22,
[auto zarate tati la pasta
Prot Albert SiejuBUANA
Gradarska ul. 18	JUGOSLAVIJA
^oriea, tfim 2. Junija 1327.
Posamezna štev. stane 30 stotltik
lalniSs it/.
VICE
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosii 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1‘20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5'—___________
isici očetova
naših Gorjanov; še cele družine stari okoli 700 let, a niso mogli' umirajo za to strašno morilko. ! pojasniti, zakaj jim tiče med zob-
ČSHOSLOVASEA.
Na Čehoslovaškem so se vršile pre-
to v zvezi! tsčesii petek volitve predsednika re-
e
! Odraslimi in otroS gsSeti po kS-' vosese - ki je bilo v starih časih saryk mož, ki s je pridobi za eeko-I oarasiimi m oiroci, smeu po ko	n-	nn ip slovaško republiko neminljivili za-
i teh, prah, slabo pomita posoda so splošno razširjeno, možno pa je.	Ponoviia izvolitev Masaryka
Dobra gospodinja podpira glavni grehi, ki jih naše ljudstvo, ^üi, cia so ti mrtveci umri za predsednikem republike je bUa spre-hiši tri ogle.	j dela, nad seboj in svojim življe-, kakšno kužno boleznijo m so do- -eta z nepopisnim navdušenjem!
O marsičem se ie že nisalo po niem- Zelc> zanemarjeni pa so naši Mi nože v usta, v veri, da se s tem
naJern^CasopisJujimamo, goslar-, <**$. ^ ^	P».	^ prei>recl ljenje tpge.
sko bitko., bijemo boj proti plesu, favitl v umazane cunje na pečeh proti popivanju, a še nikomur ni	le Tsa nesnaga. Izgovarjajo
prišlo na misel, da bi se ozrli malo fe stari^> df mo,r.aJ0’ ^a svojim depo naših domovih. Nujno- je po-!lam-.a.skoda> ^ J« utrpi ubogo trebilo tudi tu z oosnodarskeg-a z °'troce je stokrat večja od one, ko
zdra\pstvenega ing tudi t -stafSča W mati opustila eno ali drugo dela Pretegeno sredo je zauelo v
prijetnosti, da se pregleda	^
hiše in se marsikaj preuredi. caj’ deset boinin.
Za naše gospodarstvo ho, korist- ^ Vedno bolj prodira tudi na de-	-	d , uredsednik vlade
no, če bodemo uredili naša stano- želo pažnja na modo. Naša dekleta ^Mussolini velik govor. In res je Vanja s preudarnostjo, če bomo; se oblačijo po modi; kupujejo svi- pred aakit0 polno zbornico poslušal-postavili le to kar potrebujemo, da iGiia nogavice in obleke in hočejo cev	predsednik nad 2 uri.
ne bomo natrpali naših stanovanj Mi lepe. Priprostih^ in prikupnih Bazpravljal je o zdravstvenem in z raznimi starimi šarami, ki poskoro ne dobiš vee. \se kar pi3measkEm stanju italijanskega ma-vrhu tudi nekaj stanejo. Le v ure- je slabega dobi pot tudi na deželo. j.odaj 0 upravni uredbi države ter o jeno hišo bodo prišli tujci, kot je; Marsikdo mi je na moje ugovore sedanjih in bodočih splošnih poUtiS-
fedensld prepad
ITALIJA,
i v Rimu
zbornice.
, Veliko zanimanje je vladalo za sejo, ki se je vršila v četrtek, kajti za ta
ANGLIJA IN RUSIJA.
Položaj med Anglijo in Rusijo je še vedno neizpremenjen. S prelomom med Londonom in Moskvo je ustvarjena za vso Evropo čisto nova situacija. Boj med Londonom- in Moskvo bo prisilil vse evropske države, da se odločijo za eno ali drugo stran.
Londonska vlada je sklenila, da objavi knjigo, v kateri bo natiskanih več dokumentov, ki so bili zaplenjeni v sovjetski misiji v Londonu, člani sovjetske misije bodo imeli komaj ta teden dokumente v uredu za odpötova-nje iz Londona.
Od druge strani prihajajo poročila iz Moskve, da je sovjetski komisar vojne In mornarice izdal potrebna navodila za mobilizacijo. Kronstadt se
pravilno podarjal ČUmkar’v član-'da	^dcMeta	c„gUJ. .^lez^b, «gg.
ku «Slovenski svet, ti si Krasan» v mazejo^po licih . s prahom in ^	4	ja št e vil a porodov Za
Äu5eÄCMSe tudTgotpoda?-; pad^Sz misli^Tda človeštvo prt.^poieg^kJga3dÄ u%d5 iisii uiejono.T. mse luui gospoua ! X ■	. i n:	ko-sp odda- najbrž tudi davsk na zakonce brez
stvu, četudi bi mislil kdo ravno	J ^	ctrsk. Italija bo morala čsz 2E lot šte-
naspmtno.	! M prirode Izgovarjajo se m .. g0 miiijonOT dušj ge 5jG kotesa dose-
Glavno. poglavje pa je na vsak tudi dokazujejo, da je moKa za lica cHjej ki s.; ji5l }-e p0Stavila. «Kaj je način zdravstveno. Naravnost po- - zdrava; jaz vsemu temu ne verja-; ^ milijonov Italijanov, je rekel on. razna je ugotovitev ministrskega niem:	mažejo se ne radi zdravja, ‘ Mussolini, napram 99 milijonom
predsednika Mussolinija v zad- ampak, ker bi rade bile lepe. Za- i Nemcev, 200 milijonom Slovanov, nalijem svojem govoru, da je v vsej stonj! Pobeljeni grobovi in vsak pram Francozom, Angležem itd.?» —
Italiji največ jetike pri nas, v Ju-! pameten fant bo šel od njih! | V nadaljnjem delu svojega govora je lijskiKrajini.In vendar je naša de-! Pa poglejmo malo v domove tehj“^j^
stanje. Izdane so tudi že naredbe o cjačenju sovjetske vojske na mejah. Celokupna rdeča armada in mornarica je že pripravljena za vojno, da ubrani meje v slučaju vojne.
Nič dobrega ne kaže.
