tujem namesto doma, za nje je važen v prvi vrsti dobiček, za gospodarsko korist ZDA pa se ne menijo dosti. Tu je nujno potrebno, da vlada ZDA stori svojo dolžnost.
Zadnje vesti
SACRAMENTO, Kalif. — Bombe, ki jih je vozil vlak, 15 milj proč od tu, še vedno eksplodirajo in ne puščajo strokovnjakov in gasilcev blizu. To so 250-funtne bombe, kot jih uporabljajo B-52 letala za napade na rdeče v jugovzhodni Aziji. Doslej je bilo ranjenih zaradi eksplozij 52 oseb, vendar so le 3 od njih ostale v bolnišnici.
HURON, O. — Tu se je včeraj pridružilo 14 demokratskih državnih guvernerjev Guv. J. Gilliganu na političnem posvetu, ki naj ustvari temelj za večji vpliv državnih guvernerjev v demokratskem političnem vodstvu ZDA.
SEOUL, J. Kor. — Gen. Yoon Pil Yong, bivši poveljnik varnostnih enot v glavnem mestu in ožji sodelavec predsednika Parka, je bil obsojen na 15 let zapora zaradi sprejemanja podkupnin in drugih sličnih grehov.
ST. LOUIS, Mo. — Reka Mississippi je začela upadati, toda nad 10 milijonov akrov zemlje je še vedno pod vodo in tisoči družin čakajo, kdaj bo voda odtekla, da se bodo vrnili v svoje domove.
MOSKVA, ZSSR. — Tass je objavil, da je vesoljska ladja Saljut 2 končala svoje naloge. Zahodna poročila trdijo, da je prišlo v njej do eksplozije in je dejansko razpadla in utihnila. Prvotno so napovedovali, da bo Saljutu 2 sledila v vesolje skupina kozmonavtov, ki bodo v njem ostali več tednov in vršili razne znanstvene naloge. Saljut 2 je imel slično nalogo, kot jo ima ameriški vesoljski laboratorij, ki bo poletel v vesolje prihodnji mesec in bodo trije astronavti v njem več tednov vršili preskuse in razne naloge.
PARIZ, Fr. — Zadnjo soboto je omrl v Toulousu v hiši Malih bratov Jezusa znani katoliški pisatelj in filozof Jacques Ma-ritain, ki je imel s svojimi spisi silen vpliv ne le na francoski katoliški preporod, ampak tudi na ostali katoliški svet, zlasti v Evropi.
TEL AVIV, Izr. — Predsednik Egipta Sadat je “mož v stiski”, je dejala predsednica vlade Golda Meir m.zato ni izključeno, da bi res začel vojno.
Iz Clevelanda in okolice t
Krasen uspeh “Mladih harmonikarjev”—
“Mladi harmonikarji”, ki nastopijo vsako pomlad, so podali včeraj zopet krasen koncert z zelo izbranim in odlično izvajanim sporedom. Nastopu je sledila vesela slovenska zabava. Hvalevredno je posebno to, da “Mladi harmonikarji” podarijo dobiček od svojih koncertov v dobrodelne namene.
Vsem nastopajočim in neutrudljivemu dirigentu g. Rudiju Knezu k ponovnemu uspehu iskrene čestjtke!
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo ob dveh popoldne v družabni sobi sv. Vida važno sejo. Po seji praznovanje 56-letnice obstoja društva z okusnim okrepčilom in zabavo.
Seja upokojencev—
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima svojo sejo v četrtek, 3. maja ob dveh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po seji bo nekaj posebnega. Pridite vsi!
E. J. Turk bo pozvan pred volivni odbor—
Državni tajnik T. Brown je potegnil z republikancema v okrajnem volivnem odboru in odločil, da ima odbor pravico pozvati pred sebe E. J. Turka, bivšega predsednika mestnega sveta Clevelanda, ki je obdolžen, da je uničil nekaj prošenj s podpisi volivcev za spremembo mestne ustave v pogledu števila članov mestnega odbora. Podpise za zmanjšanje članov odbora od 33 na 15 so zbirali uslužbenci mestne hiše, kar je proti predpisom. E. J. Turk je zahteval, da pobiranje podpisov ustavijo, kar so dejansko storili, pole z nabranimi podpisi pa izročili njemu. Republikanci v volivnem odboru hočejo sedaj vedeti, kaj se je s temi polami zgodilo.
| E. J. Turk je med tem odšel v Columbus, kjer ga je guv. J. Gil-ligan imenoval za načelnika Public Utilities Commission of Ohio.
Turka bo v 23. vardi nasledil R. Novak—
V soboto so se sporazumeli, da bo E. J. Turk imenoval za svojega naslednika v 23. vardi R. Novaka z Glass Avenue. Če ga bo mestni odbor potrdil, kar je skoro gotova stvar, bo on do prihodnjih volitev zastopal 23. vardo v mestnem svetu.
Področja z oljem in plinom
OKLAHOMA CITY, Okla. — Na vsem ozemlju ZDA je okoli 125 milijonov akrov sveta, kjer so pod površino ležišča petroleja in naravnega plina.
Študentje demonstrirajo proti preureditvi šolstva
v glavnem mestu Čila
SANTIAGO, Čile. - V petek je policija nastopila s plinom solzivcem proti študentom, id so demonstrirali v glavnem mestu proti vladnemu načrtu preureditve šol. Smoter te preureditve naj bi bila vzgoja čilenske mladine v socialističnem duhu.
Študentje so napadli policijo s kamenjem, ko jih je hotela razgnati. Policija se je nato po-služila solzivnih bomb. Neka skupina študentov je vrgla kamne celo v samo palačo predsednika republike Allendeja, ki je bil v svoji pisarni, pa k sreči ni bil zadet. Prosvetni minister G. Espinoza je pozval preko radia študente k miru in svaril, da bo sicer vlada nastopila “odločnejše”.
Študentovski demonstrantje so pripadniki opozicijskih Narodne in Krščansko -demokratske stranke.

mM /Uieri$k/i Domoviim
301 ^ri~58'f j r d- ii m
6117 St. Clair Ave, — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 montns Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AX CLEVELAND, OHIO
No. 85 Monday, April 30, 1973
Enotnost v dejanjih med Slovenci na Koroškem
“Naš tednik”, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, je v začetku tega meseca prinesel sledeči uvodnik, ki poudarja enotnost stališča obeh slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem v sedanjem boju Slovencev na Koroškem za njihove narodne in politične pravice.
«
Ko je bila 15. maja 1955 podpisana avstrijska državna pogodba in smo dejansko besedilo posameznih členov poznali,je bilo vsakomur jasno, da svetovno-nazorska vprašanja pri obrambi za naš narodni obstoj ne morejo igrati prvenstvene vloge.
To spoznanje se zrcali že v skupni spomenici, ki sta jo izdelala Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij in predali avstrijski zvezni vladi 11. oktobra 1955. V tej spomenici je razloženo slovensko stališče do vsebine avstrijske državne pogodbe, v kolikor se tiče koroških Slovencev.