Dnevne noica
NUNGESSER-GOLS
To sta bila — kakor znano — dva
«šSSHžSg	" "•
iolezen pa tiči v naših domovih; nes dekleta za svojo lepoto, dosti +am je skrita in preži na nas vse.: premalo za lepoto svojih domov. Mi pa se ne zganemo-, da bi jo pre-; Dolžnost našega ženstva je, da gnali.	i skrbi za naše domove. Snažni naj
Živel sem nekaj časa na Tol- bodo in prijetni. Preprosti so- lah-minskem. Ko sem odpiral v naj- ko., a kljub temu prijazni in' pri-večji zimi okna svoje spalnice1 se, kupljivi. Dom je naše svetišče! V
nekaj dni pred zmagoslavnim ameriškim letalcem Lindbergom preleteti
takova to da jo bo Kalija branila ; Preko Atlantskega morja v Ameriko.
le moja gospodinja čudila. Naši kmetje v prvem jesenskem mrazu zaprejo -okna in jih ne odpro do
naših hišah je še naša sreča, v njih je naša bodočnost in v njih bo
tudi z vojsko. Bcizanska pokrajina je bila ustanovljena za hitrejše poitalijančenje tistih krajev, ki jih je Avstrija svoj čas germanizirala. — Občin šteje Italija 9ffiE0. To število je preveliko in se bo skrčilo. Občinski načelniki ne smejo po nepotrebnem zapravljati denarja, da se občine ne za-dolža preveč. Fašistovski režim je
Toda oba letalca sta izginila in skoro gotovo-, da sta plačala svoj pogum s smrtjo na morju.
Pariz je sledil z nepopisnim razburjenjem čudovitemu poletu čez vesoljni ocean. Pariz je drhte spremljal «Belo ptico» v boj trajnemu sovragu: megli, temi in nevihti...!
Ne, kdor ni videl prizorov nasled-
ostala živa naša beseda. Zato po- izvršil tudi p-reuredbo policijske služ-! njega dne, ko sta Nungesser in Coli
pomladi. Sedaj pa mi povejte: Ali j svetimo naše misli in delo našemu be. Za. javno varnost v Italiji skrbi | odletela, kdor ni videl obrazov stoti
je mogoče, da žive v takih sobah zdravi ljudje?! V gorskem zraku bi ne smeli poznati jetike, pa vendar je ta pošast pobrala: že dosti!
ognjišču, da: bo. imelo trdne teme- sedaj kakih 16® tisoč mož.
Ije, da bodo hiše zdrave in svetle in da bo v njih lepota in mir.
M. V.
j sočev mož, žena in otrok vseh slojev
Novic« is trs««« sv«ta
On. Mussolini je nato zavračal ocit- j pomešanih med seboj, ko so se gnedi ke, ki prihajajo iz inozemstva, da ! 39 Pre9iva}i v nostrpnem pricakova-sloni fašistovski režim, na strahovla-1 niu» znaj besneč kakor neurje, zdaj di. O režimu se lahko reče samo, da i drhteč v mrtvaški tišini kdor m vije strog. Fašizem noče nikake opozi- j del tega, ne more trditi, da pozna Pa-eije. Zato so bile vse opozicijske or-! riz. Da, trda je bila p-reiskushja ziv-
ganizacije razpuščene in tisk zatrt, j ccv>
NEW YORK
največje
z okolico 8 milijonov prebivalcev, ] mogočo"stopnjo.
ki so morale prestati množice
j «V Italiji, jc rekel on. Mussolini, js v omh urah pričakovanja.
Tedaj so se nenadoma ob treh pc-
poludne pojavile prve vrste, ki so
(prostora samo za fašiste in za tiste
J sta je preskrbljeno dobro, tako-, da! nefašisie, M so dobri in marljivi dr- a ameriško mesto ima Me umrljivost znižana na najnižjo žavijani; za pretifašiste pa ja m.». oznanjale, da sta Nungesser in Coli
Ministrski predsednik je končno na-: srečno prispela v New-York. Masa je glašal, da morajo priti fašisti na vsa vodilna mosta v državi. On bo ostal
t. j. 12 krat več kot Rim in 33 krat več kot Trst. Od vseh teh prebiva,1-
Izvrstnai in zelo
hitra so- prevozna sredstva, ki so skoro vsa v rokah privatnih družb.
završela. Brezmejno navdušenje je nastalo iz stotisoč grl, topovi so zma-na vladi še kakih deset ali petnajst: goslavno grmeli, rakete so se zažigale
CeJ. iQ	tujc®v ke+lokaž- Služba: 6000 gasilcev je izvrstna, i ^ da dovrši svojo misijo. Treba je j p0 nebeškem -svodu. Ljudje so" ponorem 'oo.faib i incev iz Kita iske. Trgovina je zelo razvita; brez j	armado^ da se bo^ lakko j reli od navdušenja, po kavarnah so
dvoma ie New York uaivečip trJvsa& ^£S mobiliziralo 5 milijonov! intonirali državno himno. In v tem
' J 'mož, kajti drage države se zmerom razveseljevanju in brezmejnem' nav-
eev in 150.000 tujcev iz Kitajske, Japonske in z otočja. Tujcev je največ Židov, in sicer pol milijona; na drugem mestu s-o Italijani s 392.000, nato Angleži in Nemci. Razen teh pa so v New Yo-rku za-stonani še razni drugi narodi, med katerimi seveda ne manjka Slovencev.
Kaj pa dela vsa ta masa ljudstva? 10.000 je gledaliških igralcev in igralk, 8 tisoč slikarjev, kiparjev in drugih takih umetnikov. Bankirjev je 14.800, 50 tisoč šoferjev, 19.000 brivcev, 11.500 je sodnikov, odvetnikov in notarjev, 11.700 je orožnikov, detektivov in detektivk, 190.000 trgovcev, 21.400 telefonistov, 33.000 učiteljev in profesorjev vseh šol, 4000 duhovnikov itd. itd.
Upravno, je New York razdeljen v pet okrajev, katerih vsak ima svojega' predsednika izvoljenega od meščanov. Na čeli^ celemu mestu pa so trije meščani, in sicer major (župan), comptroller (glavni računovodja) in predsednik mestnega sveta.
Javne naprave so najpopolnej-še. Za zdravstvo in snažnost me-
govsko mesto. Pomislite, da je samo v letu 1923 dobila newyor-ška občina na davkih (ki v Ameriki niso visoki) 353,350.975 dolarjev.
Obrt je tudi zelo razvita. Največ izdelujejo oblek. Važne so tiskarne, tovarne tobaka, čipk, medi, jekla, železa, konserviranega mesa, barv, svile, hišne oprave, zdravil in godal.
New York je tudi kulturno središče Amerike, kajti tu se tiska največ knjig, časopisov, tu ima svoj sedež največ založb. V New Yorku so tri univerze (visoke šole), mnogo drugih šol in muzejev. Javna knjižnica ima 1,500.000 knjig.
Mi nismo vajeni tako velikih stvari.	Stric iz Amerike.