Leta 1957 je prosvetno ministrstvo dovolilo v smislu člena 7 državne pogodbe Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Na nemški strani in tudi med Slovenci je bilo mnogo nevere v tak zavod. Koroški Slovenci smo za to priložnost zgrabili z vso ljubeznijo, z vso pridnostjo za delo in v skupnem naporu se je mlada šola razvijala in rasla, ker smo se vsi zavedali, da je to naš skupni otrok, ki zasluži vso našo skrb. Ravno gimnazija je dokaz, da zmoremo največje napore, če kljub naravnim svetovno-nazorskim razlikam delamo za skupno stvar.
Ko je proslava 10. oktobra 3970 hotela načrtno dokazati, da Slovencev v deželi ni, torej zanikati njihovo prisotnost, se je oglasila slovenska mladina od študentovske do delavske in kmečke in dokazala prisotnost Slovencev v deželi z dodajanjem slovenskih napisov na javne table. Mladina je opozorila vlado, da še bistven del državne pogodbe ni izpolnjen. Domača in mednarodna javnost je bila" opozorjena, da Avstrija svojih dolžnosti, ki izvirajo iz državne pogodbe, ni izpolnila, čeprav se je z vso vnemo in vso politično težo zastavila za pravice svoje manjšine v Italiji. V Celovcu in na Dunaju so začeli razmišljati, kako bi na najcenejši način zadevo rešili. Za zaprtimi okni so pogruntali, da bMjusko štetje leta 1961 bila “naprimernejša podlaga” za reševanje topografičnih napisov. Res se je to tudi dejansko poskusilo. 6. aprila 1972 ie kancler Kreisky sprejel na Dunaju delegacijo obeh osrednjih organizacij Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij in tam jasno povedal, da bo to vprašanje rešeno na o-snovi štetja 1961, čeprav slovenska skupnost na tako rešitev ne pristane; doda! pa je pri tej priložnosti, da se zaveda, da manjšina ne more biti s tako rešitvijo zadovoljna in obljubil komisijo, ki bo sestavljena iz zastopnikov zvezne vlade, deželne vlade in slovenske manjšine.
Konec septembra 1972 so postavili na Koroškem prve dvojezične table. Te table so nakazovale vsaj prisotnost koroških Slovencev v deželi.
Izbruhnil je v deželi tak srd proti dvojezičnim tablam, karšnega iiihčc ni pričakoval. Bojna napoved nemškega nacionalizma proti vsemu slovenstvu si je zadela nalogo, da morajo do 10. oktobra 1972 zginiti vsi dvojezični napisi.’Izginili so. Vzdušje je bilo tako napeto, da so grozili posameznikom s rizično silo. Višek protislovenskih demonstracij je bil dosežen 3. in 10. oktobra 1972.
11. oktobra 1972 so se v Celovcu sestali zaupniki in funkcionarji obeh osrednjih organizacij in soglasno sklenili, da se Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij obrneta na mednarodno javnost, to je na podpisnice avstrijske državne pogodbe, da te doprinesejo svoj del k izpolnitvi avstrijske pogodbe iz leta 1955. Jugoslavija kot sopodpisnica tega meddržavnega akta je naslovila na avstrijsko vlado noto, v kateri zahteva točno izvajanje člena 7.
Konec oktobra 3972 je kancler osebno prišel na Koroško, da bi duhove pomiril in ta poizkus se je izjalovil zmagala je celovška ulica in koroškemu nacionalizmu se je. posrečilo. da je preprečil* izvedbo enega dela državne pogod-
Po tem ponesrečenem poizkusu kanclerja se je le-ta odločil, da skliče komisijo, kakor so jo zahtevali koroški nacionalisti in v kateri so zastopane tudi tiste sile, ki so od-stranDvale dvojezične table.
2C. jrnuarja 1973 so se zopet zbrali zaupniki obeh o-s redni ih organizacij v Celovcu in soglasno odklonili ude-
V teh občinskih sklepih sta bili obe osrednji organizaciji popolnoma istega mnenja in tega mnenja do sedaj nista spremenili.
Dejansko pa je treba naglasiti, da avstrijska vlada priznava zastopnike Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij kot edine pravomočne predstavnike slovenske narodne skupnosti, kar je naglasila tudi Jugoslavija pri razgovorih z avstrijskimi zastopniki.
I BESEDA IZ NARODA |
Že po Vstajenjski še nekaj o Svetni
1 ES
NEW YORK, N.Y. — Včasih se zgodi tako, da nekaj več dogajanja v njujorški slovenski srenji steče skupaj ravno na tretjo mesečno nedeljo, ko imamo srenjčani svojo zdaj že ustaljeno nedeljsko prosvetno uro.
Tako se je namreč zgodilo v mesecu decembru. V cerkvi in v dvorani smo imeli spominske molitve ter besede za pokojnim dr. Franj om Delakom in še prosvetno uro na vrh tega.
Aprilska tretje-mesečna nedelja je bila hkrati Cvetna nedelja. Le-ta pa je med njujor-škimi Slovenci v zadnjih petih letih postala nekaj takšnega, kot da nas na to nedeljo vsako leto obiskuje nekaj posebnega iz starega kraja. Zemlja staršev, da v mnogih primerih, zemlja dedov se s svojimi navadami raz- stanjskega zapeli poznano pe-
Dvorana je bila polna. Za to uro so naši Savani pomagali vodji dr. Zdravkotu Kalanu pri sestavi in izvedbi programa, katerega je vodil on.
Ob začetku je pozdravil vse navzoče, ki jih je bilo za polno dvorano. Povedal nam je, da bo ura imela dva dela. Prvi bo prikaz slovenske domovine, podan po spisu iz ameriške revije The Travellers; drugi pa bo nadaljevanje tega, kar je bilo pokazano poprej v cerkvi.
Dr. Kalan je dejal, da Slovenci še zmeraj radi pojejo ob vsaki priliki in zato se bo tudi naš današnji potek ure začel s pesmijo!
In poklical je pred nas “Fante z Osme”, ki so pod vodstvom organista in pevovodje Franja Ko-
tegne med nas. Na to nedeljo je pri Sv. Cirilu na Osmi razgibano že zato, ker je Cvetna nedelja. Mladina prihaja v narodnih nošah. Menda jih je vsako leto več. Letos so bili že oblečeni Pucevi fantje. Prvič je v narodni noši prišla Alenka Remceva, hčerka dr. Petra Remca, še nikdar ni ibilo toliko mladih v cvetni procesiji po cerkvi. Vsak je imel butarico. In teh je vsako leto več. Babnikovi stalno tekmujejo v tem narodnem delu kar sami q seboj. Vzpodbudno pa bi bilo, če bi kakšna družina Babnikovim zares napovedala tekmovanje v pripravljanju butaric. To bi nam dalo še večjo razgibanost in naša Cvetna bi imela v sebi še več narodne tradicionalnosti. Na Slovenskem so v tem pogledu razne skupine fantov in družin v vsaki fari tek-
sem: Kje dom je moj... Je pač tako, da naši fantje zdaj zmeraj dobro zapoj o, kadar zapojejo. So naši pravi srenjski fantje.
Po tej pesmi nam je začela Helka Puceva podajati iz zgoraj omenjene ameriške revije spis, ki nosi naslov:	Jugoslovanski
alpski raj.
Obiskovalka Jugoslavije nas vodi ob začetku po dalmatinski obali od Dubrovnika proti slo-vensko-istrskemu koncu na severu Jadrana. S te obale pobiti v notranjost male pokrajine — v alpski, planinski raj.
Ni Helkina ikrivda, če povem, kaj je mene, ki slovensko zemljo precej dobro poznam, sem pa tja močno vznemirjalo. Kakor je oko pisateljice znalo ujeti lepote te zemlje in deloma tudi življenja na njej, jo je vse preveč tudi povleklo na komercialno plat,
mo vali med seboj, kdo bo na- morda vprav naročilo, da nekaj pravil več, lepše in večje buta- napiše za to revijo, ki je posve-™e-	J čena predvsem reklamnosti za
Letos so nam Babnikovi nare- j turizem te ali druge dežele, dili 47 butaric. Katera od naših J Tak spis ne vklepa lepot toli-družin jih bo drugo leto preko-1 ko v poetičnost besede, ampak sila? Ali ima kakšna korajžo; vse podaja bolj- razumsko. In to stopiti na pot tekmovanja? Po-: sem jaz posebno občutil. In mislite in zberite sile, pa jim menda je to prav tako občutila tiho tekmo napovejte. In druga Helka Puceva, ker se v naši be-Cvetna v njujorški slovenski sedi ni mogla tako razživeti, kot
zapostavljati po kulturnem pomenu v vzhodnem predelu Evrope. Pod tem vplivom je rastla tudi mogočna ruska kultura.
Vendar na istrski obali so valovi, katere so nam v bučanje pripravili “Fantje z Osme” s pesmijo: Buči, buči morje Adrijansko ...
Ob vsem tem je vsakdo od nas na svoj način prehodil v nu in svojem tihem doživetju slovensko zemljo, na katero je v drugem delu segalo intimnejše podoživljanje vsega tistega, kar je v globokem 'krščanskem verovanju vzklilo prav iz naše duše.
V cvetno-nedeljsiko procesijo smo v duhu stopili in šli z njo skozi sveti Veliki teden. Od postaje do postaje 'nas je vodil Tone Jenko z lepim opisom tega bogatega doživljanja in izživljanj a, ki so ga poznali naši slovenski ljudje, in katerega na Slovenskem še zmeraj poznajo v mnogih krajih.
Marija Babnikova nam je podala del Gregorčičeve pesnitve Oljki... Glej, prišla je oljčna nedelja... O srečni kmetje, srečna vas!”
Velikočetrtkovi zvonovi so nam utihnili... Tišino so lomili u- i darci “strašenja boga”, črnina Velikega petka je legla na nas in v nas vse do razveze zvonov v velikosobotnem jutru. .. ko je v blagoslovljenem ognju vžgana drevesna goba vžigala ogenj na slovenskih ognjiščih, na katerih so se pripravljala jedila za veličastne svete dni — Gospodovega vstajenja in splošnega preroje-nja vsakega našega človeka. Vsak je pokleknil ob božjem grobu in vsakdo je zapel Alelujo na Veliko soboto zvečer ali ob zori Velike nedelje. Z narodnimi običaji smo prehodili našo zemljo in Vinko Burgar je v Jenkotovo pripovedovanje vstopil s podajanjem Dularjeve: Velike sobote in na primernem mestu z Veliko nedeljo. Vmes so nam pod vodstvom Burgarja Ludvika, ml. zapeli zvonovi...
Ves ta drugi del je imel dve močni točki. Ob začetku nam j e Marjanca Jenkova podala globoko razmišljanje belgijskega kardinala: Kaj je bil in kaj‘je Kristus ...
Cb zaključku pa je Helka Puceva učinkovito podala Goethejevo kratko pesnitev: KRISTUS JE VSTAL.
Če je vstal, poljubimo križ in sorojaka svojega ter hodimo skupaj za Njim v lepše življenje naše narodne skupnosti.
Tone Osovnik
Da nas ne bo čez 20 let dva milijona zdomcev
Napisal sem nekaj misli, ki bi sporni- naj' ljudem, ki so odgovorni zato, da se nas toliko nahaja v tujini, vedeti, da nismo slepi in da čez noč res ne moremo priti nazaj.
Samo milijon nas je v tujini Ta številka zveni zelo žalostno, toda je resnična.
Kje je treba iskati krivce ze take razmere? Kdo je kriv, d£ je sploh prišlo do tega? Komu se lahko zahvalimo, da nas je toliko v širnem svetu? Zakaj ne napišete resnice, da smo moral: mnogi iskati svoj delček kruht v tujini, ker ga za nas ni bik doma?
Napisal bom primer, ki se zač ne kot pravljica, toda je resničen. Bilo je leta 1968 v ptujsk. občini. Mnogo mladih deklet je čakalo na zaposlitev, in to z ad ministrativno, ekonomsko, kovi narsko, gradbeno tehniško šolo I kmetijsko itd. Mnoge so čakale 15 mesecev in več po uspešnem šolanju. Vedno, ko so se oglasile na zavodu za 'zaposlovanje v upanju, da se je našlo kaj, sc dobile odgovor: Ni še nič. V Sloveniji ni našel ptujski zavod
srenji bo na tak način še bolj živahna, bolj pestra in še veliko bolj življenjska. In vsi moramo vedeti za tole dejstvo: Da vsako življenje se le iz življenja poraja. Iz smrti ni kaj pričakovati. Ko si mrtev, si mrtev, če imaš
smo tega vajeni ob njenem podajanju slovenske besede.
In prav je bilo, da je bilo opisno besedilo na parih mestih prelomljeno z vstopom pete pesmi vanj. Tako pisateljico prevzame lepota gorenjskega kota, blej-
srečo, ti nekdo za zgodovino o- skega otoka “podoba raja”. In tu smitnico napiše. Nekdo drugi se nam je gospa Marjanca Kalano-mcida malo več potrudi, pa te va zapela s polno čustva pesem: balzamira in te pošlje v muzej.'Po jezeru bliz Triglava... Vsekakor to je pomembno zgo-i Z Bleda se pisateljica napoti devinsko opravilo. V življenju; proti Bohinju in tu je spet vsa cpiavljamo tudi pokopavanje^ prevzeta od jezerske vode med mrličev. Vendar, če bi samo za J planinami in gozdovi in malo ter to odslej skrbeli, potefn bo živ- ■ lepo cerkvico Sv. Janeza. “Fant-lJenje našin narodnih srenj na' je z Osme” se spet postavijo v tujem preminilo, in nazadnje se svej krog in iz njihovih grl za-^na zgoditi, da ne bo nobenega deni: Triglav moj dom ... iz našega rodu, ki bi nam osmrt-; Tuja obiskovalka v Helkinem nico napisal za zgodovino, in no- podajanju hiti prek naše zemlje, Lenega ne bo, ki bi nas spravil se malo vstavi tu, malo tam, a v muzeJ-	j njena pot je le bolj pot turista
in do-Jer je v nas še kaj živ- kot pa hoja Slovenca po domači -lJenjske sile, moramo to usmo-r- zemlji, ki zna piti njene prele-jcui ne za pokope, ampak za^ti ... in ki zna trpeti ob njeni nevo mlado življenje, ki bo spo-j bolesti... Zato ji na Krasu daje sobno iz sebe roditi spat zdravo' pomembnost žrebčarna Lipica, mlado življenje.	j ne pa lepi in trdi Kras, ki je
Te misli mi je vsilila letošnja izoblikoval trdne slovenske zna-srenjska Cvetna nedelja. Na pol- čaje. Svoj opis končuje z omem-no življenje je kazala naša cer- bo Kopra in Portoroža, predela, kvica, ko si zrl, kako se je preko kjer se naš slovenski element v nje razgrnila preproga versko in umetnosti in arhitekturi ter na-
HesoSisdji iiputojsueef
o-
To
kogar samega. Mislim, strah odveč.