ČUDNI MRTVECI
Ko so pred časom kopali delavci pri Goedu (Bartzen) so dokopali do 20 človeških okostij. V ustih vsake lobanje s-o, tičali noži. Učenjaki so izjavili, da s-o okostnjaki
bolj oberožajojo. Skrbeti bo treba še ! dušenju —- je prinesel list «Matin»
v večji smeri za zrakoplovstvo is mor-1 narice.
Fašistovski režim pa bo moral izvo-jevati šs gospodarsko in finančno bitko ter izvesti reformo ustave.
Govor en. Mussolinija ja zbornica sprejela z silnim navdušenjem. Sklenila jo, tla s® da govor tiskati na lepaka in nalepiti po vsej Italiji.
JUGOSLAVIJA.
Bajjž ss bedo vršila v Jugoslaviji nova velitvo 18. septembra. Volilne priprave so v polnem teku. V vladnih krogih že sestavljajo kandidatu© listo In vlada je že začela z volilno agitacijo.
NA BOLGARSKEM, so se nedeljo vršila državnozborske volitve, ki so potekle v miru in brez nepriiik. Iz volilnih rezultatov jo razvidno, da si je vlada za sign ral a, dve-trstjlnsko večino in sicer 189 poslancev, d. c čim bo štela opozicija 84 poslancev.
"wTiifiii’jö!!®’!! I
möM&äiMiiMM&itmt
novico, da ni o letalcih še nobenih poročil. Množica ni mogla verjeti. Tišina je legla zopet na mesto. Ob eni ponoči je vznemirjenje doseglo višek. «Nobenih vesti o usodi Nungesserja in Golija» so čitali ljudje pred uredništvi velikih dnevnikov. A nihče se ni ganil, da bi šel domov. Množica je znala, da imata letalca samo še za dve uri bencina, a ljudje so s strahom vztrajali na mestu, kot da je od njih odvisna usoda junajov. In potem je prišlo ono neizogibno. Z bolestjo v srcu so se morali ljudje sprijazniti z mislijo, da se je polet ponesrečil. A-meriški bogataš je razpisal 10.000 dolarjev nagrade za onega, ki bi našel prvo sled za Nungesserjem in Gollijem ali vedel povedati kaj sigurnega o usodi obeh letalcev. In še danes nimamo o letalcih nobenih poročil!
De Pinedo
je prispel na Azorske otoke. V Horti ga je pričakovalo več sto oseb, ki so mu priredile lep sprejem in gaj obsipale s cvetjem. Prihodnji ponedeljek namerava odleteti v Lisabon in od tu v Rim.
Amerišk letalec Limlberg
bo obiskal s svojim letalom — predno se vrne v Ameriko — London, Stockholm, Berlin in Rim. V London je prispel že nedeljo ob 6 uri zvečer. Pričakovalo ga je nad 100.000 oseb.
Kongres Zveze lig za Brnžbo
narodov.
Govor poslanca dr. Josipa Wilfana
V ponedeljek zvečer se je vršil v Berlinu v hotelu Esplanada banket na čast udeležencem kongresa zveze lig za Družbo narodov. Na banketu je med drugimi govoril tudi naš poslanec g. dr. Wilfan, ki je v svojem govoru naglašal potrebo solidarnosti voditeljev vseh narodnih manjšin v borbi za osiguranje nacij onalnega in kulturnega razvoja narodnih manjšin. Njegov govor so udeleženci sprejeli z velikim odobravanjem.
«Kmetijska dražba»
za Slovenijo v Ljubljani praznuje letos 160 letnico svojega obstanka. Ona je samostojno društvo za pospeševanje kmetijstva in ima nalogo, da pazi in vpliva na zakonodajo in upravo, v kolikor se tiče kmetijstva. Ustanovljena je bila leta 1767.
Danes ima družba nad 15.000 udov, ki so razdeljeni v 365 podružnic. V Ljubljaini poseduje družba hišo na Turjaškem trgu, v kateri so nameščeni uradi in blagovni oddelek. Na Poljanah ima svojo drevesnico, hišo hleve in skladišča. Na Ivju pri Zidanem mostu ima svoje pasniško posestvo in podkovsko šolo. V Ljubljani vzdržuje enoletno kmeti jsko-gospo-dinjsko šolo. Leta 1908 je ustanovila pokojninski zaklad za svoje usluž- j bence in kupila zanj trinadstropno hišo. Leta 1921 se je udeležila po svojih zastopnikih kmetovalcih poučne-1 ga potovanja po Češkem in istega le- j ta priredila kmetijsko potovanje po I Srbiji. Leta 1926 je kupila v Mariboru hišo, v kateri je uredila skladišče, da s tem omogoči udom mariborske oblasti cenejšo nabavo kmetijskih potrebščin. Mnogo je pripomogel k razvoju kmetijstva list «Kmetovalec», ki ga družba izdaja že od 1. 1884.
To krepko kmetsko organizacijo vodita Primorca g. Ivan Sancin kot predsednik in g. inž. Rado Lah kot družbeni tajnik.
29. MAJA
so praznovali po vsej Jugoslaviji desetletnico majniške deklaracije, spomin na impozantno gibanje, ki se je začelo med slovenskim narodom za osvoboditev izpod avstrijskega jarma in za ujedinjene s Srbi in Hrvati.
K prvemu sv. obhajilu
je pristopilo v soboto 100 nedolžnih otrok iz šentjakobske slov. šole v Trstu. Prizor je bil lep in ginljiv. Pri sv. maši so lepo in ubrano pele učenke VIII. razreda. Po sv. maši so bili otroci pogoščeni v okrašeni telovadnici.
Pismo iz Argentini]e
Naš naročnik nam piše:
Nahajam se v mestu Mar del Plata. Tu nas je 5 Slovencev in precej Italijanov. Mesto je približno velika kakor Gorica. V poletnem času pride mnogo gospode na letovišče iz vseh krajev države. V Buenos Airesu je mnogo Slovencev, toda žal, da sedaj nimajo še nobene organizacije. Največja zabava jim je nedeljsko igranje na krogle. V Buenos Airesu izhaja list «Gospodarstvo» v hrvaškem in češkem jeziku. List pa je začel objavljati tudi slovenske dopise. Tako je n. pr. priobčil pred kratkim tudi par mojih dopisov. Z ozirom na delo in položaj delavstva so razmere različne. Delavstva je polno različne stroke, a mnogo jih je brezposelnih. Poznam zidarja, ki je doma iz bližine Reke, a je revež že nad mesec dni brez dela, dasi je prvovrsten delavec. Za klošarje je tudi slabo. Mnogi so se lotili drugega dela, ker ne morejo dobiti Mesarskega dela. Najbolj gorje je tistim, ki nimajo nobenega poklica. Ti so pravi reveži. Mnogo jih poznam, ki so tukaj 3 do 4 leta. a ne morejo družini ničesar posla-slati.
Sedaj imamo jesen, listje odpada z dreves.
Težko je zapustiti domači krov in se podati v tujino. Posebno težko je bilo to meni, očetu štirih otrok. Toda, kdor ima poklic ir dobi delo, lahko, rečem, da se tukaj lepo živi! Naj večja svoboda vlada glede strank in jezikov. Vsak j< lahko to, kar mu je ljubo.
Z odličnim spoštovanjem — Koruza Andrej, Mar del Plata, Argen-tinija.
KAJ JE Z QSM2CAMI?
O tem vprašanju smo precej obširno poročali v «Novicah» 7. apr. t. 1. Na ponovno vprašanje, ki nam ga je te dni stavil naš naročnik, poudarjamo, še enkrat, da se onim vinogradnikom, katerim županstvo prošnje za osmice odbija, — godi krivica! Postopanj© takih županstev je tudi v protislovju s plesno agrarno politiko vlade, katere namen je, podpirati in, pomagati poljedelcu.
Licul - Šumbreg: Že 7. januar-j čitajo pazljivo to poglavje iz omenje-ja t. 1. je bil odposlan sklep gene-! ne knjižice in potem preštudirajo in ralnega pravdništva pri račun-! pregledajo na lastne oči, ker sem pre-skem dvoru, kateri Vam bo do.-! Pričan, da tega večina še ni storila,, davljen v kratkom od sodnije	Ej
Jö-up Bassamese - Opr alj. Je bi	v ,0£j tendenca, ki pa je tudi le
lo povprasano mnenje osrednje; j;encjenca jn njg veg_ Toliko glede te višje zdravniške komisije in 27. t. j knjižice. Naj ponovim samo še glavno m. je bila poslana požurnica. j misel, ki me pri tem obhaja: sledimo Elizabeta vd. SSiani - Kaštel:‘po stopnjah tujcev, ki mu kažejo na-Generalno pravdništvo pri račun-‘še kraje —J n -oglejmo si jih enkrat, skem dvoru je zahtevalo od mini- Sicer je to žalostno, pa je še bolj sra-strstva zunanjih zadev gotove in-i?10^11® ~ toda če še sledili ne bomo!? farmacije, katere se je 24. t m.
t-».,	,	. mora biti k večjemu le žalosten po-
Antpn Ribane - v o tace: Mim je:	Je pač tako pri nas. Dejstvo pa
prošnja za pokojnino odbita. | je pri tem, da poznajo lepoto Tolmina Albert Vouk - Place: Akt ni bil.bolj Netolminci, da oni skušajo tudi še predan računskemu dvoru. Bo-j to lepoto izkoristiti v svoje namene mo skušali urgirati na vainem'm da imajo pri tem glavno besedo ministrstvu, vsekakor Vam po-i oni. Pri vsem tem pa bi moral človek novno svetujemo, da vzamete kol- zameriti domačinom in ne drugim, kovan papir in začnete na novo in neposredno pri računskem dvoru.
Ta pot hi bila najkrajša in naj-
bolj gotova. Josip Barba
Podfoež©: Vaš re-
domačinom Mi pri vsej stvari le srčno želimo in nič več. Dovolj o tem!
Jasno je, da bo Tolmin bolj ustregel raznim turistom in ekskurzijoni-stom, kakor pa navadnim letoviščarjem in to radi svoje lege, ki je res zanimiva. Ima tudi par lepih izpreho-
Ijufeo doma, kdor ga Srna!
Mladina je naš up in naša bodočnost. Če nam je pri srcu dobra, lepa, srečna bodočnast, če si hočemo z velikim trudom, s krvavim znojem ohraniti naše domove, si moramo- vzgojit stanavsko-zaved-no mladino, dobro- vzgojenih gospodarjev.
Reis je, kmet živi danes v težkih gospodarskih razmerah, tako da omahuje in obupuje in ni več kos težkim časom. In ravno radi tega zgublja mladina veselje do kmetskega dela, ugaša ljubezen do naše lepe domače zemlje. Kmetska mladina se preveč obrača k drugim nepotrebnim poklicem, vse drvi v mesta k drugemu delu in ne pomisli, da beži iz dežja pod kap. Nič čudnega! Če -oče doma le godrnja in toži o težkem poklicu, o nehvaležnem delu, o slabem izhajanju, če ne vidi nobene svetle točke in nič dobrega na kmetskem poklicu, potem pravim — ni nič čudnega — če se sin izneveri svojemu poklicu in stremi za drugim življenjem, ki se mu zdi bolj srečno in hvaležno, kakor je ono. na kmetih. In vendar je kmetski stan najlepši poklic in
kurz ni nikdar dospel na tajništvo! dov, ki pa od daleč ne dosezajo onih računskega dvora.	j daljših, pripravnih za ture. Zato je
Anton Kogej - Mašere; (Na zna- gotovo, da še bodo za Tolmin zanimanje idrijski organizaciji). Vam je d predvsem letoviščarji, ki so navdah-J	J	I njem tudi z turizmom. Ti bodo v
- njem našli pravcati raj.
IS TOLMINSKEGA. Mladini v pomisleki
Pogosto prihajajo iz naših krajev dopisi, zadevajoče se prosvetnega dela in društvenega življenja. To je znak, da se skuša dvigniti to pametno in potrebno vrsto kulturnega udejstvovanja mladine. To se pa danes ni še popolnoma doseglo, deloma morda že. Še vedno je mnogo tacih, ki jim je ljubše popivanje in divjanje kot kaj pametnega. Mnogim je še zmisel društev nepoznan, ne zavedajo se nalog in ciljev, ki se jih te sta-
dovoljena vojna pokojnina v znesku letnih 729.— lir počenši od 1. 6. 1925. dalje (Min. odlok štev.
57316 od 5. 3. 1927). Videmski zakladni delegaciji je naročeno naj izplačuje.
Antom P. - Idrija:	Vaše pismo
smo prejeli, pa Vas pozivamo, da se obrnete na idrijsko krajevno organizacijo. Tam boste dobil potrebna navodila in eventuelno. pomoč.
Jgs. Nabergoj - Kazlje: Dovoljeno je skrajšano vojaško službovanje na šest mesecev, vendar je . dvomljivo, da bo bil odpuščen po vi j o. tem roku, ker od letnika; 1907. da-J F6™' lje se mora imeti predvojaški te- ka J-113 čaj, ako reflektira na gotove ugodnosti.
Dopisi
hočem obnoviti v spominu, društvo. Društvo je skupina ljudi, ki si prostovoljno združi v dosego enega cilja. Marsikaj si more posamezen član odreči, podvreči se volji in koristi večine, sleči suknjo osebnih antipatij in prepirov. Vse to je potrebno, sicer je vsako delo in uspeli nemogoč.