Mnogo nas je ostalo in bo stalo zavednih Jugoslovanov. ^ je tudi vidno v denarnih nal°z bab v naših bankah. Mnogi ?a upamo našim bankam in pošilj3 mo devize domov. Kam se nal** ga ta denar? Se ustari kaj s teIIJ denarjem tudi za povratni^6' Tukaj vsi molčijo. Oglasite sei
kam roma ta denar. Če bomo
vi-
deli, da bomo imeli tudi mi risti, vam ga bomo zaupal ^ več in s tem bo imela tudi nasa družba manj težav v gospod31 stvu.
Tudi novi carinski nredp*SI a as
niso razveselili. Kdor boc3 rdpreti obrt, ima res nekaj u .ega, toda vsi ne moremo p°sta d obrtniki. Mnogi bi hoteli magati očetom, materam, ^ ^ ukvarjajo s kmetijstvom, da jim ročno koso zamenjali z ^ orno in plug s konjsko vpreg0
.raktorjem. Brez carine ne $re
mal°
.Vlislim, da bi lahko tukaj laši poslanci premislili, ka]
bo-
sta1
jnož"
.ti
bo storjen6^ brez težav 1 v da-
no jutri jedli in koliko bo irompir, če ne bomo dali losti, da se naše kmetje pr6^ dijo iz siromaštva. Brez 1X16 zacije ni uspeha in mladina tem dekletom zaposlitve. V obu- bežala s kmetij. Za kmetij pu in želji po zaposlitvi so se bi res lahko bili stroji brez c3D mnoge odločile za tujino, kjer se ne, ne samo za kmete, tein^t nahajajo še danes.
Kaj je storjenega za zdomce povratnike? So jim zagotovljena delovna mesta in kje se nahajajo? Z lepim pisanjem ne boste ublažili zaposlovanja v tujini in vrnitev zdomcev.
Mi spremljamo gospodarski razvoj v domovini in sim veseli vsakega dosežka, ki je v prid celotni družbi, toda smo tudi kri-'	----
tični, saj smo bili mnogi na pr-!	Sarkofag SO našli
vem koraku, ko smo bili sposob-:	V Hajdini pri Ptuju
ni družbi vrniti dolgove in z na-1 Ra gradbišču ceste	^
šim delom graditi lepšo bodoč-. so naleteli na zelo d°t)r0^ nost, razočarani. Za mnoge ni branjen rimski sarkofag. V nJ ^ bilo dela, kakršnega so bili spo- 30 našli dva človeška skelet** sobni opravljati.	veo okrasnih pridatkov. Ses^,
Mnogi imajo skrbi, kaj bo z *ien le X;Z otroki zdomcev. Veliko jih bo o- xn vezan z železnimi spo113
tudi za tiste, ki želijo pom^3 domačim.
Kaj je in kaj da bomo lahko problemov prihajali nazaj movino? Samo blizu milij°n ^ je. Preprečimo, da nas ne bo 20 let dva milijona, ki bom0 1(10 rali živeti v širnem svetu! (Nedeljski dnevnik, 4. II-
'l9l^
Mnogi otroci bodo krenili na pot, ki vodi v drugo smer, kot je vodila naša.
Mnogo je tudi družin, ki se ne nameravajo nikoli vrniti za vedno domov. Urejene imajo družinske razmere in morda so po svoje srečni. Zakaj bi jih obsojali, saj smo mnoge sami poslali j v tujino!
,----- | Mnogi imamo željo vrniti se
EUCLID, O. —- Kot porečeva- i nekoč nazaj, toda dokler boste lec Kluba slovenskih upokojen-j samo pisali obljube, bomo mora-cev smatram za svojo nalogo po- j R še čakati, kaj nam bo prinesla ročati o zadevah, ki so v korist! Prihodnost, in napredek članstva. Na zadnji! Opozoriti bi hotel samo pisca seji 5. aprila je govoril pred klu-! članka o zdomcih v novoletni bom county auditor George Voi- številki Nedeljskega “300 tisoč
vojaških obveznikov se nahaja zunaj naših meja”. Res, da nas je mnogo, ali mnogi se zaveda-
mo, da pripadamo jugoslovanski obolenja dihal, priporočaj0
celoti, in vemo, da živijo doma naši očetje, matere, bratje, sestre in v sili ne bomo pustili ni-
-*--j r	ill OWjijlCCOllW L/UtiVlUH li 1 LILIČ" u	bz>	V.
ležbo v iri komisiji, glasovanja se je vzdržal med 5C3 ude-jnarodne navade!	rodni pesmi in folklori meša Z
leženci tw^.ole dr. Valentin Inzko, ki sodeluje kot člani de misli mi je ponujala pro- italijanskim, tako, kot se na ju-krš.vt oiiiocio v iCj Komisiji, ne pa kot odbornik Narodnega ! svetna ura, ki je tako lepo se iz- gu Jugoslavije slovanski element sve^‘1,	•	j tekla, kot sem jo napovedal, prekriva z bizantinskim, ki ga ni
novich. Raztolmačil je, kako se izpolnijo pole, da upokojenci, ki živijo v svojih lastnih hišah in ki zaslužijo manj kot $8000, dobijo znižane davke. Tajnik Frank Česen je poročal na seji, da j e že bila odposlana na državne poslance in guvernerju John,
J. Gilliganu RESOLUCIJA, za i in da sprejmemo ROBERT’S katero se zavzema George Voi-1 RULES OF ORDER, novim, da n-< j fci sc c ti čilo $5000; Vsem članom kluba mora biti cd vrednosti premoženja vsem | jasno, da komplicirane rescluci-upokcjencem, akoravno zasluži-; je se ne predlagajo na klubovsm jo $15,0C0 (ali več ali manj). Ta: sestanku, kjer je navzočih kakih resolucija NI PAMETNA in je; 250 članov, ker članstvo nima nerazumljiva, kajti resolucija! dovolj informacij ali potrpežlji-pomeni,'da naj vsi drugi dav- jvosti, da bi razpravljalo podrob-kcplačevalci plačujejo davke žalno vse točke v resoluciji. Zara-bogate upokojence, ki ne rabijo di tega se resolucije v vseh de-zmžanja davkov.	j lavskih organizacijah AFL-CIO
Po mojem mnenju ta resoiu-j pcšljejo na kak odbor, preden se cija ne bi smela biti sprejeta na Predlcžijo. (A resolution is re-prejšnji seji 3. marca.	i ferred to a standing committee,
Vprašanje nastane, kako jejete- and the committee then re-prišlo do tega, da smo ustrelili! Ports on the resolution to the tako velikega kozla? Odgovor membership.) Pri. našem klubu
Lansko leto so na našli več rimskih
rekonvalescentom po težkih topedskih posegih. Poskrk>ljc je za zdravniško nego. ^urJtr najdejo dovolj prostora v h° lih.