Drugo pa je cilj, ki si ga stavijo društveniki. Pri nas, bi se dal cilj društev določiti z dvema besedama: izobrazba in vzgoja. Danes je to najvažnejše za naše ljudstvo najpotrebnejše. Brez izobrazbe ne more biti
TOLMIN IN TUJSKI PROMET.
Je potrebno, da tudi o tej stvari spregovorimo par besed v «Novicah», posebno sedaj, ko se bliža poletni čas.
— Že pretekla leta je došlo v Tolmin
najbolj neodviU ve^ tujcev, vendar pa no v toliki me-	____
sen stan!1 Doma ostaja' kmetija| ri’ kakor bi b,il0 Pričakovati. Pri tem | biag0stanja in 'bogastva. Otežkočeno
premalo ali nič obdelana, na veli-'^.^^nil sf LuHii čSno te’l ?“0 Ži?-ifnje ?a zahteva trdih in
ko	vidimo; nf. Tvr-ndai km» l^110 v bllznL Luciji, čeravno je kremenitih značajev.
ko, žalost vidimo na prodaj kme-i Tolmin vee]i in m0g.0ge tudi po legi- Društvo naj nam bo torej prava
ujo za Kmetijo.	pripravnejši kraj. V tej ugotovitvi pa! ljudska visoka šola, ki s sestanki, s
Kmetje! Nic obupa! Pogum! V	leži tudi že odgovor	na vprašanje:	če-	predavanji, knjižnico, z nastopi itd.
teh težkih časih treba samo mno-	mu to? Tolmin pač	do danes ni znal	skuša	doseči določen cilj. Društvo
go ljubezni in svetega navduše-	pritegniti nase zadostnega števila	tu-1 nam	je danes vsakdanja potreba,
n ja! Ali naj popustimo te naše ze-	jih ljudi.	^	j preko	katerega ne moremo iti. Dobro
lene livade, te pestre travnike, te No, letos se poiskuša tudi temu od- pj bilo, da bi to spoznala tudi že ona lepe njive, ki so jih naši očetje Pom°či z propagando in reklamo. Po- mladina, ki do danes ni imela odpr-t-aka pridno obdela,vali in jih nam febno ®e.^a to dudi nalašč ustanov- ; tih oči za potrebe našega časa in na-
/anustili kot dodščino,? Ali ua i so ^6111 “Odbor za tujski promet» (Co-,precIka, ter da bi zamenjala običajno zapustili kot dedscino! A i naj seimitato movi:mento forestieri). V ta j popivanje in divjanje z društvenim izneverimo svoij domači grudi, ;namen je tudi pred kratkim izdal STaS em J J prepojeni z znojem naših prade-1 knjigico «Tolmino», seveda v Italijan-	’	ROČINJ,
dov; namočeni z njihovo, srčno skem jeziku.
krvjo? Ne! Nikdar!	i Pri tem naj ne pozabim na neko
Ceniti jo hočemo kakor punčico1 zanimivo dejstvo: v Tolminu se več
svojega c.česa in ji zvesti ostati do groba,, kajti:
ljubo doma, kdor ga ima!
Iz Brada polittü. dr. „Edinost"
v Trstza
Ignac Perdan - Postojna: 1) Rok
za vlaganje prošenj za vojno; pokojnino je potekel 1. 10. 1926; je prepozno.
2) Številke bodo- objavljene v «Edinosti» in «Novicah» čim bodo izžrebane.
Andrej Šav - Gologo-riča:	Vaš
rekurz ni dospel na tajništvo računskega dvora.
Franc Matko - Trnovo: Tudi za Vas je generalno- pravdništvo povprašalo mnenje višje zdravniške komisije.
trudijo za povzdigo tujskega prometa tujci, kakor pa pravi domačini. Ali ni to zopet en dokaz za našo nepodjet-nost». Imamo pač že staro in grdo navado, da nosimo želje raje globoko v srcu, ne da bi se potrudili in jih uresničili. In pri tem polju, ki velja za vse Slovence, prav lep primer. — Oglejmo si samo to zanimivo knjižico, ki je prva te vrste: sicer je pisana pred vsem v svrho reklame, zato je jasno, da za nas ne veljajo neka teza pretiravanja, posebno ne ona o udobnosti in postrežbi. To leži mogoče šele v bodočnosti. Vendar pa je to le malenkosten faktor. Glavno je kraj sam, njegove naravne lepote in bujno-st okolice. Tudi o tej stvari najdemo v knjižici mnogo hvale in važno je, da ta hvala ni popolnoma nič pretirana. Priznajmo Tolminu ono, kar mu gre in ono, s čimer se lahko ponaša. Tega pa se domačini menda sami ne zavedajo, zato jim svetujem, naj pre-
Naša Mlekarnica bo začela v najkrajšem času poslovati. Čas je, da se j je mislilo na to pametno ustanovo,
Sticc. ANTONIO CICLITIRA
UVOZ in IZVOZ. - SKLADIŠČE POD SKEDNJEM - TRST
ki bo prinesla posebno nekaterim našim vaščanom, ki se pečajo z živinorejo, marsikakšno liro. Saj drugače se pri nas težko vidi denar, primanjkuje nam ga za najnujnejše potrebščine. Povsod sami izdatki in potrebe, dohodkov malo.
Vse ovire, ki so zakasnele delovanje naše Mlekarne, so odstranjene tako, da govorimo lahko po dolgem času tudi o dosegi in izvršitvi te pre-koristne namere.
Most čez Sočo nad našo vasjo in Avčami je bil tudi v takem stanju, da je bil prehod skoraj nemogoč. Most je bil namreč popravljen po vojni samo za pešce, a kmalu tudi tem ni nudil več varnega prehoda. Pred kratkim je bil popravljen vsaj za silo. To je bilo tudi potrebno, sicer bi morali hoditi v Kanal in nato v Avče, zgubili bi pri tem kar par ur, medtem ko nam stoje Avče tik pred nosom, na nasprotnem bregu Soče.
BOL-OTLICA.
Veliko krizo preživlja naše ljudstvo to leto na gori. Dela ni, zaslužka ni. Druga leta do konca aprila so dobili z zelo majhno izjem» vsi moški delo, bodisi v domači deželi, ali
pa v tujini. Šlo pa jih je največ v tujino, to je v Nemško Avstrijo, odkoder so se proti koncu jeseni vračali z dobrim zaslužkom domov. Letos je za Avstrijo težavno dobiti prelaznico in tudi le par jih je, ki so jo dobili. Nekaj jih je šlo na Tirolsko, a tudi tam je manj dela za naše ljudi. Dosti jih dela v bližini doma, a brez stalnega zaslužka in končno tudi brez zaslužka, kajti če se en teden dela, drugi se išče novega dela, se sproti vse porabi. Nemalo pa jih je še doma, ki še nič ne vedo, kam se obrnejo. Čez leto se že rine naprej, a ko pride zima in v žepu pajek prede, bo trdo šlo. Da bi nas preživela borna zemlja, tega se ne more misliti.