Razstava v Idriji V Idriji je bila razstava mnogih tihih umetnic v r° spretnostih. V mestni galebi1 , bila uspešna razstava z”311
.;ni-h
,0
idrijskih čipk. Razstavo ^
--- st3/-
pestrila še slikarja G. GostB3 rezbar Pavel Repar.
Nova šola v GorišnR1 ^
Gorišnica in okoliške vagl ^ Ptujskem polju so postale tejše na izobraževalnem p0^.^ ju. Kakih 560 učencev si 1x3 ^ svojo učenost
v novih pr°s- ^
>st°*
šole, ki sicer še ni uradi*0 °.,
] e, da so naša pravila in ustava moramo izvoliti ODBOR ZA;Prta, a daje povsem nove starokopitna v mnogih ozirih in , PRAVILA IN RESOLUCIJE. nosti za kabinetni pouk in vC jo prišel čas, da se spremenijo'	Wm. J. Kennick
\
ko telovadnico.
več marmornih p!05.
a#
stalo tukaj, saj so tukaj prežive-! ^Sraien je iz pohorskega^1:0 li čas, ki jih vodi v prihodnost, morja in je iz 3.-4. stoletj3 Šola jim daje smeri za življenje.; Kristusu.
obm0^
grobov,
ske vodnjake, kamnito &1 rimskega leva in veliko predmetov iz jantarja, kost1 brona.
Radioaktivne toplic6
v Istri	l0
Istra je Slovencem bolj 11 poznana, razen tistim, ki si ti na njenih obalah nabiraj0 ve kože in zdravje. V ^°^A 0. ke Mirne ležijo Istarske r3 Lj aktivne toplice, ki so jih P°zn^. že Rimljani. Nad samimi t°P^ cami se dviga visoka skal3’^, pod katere priteka zdravil1*3 da.
.n*
In kaj zdravi ta “čudežna ^ da”? Revmatska obolenja, ^ ^ nične bolezni ženskih org^.g
NEHVALEŽEH SIN
POVEST SPISAL MALOGRAJSKI
Toda čakal je precej dolgo, ne bi se bil kdo prikazal. Zeblo §a je, da sta mu čeljusti tolkli V^UP> pa lačen in zdelan od vož-nje je bil tako, da se je komaj držal po koncu. Začel se je bati,
kje je, pograbi tisti denar ter ga vrže sinu v obraz, da so desetice in dvajsetice žvenketale po ka-menitih stopnicah. “Tu imaš svoj miloščino!” mu reče. “Če nimaš drugega za me, po to tudi
i	*
KOLEDAR
društvenih prireditev
k/\J XVAJIIV^ LA. x jn\~\—L	J	j
da bi ne obnemogel; zato po- nisem prišel!.. .” tegne za rumeni ročaj poleg ■ “Torej pa gledite, da se pobe-
Vrat, in pozvonilo je.
Kmalu nato se odpro nekoliko Vratca, in venkaj pomoli glavo preprosta ženska srednjih let, Vsekako dekla ali kuharica.
On jo vpraša slovenski, ali je g°spod doma, in tudi ona mu °dgovori v slovenskem jeziku, da je.
No, potem, pa me le pustite rioter,” reče Kovaček nekako Ponosno, “jaz sem oče tega gospoda.”
Zenišče ga pogleda malo ne-2aupno in pravi: “Malo potrpite!”
Izrekši
rete takoj odtod, če ne . .
“Ne prej, dokler nisi govoril pošteno z menoj!” odgovori starček. “Tu ostanem, kjer sem, in vsakemu, ki pride mimo, povem, kdvo sem jaz, in kdo si ti. Če ti ne veš, kaj je sin očetu dolžan, pa tudi jaz nočem vedeti, kaj je dolžan oče sinu! ...”
Sin ne odgovori nič več, ampak odide naglo* Kmalu nato pa pride po stopnicah ter stopi k njemu prav tak mož, kakoršen ga je bil pripeljal sem. Molče ga prime za pazduho ter ga od-
^ vede. Nekaj dni j pozneje je pri-odide, toda vrne se; šel Kovaček po odgonu zopet v
z°pet kmalu.	! domači kraj.
v “Gospoda ni doma!” reče zdaj ! Od tistihdob pa je bil berač. . čisto na kratko ter mu zapre ^ata pred nosom, da je kar strmel. Stal je kakor otrpel,
^ ie črez dalje časa se je za-^ei zavedati svojega položaja.
Se mogoče misli so mu rojile h° glavi. Začne ogledovati sam asbe in reče po tihem: “Seveda, ak nisem, da bi delal čast svo-
Ljudje so Kovačkovo žalostno povest o njegovi usodi slišali že Bog ve kolikokrat, pa so ga vendar le zopet prisilili, da jo je pravil. In to je storil rad. Bilo mu je v tolažbo, ker je videl, da imajo ljudje sočutje z njim, pa tudi rad se je spominjal še
:
glav v Milwaukee, Wis.
19. — Belokranjski klub priredi svoj običajni piknik na Slo-
iemu sinu. Raztrgan sem, raz- ]1 ,	■ J. ^ vi, ,
«P«. kakor kak berač!”	Vedn°	^	^
Gčitati si začne, da je prišel Sern- Ali je čudno, če se ga sračje? Kaj bi rekli ljudje, če bi yf^eli, da je on njegov oče? Ali d ne trpel njegov ugled?” Tako govoril sam pri sebi in opra-vKeval sina, toda hipoma so se hiu pririle zopet druge misli na T°vršje. “Sem mar sam kriv, da ^tako slabo oblečen?” se je,
Prašah “Ali ni bila sinova dolž-da bi mu bil vsaj za obleko P°šiljal potrebnih novcev? Ali 1116 ni prisilil sam, da sem prišel Semkaj, ko mi na vsa moja pis-
mu, kar mu je bil storil, je bil vendar le še zmeraj ponosen nanj, in pozabil ni nikdar poudarjati, kako velik gospod je njegov sin tam v nemškem Gradcu.
Nekega vročega poletnega dne so ga bili sklicali pivci na vrt neke gostilne, postavili vrček piva predenj ter zahtevali, da jim naj pove svojo zgodbo.
On se ni branil, ampak je pravil vse natanko od konca do kraja.