Le v najboljšem slučaju nas more preživeti dva meseca.
Ko se je blagoslavljala zastava 8. maja na Otlici, katero je ljudstvo podarilo tukajšnji karabinerski postaji, je prisostvovalo več različnih oblastev tej slavnosti. Videli so uda-nost ljudstva in videli njega bedo, zato bi se oblastva več lahko spominjala in šla na roko ljudstvu, da si pripomore vsaj do vsakdanjega kruha.
Drugih posebnih novic ni, le na občinskem uradu se pričakuje nekaj sprememb. Ker ni še nič gotovega, naj zadostuje. Kasneje pa sporočimo o spremembah.
Končno bi bilo omeniti, da se je pri pregledovanju otrok, o priliki cepljenji koz, delala razlika med otroci vpisanimi in nevpisanimi v «Balil-lo». Če je otrok bolehen, ni sposoben za slično organizacijo. Treba je prej skrbeti za njegovo zdravje in ne ga odpraviti z motivacijo, da ni vpisan. Otrok je vendar nedolžen in ne ve čemu se ga prezira.
IDRIJA.
Kakor vsako leto, tako smo tudi lesno. V nedeljo dne 8. maja ob 8.30 dopoldan se je vršila slov. sv. maše, pri kateri je igrala delav. godb. društvo. Po sv. maši se je vršil sprevod mimo mo občine kjer je gasilno društvo diiliralo oblastem.
Popoldan ob 1 uri se je vršila na
IZ BRIJ.
Ni ga več med nami, ni ga več med živimi. Zapustil nas je naš dobri učitelj Anton Možina. Kdo ni poznal moža dela in trplenja? Nepretrgana veriga dela skozi 39 let na kulturnem, gospodarskem in narodnem polju!
trebna popravila. Torej tista cerkvica je bila popolnoma nepotrebna v fari — pravi dopis. Boljše je' eno jabolko zdravo nego deset gnjilih. Nadalje pravi, da so tamošnji novi semnji slabo obiskani in sicer ker niso objavljeni po časopisih in družinskih
Šeme, ki ga je vsadil pok. Ant. Mo- j koledarjih. Dalje, da semeniske lope žina na vseh teh poljih je bogato ob- razpadajo od dne do dne. Obema ne
rodilo svoj sad! Njegove zasluge so neusahljive ne-}e za naš domači kraj, pač pa tudi za vso solnčno Goriško deželo.
Ob velikanski udeležbi občinstva, ki je pohitelo od. vseh strani, da se še enkrat poslovi in pokloni spominu pok. Ant. Možina, smo ga položili v ponedeljek k večnemu počitku.
Več govornikov: tovarišev, prijateljev, zastopnikov raznih organizacij se je poslovilo od pokojnika v gin-Ijivih besedah Slava nesmrtnemu spominu pok. Antona Možina!
(Dalje na IV. strani)
MM m io im ? liiii
reg. zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 12. junija t. I. ob 9. uri
v uradni, sobi.
„teil isip“ Oräla-Hlam
reg. zadruga z omejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne IS. junija 1927 cfo 3. uri v prostorih zadruge
pop.
Skrbna mati
daje svojim otrokom kakao DE JONCVS, da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstna krepilna sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
IZ BREGA
Tri prezgodnje smrti
Nepregledna vrsta spremljevalcev je stopala nedeljo v Boljuncu na zadnji poti za krsto Dragice Sancinove, komaj 23 letne mladenke, hčerke iz znane družine pok. občinskega tajnika Sancina. Udana v voljo božjo, upajoč vedno in vedno na ozdravljenje ji je angelj smrti po enoletnem trpljenju pristrigel nit življenja v najlepši cvetoči dobi. Odeta med samim cvetjem poklonjenemu od sorodnikov, prijateljev in znancev, so ji tudi domači pevci izkazali zadnje slovo. Nesreča, ki je zadela cenjeno družino Sancinovo, naj ji bo v tolažbo sočutje ljudstva, ki je s splošno udeležbo počastilo zadnjo pot Dra-
gice, katera se danes veseli med ne-Šolskem trgu gasilska vaja. Žalibog beškimi krilatci. ni bilo vse v redu, kakor bi bilo to
zahtevati od gasilcev. Nič ni sicer reči gasilcem, ki so se že mnogokrat pokazali kot dobri pri požarih. Toda one živahnosti, prisotnosti duha manjka pri vajah. Vse vaje bi mole biti precizno izvedene, tako, da bi občinstvo ki je gledalo dobilo dober vtis.
Mogoče je vplivala na člane tudi prepoved igre, ki bi se imela vršiti v soboto dan preje in nedeljo.
Mislim, da si je društvo po tej skromni slavnosti pridobilo zopet kaj novih članov, kar bi bilo zelo razveseljivo. Le z dobrimi stvarmi se pridobi ljudi. Pri nas se dobijo še ljudje, ki jih je sram biti gasilec. No, tudi ti upajmo, da pridejo do spoznanja. Društvu pač želimo vsi uspeha. Največ bi bilo doseženo seveda, če bi prišli že enkrat do svojega doma. Da se nam ta želja uresniči, moramo iti našemu gasilnemu društvu vedno in vsi na roko.
Kakor sem že omenil, je bila za 7. in 8. t. m. napovedana igra «Zakleti grad» prepovedana. Izposlovalo se je dovoljenje za 14. in 15. t. m.
Dejanje Remčeve igre «Zakleti grad» se vrši v XVII. stoletju na Vi-pavspkem. Podana je bila razmeroma dobro. Omenil bi samo na kratko. Igralci stari in mislim, da bi se že narečja lahko iznebili. Petje je bilo dobro. Igralec z lutnjo bi moral tudi igrati nanjo, največkrat je pozabil. Glas ima dober, odpirati bi moral bolj usta in malo bolj uživeti bi se moral v petje.
Najboljše je bilo 3. dejanje.
Scenerija je bila dobra. Natančnost se je poznala, kar pri drugih tega ni opaziti.
Gledališče je bilo oba večera pol
Ob istem času so spremljali k zadnjemu počitku iz Krogelj na pokopališče k Sv. Martinu v Dolino 19 letno Olgo Gropajc. Še pred par dnevi čila, zdrava in vesela, je revica kratki, zavratni bolezni podlegla. Bog naj ji bo milostljiv.