Na vrtu pri drugi mizi pa je
^ odgo^vorifn^ In^semTe^res jsedel neki tujec’ ki 3e zaha3al -	■	že nekaj let v te kraje črez po-
letje na počitnice. Pravili so, da
Prišel Me bol
- samo prosjačit k njemu? e ni H prignala sem mnogo
°*i želja, da bi še enkrat videl
In
je profesor. Naslanjajoč se na ! drevo, pod katerim je stala miza,
d j egov obraz, -predno umrjem?|C „ . v	,
zri-bi .1	-	. . .he držal časopis v roki ter navi-
znaj, ko sem ze tukan pa da,",	v., ,	...
~j~ ,	j? j.	IrJp^nn pital at vpcmim	ip v Vf>-
odšpi -r + t n .	’ P.j 'dežno, čital, v resnici pa je z ve-
nsel zopet, ne da bi ga videl,.	.	. i » ,
in np r. v’	, ,	,	. . , hkim zanimanjem poslušal Ko-
. ne aa bi cul kako besedo iz *	,
Vegovih ust?”	I vackovo povest.
i Ko je bil ta končal in odšel, ta vn bil odgovor na vsa; vstane tuji gospod, se približa ne 0r;^a"an^a’ kl sb;IeniI je, družbi, pri kateri je še ravnokar nati	.^a	36 ne Pre^" i prej sedel Kovaček, in vpraša:
> Pre no ni videl sina. | ■ “j^ako se piše -ta mož, ki vam so 1 ^Trbce, vrh katerih je stal, -je pravil svojo zgodbo?” dal l6 2avAe; zato se poda tako “Za Kovača se piše,” odgovori rnoA °X”’ ^a 0C* z®orai n^so majhen možiček srednjih let, ijj v l ve'č videti. Ondi se vsede “Kovaček mu pravimo pa po
Hist a' Ne mraZ’ ne lak:°ta ga - domače.”
ski„a °dvrnila od njegovega | “No seveda, njegov sin se piše tak ^a'	ie ze kake pol ure '
°, ko sliši, da se zgoraj odpi-
ZODPf Arr**-v + /-.^ .	^ 1.,
ču.\Z0Pet vratca; kmalu se za-cah ° si°pinje po stopni-“ v nizdolu. Kovaček' se skloni j kacasi P° koncu, še par trenut-I1gV’ °če in sin sta si stala 0v.STioti ter si gledala iz očij v • Oba sta ostrmela, in obema Ust-m°§la nekaj ^asa beseda iz
očet SmU ^ švigal srd iz očii’ Sr u Pa 3e postalo mehko pri
k(^U^ko je videl svojega Janezka
Nehote je potegnil pred s _ ^	* z glave. Namenil
pa ravno tako,” pripomni tujec. “Potem je že pravi! Hm, čudno.. . kako se je vendar to naletelo! .. . Glejte, zdaj vam pa jaz lahko povem nekaj o sinu tega nesrečnega starca! Pa naj reče kdo, da ga ni zadela božja roka!”
(Dalje prihodnjič)
------o------
— John Wesley je napisal preko 6,000 himn.
MAJ
5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue.
13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO.
19.	— “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20.	— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 11.30 dopoldne in z slavnostnim obedom v Slov. narodnem domu na E.
80 St. ob 1. popoldne.
26.	-27. — Slovenski športni klub priredi svoje letno tekmovanje v odbojki na Slovenski pristavi. Na razpolago bo kosilo in godba za ples v nedeljo.
27.	— Društvo SPB Cleveland—
Slovenski Spominski dan: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije.
28.	—SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST z mašo v kapeli v parku Triglav. Začetek ob'
11.	dopoldne.
JUNIJ	!
3. — Piknik Društva sv. Jožefa | na društvenih prostorih na j White Rd.
10. — DSPB Tabor priredi na
Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1845.
17.	— Otvoritev Slovenske
pristave.
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
24. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi.
30. — Balincarski krožek priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
1. _ Pevski zbor Korotan pri-
redi piknik na Slovenski pristavi.
22. — Piknik slovenske šole pri
sv. Vidu na Slovenski pristavi.
4.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis. praznuje žegnanje kapelice Sv. Cirila in Metoda v svojem parku Triglav.
15. — Misijonska znamkerska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — Misijonski piknik v parku | Triglav v Milwaukee, Wis. i
AUGUST
5.	_ Društvo Najsv. Imena pri
fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road.
8. — Federacija klubov slov. u-
pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
12.	— DSPB Tabor priredi piknik na Slov. pristavi.
12. — Športni dan v parku Tri-
venski pristavi.
25.	— Balincarski krožek priredi
piknik na Slovenski pristavi.
26.	— Slovenska pristava priredi piknik in plavalne tekme.
SEPTEMBER
2.-3. — Piknik Slovenske pristave.
2. — ZDSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 30-letniee Grčaric in Turjaka na Slovenskem letovišča v Boltonu pri Torontu v Kanadi.
14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
22. __ “Kres” priredi zabavni
večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
30 — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
OKTOBER
7.—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45'letnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 4.30.
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
21.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani.
21. _ Občni zbor Slovenske pristave v H. Lobetovi dvorani. 27. — DSPB TABOR priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
NOVEMBER
10. — Belokrajnski klub priredi
svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli
Slovenci.
DECEMBER
2. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
16. — Glasbena Matica priredi
v SND na St. Clair Avenue koncert.
31 — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR 1974
19. — “Pristavska noč” v Slov.
narodnem domu na St. Clair avenue.
Male Help Wanted

- 3-
ISCE0 HfiMSKO. M0Č
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
Japonskega eesarja še ne bo na obisk v ZDA
TOKIO, Jap. — Zunanji minister Ohira je obvestil poslanika ZDA v torek, da japonski cesar letos ne more na obisk v ZDA, kamor ga je povabil predsednik Nixon, četudi je bilo to povabilo poslano v Tokio po predhodnem zagotovilu, da je dobrodošlo in da bo sprejeto.
Cesarjev obisk v ZDA je postal vprašanje javnega razpravljanja na Japonskem. Komunisti in socialisti so se mu odločno uprli češ, da bi to pomenilo cesarjevo mešanje v politična vprašanja in odnose z ZDA. Vlada se je pod pritiskom podala in obisk odložila.
V Washingtonu so izjavili, da datum obiska ni bil še določen in da upajo, da ga bo mogoče določiti kasneje na za obe strani sprejemljiv čas.
FITTER
for heavy welded steel plate fabrication. Must be able to read blueprints. Steady. Overtime. Union shop. Full fringe benefits. Apply in person or call 881-8100 for appointment. RELIABLE STEEL PLATE CO. 2330 E. 79 St.
(89)
Moški dobi delo
kot pomivalec posode ponoči v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(87)
ZGODAJ JE ZAČEL — Dve leti stari Chula v Bangkoku, glavnem mestu Tajske, se je s pištolo v toki zazrl v nasprotnika”. Plastična pištola ni nevarna tako kot grozeč pogled.