***
Na mrtvaškem odru je ležala v nedeljo v Boljuncu tudi Karolina Peta-ro,s (mlinarica z Broda). Pridna gospodinja, skrbna mati, žena, ki je uživala obče spoštovanje in ugled je komaj 52 let stara podlegla dolgi bolezni. Tudi tega pogreba, ki se je vršil v ponedeljek popoludne, se je udeležila ogromna množica ljudstva ter domači pevski zbor in domača godba.
Blaga žena naj uživa večni mir!
Prizadetim iskreno sožalje.
IZ VANGONELA-MAREZIGE.
Vas Vanganel je ena najmanjših vasi občine Marezige, tako da šteje komaj 15 hiš .št. Dne 29. maja t. 1. je vasica pokazala, kaj se da lahko napraviti s slogo. Istega dne se je vršila velika slavnost, blagoslovila se je mala na novo postavljena cerkvica v čast prečiste Device Marije. Blagoslovil in krstil se je tudi novi zvon. Prihiteli so verniki in častilci Marijini od blizu in daleč. Pri obredu so prisostovali tri gospodje duhovni: č. gosp. župnik Požar iz Marezig, Don Vas con iz Kopra in škofov namestnik iz tržaške škofije, kateri je napravil lepo slovensko pridigo. Tako je tudi prav, smo vsaj dobro razumeli besede, ki smo si jih globoko vsadili v srce. Pri procesiji je šest v belo oblečenih deklet nosilo Maijin kip. Nasopil je peski mešani zbor iz Marezig in domača godba, ki je igrala par lepih koračnic. Po sv.
J ^	c* v v, c, v. i cl. jJUl" . J V ig 1 O. I čt JJ dl	1VUI CIGIJLIU. X U SV.
no. Videli smo zopet ljudi z okolice. | maši se je ljudstvo mirno razšlo in
Prvi večer se je bilo naravnost čuditi ljudem, kako so se bili vživeli v igro. V nedeljo pa je bila publika pod kritiko. Opazoval sem velikokrat naše ljudi pri predstavah ali tako kot so bili v nedeljo nisem še opazil. V najbolj dramatičnih prizorih pa krohot po dvorani. Kako to vpliva na igralca mislim, da ni treba pripomniti. Zato bi bilo svetovati, da taki ljudje, ki ne mislijo slediti igri, je bolje, da drugič ne pridejo, ker s tem bodo mnogim ustregli.
Marsikateri čitatelj se bo čudil, kako smo pridni v Idriji s prireditvami. Res je! Mogoče bi bili še bolj, ko bi se pridružili še drugi k nam.
se zopet zbralo pri našem domačinu gosp. Babiču v gostilni pri Petelinu, da se tudi telesno okrepča s kozarcem pristnega domačega vina in prigrizkom domače kuhinje. Popoldne se je vršil sv. blagoslov in litanije. Slovesnosti se je udeležil tudi gosp. podeštat in domači učitelji s šolsko mladino.
* * *
Drugi dopis iz Marezig pravi, da se ljudstvo prav nič ne strinja s tem, da so Vanganelci sezidali podružnico ter pobirali milodare po celi fari. Tisti denar, ki se je nabral za tisto cerkvico, bi bilo boljše, da bi se dalo za popravo farne cerkve, ki je tako po-
DNEVNIRED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelništva in nad-zorništva.
3.	Potrdilo' računskega zaključka za leto 1926.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
N ačelništvo.
Matenjavas, 26. maja 1927.
DNEVNI RED:
1.	Poročila načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Čitanje reivzijskega poročila.
4.	Potrditev letnih, računov za leto 1926.
5.	Izvolitev načelništva in nad-zjutraj; zraništva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Odbor.
iUa Mim os Pfffliii
reg. zadruga z omejeno zavezo vabi na
Mi oMni Ilir
ki se bo vršil
dne 12. junija t. L cb 3. uri popoludne DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računsk. zaključka za leto' 1926.
3.	Poročilo načelništva in nadzorništva.
4.	Volitev dveh odbornikov v načelništvo.
5.	Volitev dveh odbornikov v nadzorništvo.
6.	Nabava skupne mlatilnice.
7.	Dogovor za združitev z mlekarna Koče.
8.	Lastnoročni podpisi pristopnic.
8. Slučajnosti.
Odbor.
§ 25. zadružnih pravil:	Občni
zbor sklepa veljavno, če je udeleženih vsaj polovica članov. Ako bi tega ne bilo, se vrši občni zbor 8 dni pozneje z istim dnevnim redom in ob isti uri ne glede na število udeležencev.
mm Kinii
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. == CENE NIZKE.
TH*T, PUASEJKA «S, «3IOVANNI «t. 1


za leto 1927
je isšel!!
Dobiva se v knjigarni ŠTOKA v Trstu, Via Milano štev. 39.

FONTE mUISTO
Trst - Corso Vitt. Em. I1S9 39
MOŠKE SRAJCE
BELE, NAJFINEJŠE pa Lir 19*80, 25*-, 29*70, 35.-, 40-(z 2 paroma manšet L 42*—)
BARVANE Cz 2 ovratnikoma)
Crepe ... od L 25’—
Reklamni tip . . L 14-80 Extrafine od L 2P90, 24-90, 25'—, 28-50, 29-20, 29-70, 32--, 42-—, 43-—, 45-—.
28-50, 45‘— dalje. Popeline, najfinejši . . od L 42-—, 45-—, 58-— dalje.
Podružnica Trst, Corso Muldi 1.
Velikanska izbera izdelanih moških oblek, površnikov, jopičev „alpacas“, belih jopičev in „Tute“ za mehanike po absolutno konkurenčnih cenah. Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga za moške obleke na mero. — LASTNA KROjAČNICA.