- velikega gospoda pred
EebQh Nehol J11* klobuk
Hiet" Uil b'rcb da rilu očital zd ^0Vo Sr^o nehvaležnost, a be^ ,rb niogol izpregovoriti trde kor^6 r^m‘ Noke sklene, ka-tiie ' m°iltev, ilk vzdigne proti ter reče s solznimi očmi:
sta^anezek> usmili se svojega kar e^a’ nesre^ne§a očeta in ni-
^ §a ne zametuj!”
oda sin je ostal trd. Še srdi-
2 ^ P°stane, nego je že bil, in •je asorn! ki se mu je tresel od Zar°l1ni nad njim: vit emU ^azkce za menoj? Sprain 6 Ee takoi’ odkoder ste prišli, 1r‘G pešajte sitnostij!. . .” n , eKsi, seže v žep in mu vrže | ekaj drobiža v klobuk.
sta Gv^a’* l3a ie zavrelo tudi v j reevem srcu. Ne pomislivši, 1
Predraga postrežba za generale in admirale
WASHINGTON, D.C. — Splošni obračunski urad, ki pregle duje zvezne izdatke po nalogu Kongresa, je ugotovil, da stane davkoplačevalce letno skoraj 22 milijonov dolarjev postrežba generalom in admiralom v oboroženih silah ZDA.
Sen. W. Proxmire, ki je ta podatek objavil, pravi, da trdijo v oboroženih silah, da so strežniki samo prostovoljci, da pa je očitno, da je 13% od 1,722 mož, ki strežejo generalom in admiralom, bilo za to odrejenih z ukazom.
Bela hiša ne mara urada za varstvo potrošnikov
WASHINGTON, D.C. — Po več letih omahovanja se je predsednik Nixon odločil proti ustanovitvi posebne zvezne agencije ali urada v zaščito potrošnikov. Za ustanovitev tega se že dolgo prizadeva sen. A. Ribicoff.
Ker se je sedaj Bela hiša o-brnila proti prizadevanju sen. Ribicoff a, je verjetno, da ji bo ta odgovoril z odklonitvijo njenih predlogov za reorganizacijo zveznih agencij in oddelkov.
Prljaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A™ * E. «8 St. 3fi)-4Zl2
HIRING NOW
for new lamination and fabrication dept.
ENAMEL PRODUCTS CO.
off Memorial Shoreway
341 Eddy Rd. (44108) Write or call 451-1313 ask for Mr. Walter
(90)
Zdaj najemamo
za nov oddelek klanja in oblaganja ter izdelovanja
ENAMEL PRODUCTS CO.
off Memorial Shoreway
341 Eddy Rd. (44108) Write or call 451-1313 ask for Mr. Walter
(90)
Porter & Dishwasher
Wanted — honest, sober. Salary, paid hospitalization, room & board. Paid vacation. East side country club. Call Joe Vis-locky 831-9400.
(88)
Help Wanted Male & Female
Custodian Couple
Man must be experienced in general maintenance; woman to handle cleaning operation. Mature, full time, no children or pets. Deluxe 24 suiter in Shaker Hts. Good salary, exceptional 2-bedroom apt., all utilities included. 751-9435.
-(87)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Colonial hiša, 3 spalnice. $21,500. Na 19511 Kil deer Ave.
Kličite 531-2554
(85)
Pohištvo naprodaj
Vse pohištvo kar je potrebno za hišo. Roba tudi za otroke. Pridite pogledat v nedeljo 29. aprila od 11. do 5. ure na 1108 E. 71 St.
(85)
HELP WANTED,
General Office WTork
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Išče sobe
Slovenka v pokoju išče sobe z kuhinjo, zgoraj, blizu E. 185 ali E. 222 proti Miller St.
Kličite 431-6584
-(85)
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Hunt-mere Ave., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(93)
House for sale
Off E. 185 St. 2 bedrooms — $20,500.
481-2247
—(27,30,4 maj)
Help Wanted — Female
Help Wanted — Female TEXTILE WORKERS & MACHINE OPERATORS Will train, applications are now being taken for all three shifts. Must apply in person.
PHOENIX DYE WORKS 4755 W. 150 St.
(no phone calls please) Interviewing hours 10-11:30 am and 1 to 2:30 pm Days: Mon., Tues., Wed., Fri.
(86)
Posestvo za dohodek
Naprodaj, 6 opremljenih stanovanj, z šestimi garažami, zraven tudi poseben lot se lahko kupi. Dobra okolica za v najem. Dober dohodek za pravega človeka.* Zahtevajo $19,900.
PERME REALTY 731-4300
NA PREGLEDU — Britanska letalonosilka Ark Roy al, zasidrana v pristanišču Vallette na Malti za skupni zavezniški pregled častnikov pomorskih sil NAI O.
Help Wanted Female
Light factory work. Will train. Must speak some English. Apply 9 a.m. until noon.
PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St.
V najem
Dve opremljeni sobi se odda fantom, ki delajo, z kuhinjo in telefon $65 na mesec v Grove-wood okolici. Vse naprave in nrost vhod. Kličite 481-8607.
(86)
V Collimvood
Hiša naprodaj, se prevzame G.I. posojilnica. $13,200. Kličite za podatke.
GEO. KNAUS REAL ESTATE 481-9300	819 E. 185 St.
\r£~	------- --------------------
IVAN PREGELJ:
OTROCI SONCA
POVEST

“Plačam,” je rekel hripavo nega sočutja tudi z drugimi ma-človek z zalisci in se kmalu iz- terami, ki so v podobnem polo-gubil.	! žaju, kot tvoja? Recimo, s ta-
Geometer in njegova družba kimi, ki so morda tvoji mami
so ostali sami.
“Ti vedno kaj posebnega, do-| in vedenju?”
| celo nekoliko podobne v glasu
živiš,” se je zasmejal Pozniku notar. Povšič se je skušal prezirljivo nasmehniti. Slavica se je dvignila:
“Rečem vam, gospodje, takega kot je France, ga ni!”
Veseli od vina in zdravja in vedrega večera so se vračali.
“Gotovo, France,” je potrdila.
“Potem, me lahko umeš, kaj hočem reči. Hočem reči da moški, ki se mu je mati smilila, ne bo nikoli nobene ženske poniževal.”
“O, France,” je vzkliknila deklica kakor ob čudnem razodetju:
Peli so kraguljčki, pele se duše On jo je ujel za roko in govoril in srca. Kipela je kri, sončna,' še dalje:
zdrava kri. Rezek mraz je rdečil | «To stoji, zdaj pa čuj, da še
obraze. Slavica je vzkliknila: “Vriskajva, France, vriskajva!”
In ko se je le smehljal in ni hotel vriskati,” je za čela peti prešerno, otroško razuzdano:
podprem, kar sem povedal, in dokažem. Seveda, hočem, da verjemi!”
“Hočem, hočem,” je dihtela. “Tam v tistih hribih, kjer sem doma,” je pripovedoval on, “se je zgodilo nekoč. Bil sem še otrdčji in morem šele zdaj spoznati zrelo, kako blizu sem bil tedaj stopil nekemu nesrečnemu dekliškemu bitju. Neka Marija,
“Gospodična, nekaj za silo že §leR Jaz in ^ triJe mušketirji,
'gospodje Lojze, Matija m Jože
smo se bili na vrat na nos zagledali vanjo. Tisto dekle je bila že
“Sem lepa in mlada, bi rada moža!” —
Učitelj Sivec jo je poslušal in oboževal in je v isti čas nagovoril Veroniko:
Tako in nič drugega.”
“Urnem siroto!” je dehnila Helena s solznim očesom.
“Jaz je dblgo nisem,” je dejal geometer. “Nekoč pa se mi je le posvetilo. In veš, kdaj? Ko sem videl prvikrat tebe.” “France,” je zastokala deklica. “Poslušaj vendar, kaj se mi je posvetilo,” je dejal on. “Spoznal sem in se uveril, da je ženska sveta stvar. Eno samo išče na svetu. Našega moškega usmiljenja prosi. In kakor otrok je — zaupljiva, verna. Otroka ubija, kdor se z ženo igra.”
“Hvala, France,” je stokala deklica v solzah in blaženemu smehu.
“Mimo tega sem seveda pil, poredno kvantal in pel podoknice. Za to mi naloži pokoro,” se je začel geometer razvijati spet v veselje in smeh.
“Satir!”
“Trapist!”
“V jarek se boš zvrnil.” “Pokore sem prosil, ne pridige!”
“Dobiš jo. Vstani. Sem stopi!”
Opojna se je vzdignila, trudna v svoji zrelosti, koprneča v sreči in čisti ljubezni. In je zaprosila:
“Ustnice mi daj!” —
*
Tam je košček sveta, da mu ne vem imena, dovolj lepega, čudovit svet, poln sonca, rož, vonjev in pesmi, ki so kakor cvetje in imajo svoj vonj, kakor zemlja, kakor jutro, kakor spanec in grob. Nikjer ni zame lepše zemlje kakor tam. Nikjer ni
; duši pokoja tako sladkega, kakor tam. V sanjah svojih in v bednosti težkih ur poslušam šumenje daljnih voda in vidim napete v dolino lazove, zelene slapove v onemelo dno. Prisluškujem pojoči govorici ljudi, ki so tam, poslušam pesem njihovih src. Ta srca! Ti ljudje! Nikoli se ne starajo. Večni otroci. Še v grob legajo s pesmijo in sanjo v očeh.
Otroci sonca ...
KONEC
berem francosko. Ob letu, če Bog da zdravje, se bova že kaj pogovorila.”
“To je lepo,” je odgovorila; skora^ nevesta na oklicih- Pa 56 deklica pohlevno. Helena je le-^ P0^ jazdrlo. Jant ]e
žala mehko naslonjena v kožuhe
in se ni ganila. Poznik jo je bil položil v sani, jo skrbno zadelal in se ji nagnil do ust:
vzel neko dolinko, ki je bila za gostilno ob cesti pripravnejša. Ona sirota iz hribov je s tisto uro odmrla. Ko je umirala, mi je
“Ali dobim kaj večerje pri! dokaj bolj zrelemu potožila, če-tebi nocoj? Tako, kakor takrat,! sar ni niti spovedniku. Ves, česa
ko je zbolel ubogi striček?” “Dobiš,” je odvrnila.
Zdaj pa je premišljala, kaj mu bo ponudila, da bi mu bolj teknilo. In ni našla jedi, dovolj slastne zanj, ne pijače, dovolj izbrane.. .
*
S slastjo je jedel in pil in potem je roko čez mizo iztegnil po Helenini in vprašal:
“Ali se me še bojiš?”
“Ne več!” je dahnila. Ljubko se je nasmejala in rekla: “Izpovedan te pa vendar moram!”
“Le daj!”
“Gotovo si plezal na svetilnike!”
“Sem!”
“In vratarja si dražil in budil!”
“Tudi.”
“In denar si si izposojal.”
“Ne tajim!”
“Celo pri cestnih!”
“Pri kostanjarjih? Ne! Tako prekleto brez sramu nisem bil.” “Ne razumeš me —” je zaprosilo v njej. Strmel je nekaj časa vanjo. Nato je vzkliknil:
“Prekleto, ali je oni čenčač kaj drugega mislil?”
Tokrat šele je Helena verjela, vstala in ovila možu roke krog vratu. Jokala je silno, mu močila s solzami obraz in mu poljubljala oči. Tolažil jo je v zadregi in ljubezni.
“Lenček, no, Lenček! Slavica utegne priti. Lenček, umiri se!” Umirila se je. On pa je vstal in rekel:
“Zdaj ti bom nekaj povedal, Helena. Zato, da boš poslej mirna in da bom tudi jaz mir imel in ne boš ljubosumnosti stresala. Poslušaj!”
“Poslušam,” je dahnila. “Vprašal te bom, Helena,” je rekel, “kako ti je pri srcu, ko se spomniš svoje rajne matere. Ali mi moreš povedati?”
“Morem,” je odvrnila. “Jokala bi vselej iz strašnega usmiljenja do nje.”
“Ali misliš, da bi jaz o svoji materi ne mogel podobno čutiti?” je vprašal.
“Vem,” je odgovorila. “Saj sem brala.”
“Prav,” je dejal. “Bom še vprašal. Ali ne čutiš prav podob-
me je prosila? Naj ji obljubim, da je vsaj jaz ne bom pozabil in se je spominjal, ko bo v grobu. Da ne bo tako strašno sama.
PERKY — Permanent press cotton canvas is decked out in a sunny yellow crayon print for fun and games. It’s used for a zip-front warmup jacket with white knit trim, and wide-legged pants with stylish new cuffs. The outfit’s a Cinderella design in Wamsutta Fabrics’, canvas.

bi morala biti
vsaki slovenski hiši

I JOS. ŽELE IN SINOVI 1
“	POGREBNI
H 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
=	COLLINWOODSKI
=	452 E. 152nd STREET
Tel.: 361-0583 E
URAD
„„„	_____________ Tel.: 481-3118	=
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago = E	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	E
'InimiimiinmiiiimiisimiiiimimimiiiinmiumiiitPiimmmMmmmimmiMKif.
FOOD PRICE INCREASE
72	73
■$£ ESTIMATED
Hardly news to anyone is the steady rise in food prices, a record unbroken over the past decade. Since 1962, the average family grocery bill has risen by 37 per cent.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
GLEDALCEV SE NE MANJKA.! — Nekateri nimajo nobene težave pritegniti množice gledalcev. Ena takih je, kot kaže slika, Cicely Tyson, znana filmska in televizijske igralka. Slika je bila posneta v-Central parku v New Yorku-
LE KAJ MU JE? — Nekaj je moralo tegale dečka v Vien' tianu, glavnem mestu Laosa, prizadeti, da tako hudo joke-Ali je to v kaki zvezi z vojno, ki še vedno muči Laos, razvidno.
JE RAZUMELA! — Velik oglas je pritegnil njeno p ozomost in jo zvabil k izložbenemu oknu. Jo bo tudi v trgovino v San Franciscu, kjer prodajajo čevlje in škornje.
iilj
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628