Fonte d’Acquisto
Corso Will Eman. I!l, 39 Tf&$¥ Corso G. Garibaldi šiav. 1

ve, da so to žulji kmetov, ki jih dež' pokosimo hitro po dežju in v ju topi in veter raznaša!? Pred letom , ran j ih rosnih urah. V takem slu
/ffissmmmmsmmmmmmmmmmk
čaju se gotovo pokosi mnogo več in se človek tudi tako ne utrudi. Takoi pokošeno travo moramo pa
je bil les ene lope razprodan na dražbi. Ista usoda čaka gotovo tudi drugo lopo. Na ta način bodo trgovci
vedno manj prihajali s svojo živino, na semenj. Ne bodo imeli zavetišča | tako^ raztrositi. Ce solnce pripeka pred dežjem, pekočim solneem in ina pokošene mokre kupe, dobi j burjo.	j seno slab neprijeten duh. Za koš-j
IZ PRESENEČA ! ni° se nekateri ravnajo po luninih
Ne dolgo temu se je «Mali list» o-!111^1*1’ kvartih. in sčipih, kar je, bregnil v mrtvega Tula, pok. očeta ’ Pa skrajno napačna. Po tndese-, cerkovnika iz Mačkolj, ki leži že 25! tem smotrnem delu in opazovanju: let pod zemljo. Prejšnji teden se je I pri vseh poljskih panogah sem sej «Mali list» zopet spravil na Japca | trdno uveril, da nima luna prav: Japčevga iz naše vasi, ki je tudi že | nikakega upliva. Da, ima na tiste,’ 17 let mrtev in se iz njega norčuje.; ki v to verujejo, a jim luna več Cas bi bil, da bi «Mali list» spoznal,! škoduje kot koristi.	J. H.
da se mrtve ljudi pusti pri miru in da |	----—-----
se samo spoštljivo govori o njih.
IZ JELŠAM
Naši domačini, ki so se za novo leto izselili v Ameriko ne pošiljajo nič kaj dobrih novic. Po poročilu nekaterih trpe tam kot črna živina. Ne dajmo se zapeljati na tako dolgo in drago pot, če ne vemo kaj nas tam čaka.
j S® POSTOJNA


Kuoraća viadjiira
i
If rfsu
M
0,
Davkar je zopet tu in brezobzirno i in neusmiljeno tirja davke. V petek . so bili trije rubeži. Kam bo to pri- i šlo?!
SKEDENJ, j
Naš cerkveni pevski zbor je hotel i letos zaključiti na poseben način! šmarnično pobožnost. Pripravljal se i je skoraj ves mesec z nekimi latin-! skimi litanijami spremljanimi z ur- j kestrom. Radovednost je privabila v : torek večer k zaključku šmarnic to- j liko ljudi, da je bila cerkev, ki je bila ; res le-po okrašena, nabito polna. Li-1 tanije pa niso naredile na vernike j posebnega utiša. Ljudem bi vsekakor ! mnogo bolj ugajale lepe slovenske Ii- i tanije. Po mojem mnenju je bil zbor |
tudi preglasen. Res je, da ima glas i Vse duoguo ma ni bluo visoko do neba, vendar kričanje ne | kier svüt ma rat jüma; spada v cerkev.	ž. | Pa zdaj gren damü,
----—-----	! kier Ančka ća takü.
UMETNIŠKA RAZSTAVA. !
Na binkoštno nedeljo ob 9. se otvo- Pradragü mojü bravcü, ri pri Sv. Ivanu v bivšem otroškem napnüta vušesa kuotuo zajeti, vrtcu umetniška razstava naših tr-: Pa čtijta kaj van buon pravuo žaških umetnikov. Razstavljenih bo : ^ar Jurina u čabtiluo mü ja spravuo. nad 60 del. Zastopan bo naš znani
portretist Albert Sirk z nekaterimi j Kier pa h Anekii ma sülee damü, portreti, pa tudi z velikimi kompozi-1 na puovün van kuo samuo tu: cijami, potem Milko Bambič, ki je ■ Drügü ćednon puokukajtu u Nuvica, doslej pri nas znan samo kot ilustra-; Pa puoglejta kuo tan Kuoraća čviča! tor, dalje tudi pri Italijanih znani j	Na švudanja
Ernest Sešek, in z risbami in kipi |	----------
France Gorše, učenec velikega Me- j
Hsimois isDlsffi! in oprscljg.
STARK! X
hiiro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.


Dr. Mim Mim
odvetnik v Trsta
sprejema stranke v Materiji pri gosp. Ivanu Dekleva vsako nedeljo in na dan mesečnega semnja.

I
mmsw

Cevljariilca Fercessin
Mäetsna «a mediiircttst raäxtsal v Seboj! s „Biploma di uran prsmio*'
TOSf - I/is eiuxcssspe «aprta Muv. S gsrl Sv. Jakobu • TRST
Kdor išče obvavaio seno a vendar lepo,
Sn bo pomislil malo,
BS» kapi) kar na slepo!
duoma,
.BBSS
la šel bo k »FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — «božeu &V bogatina — ssajboljše čevlje daja .. .
Kvmtm ------
^ulli u
L> 48"—■

igsiil n Mi
L 48'-
i
štrovića. — Naj nihče ne zamudi te izredne prilike in naj se razstave gotovo udeleži!
Razstava bo odprta en sam teden, in sicer vsak dan nepretrgoma od 9—18 ure. ______ _____
BINKOŠTNA VESELICA V POSTQJSKI JAMI.
Na binkoštno nedeljo popoldan, dne 5. junija, se vrši v Postojnski jami običajna ljudska veselica. Razne godbe bodo svirale v plesni in i koncertni dvorani ter v rajski jami. j Jama bo odprta ves popoldan, tako i da bodo posetniki Imeli dovolj časa; ogledati si to podzemsko krasoto, baj^- j no razsvetljeno s tisočerimi električ- j
Tridesetkrat okoli zemlje
bi lahko ovili tobak, ki ga pokadimo v enem letu, ako bi se ta dal zviti v vrv debelo 3 cm. Ko bi se zložil ves ta tobak v pravilnih kockah bi stvorih piramido, ki bi bila večja od vseh egiptovskih piramid. Ko bi pa zdrobili ves tobak v prah bi z njim lahko zakrili mesto kot je Pompej, katero je zasul pepel iz ognjenika Vezuva v starih časih. Koliko denarja gre v dim!
la smeh.
Kiiu. s klinom.
nimi žarnicami. Ta dan bo prvič pri- j Nekvrvar pošlje v lekarno po stručci poslovati nov podzemski poštni u-:	s katermi nameraval zastrupiti
rad ki je zgrajen v eni stranskih dup-
lin koncertne dvorane in pred katerim so razpostavljeni okusno izdelani železni dežniki, okrašeni z raznobarvnimi šipami. Pod temi dežniki se nahajajo lične mizice, ki služijo poset-nikom za pisanje jamskih razglednic. Razglednice oddane v tem poštnem uradu bodo opremljene s posebnim jamskim pečatom.
Da se olajša ljudstvu prihod v Postojno, je Prometno ministrstvo dovolilo 50% popust na vozni ceni iz vseh postaj Treh Benečij in sicer od 1. do 10. junija.
Gospodarstvo
Kedaj naj se kosi, da dobimo dobro klajo?
Doteljišča, — posebno prve košnje — ne puščajmo zastarati, tako da poleže in ne čakajmo bujnega cvetja, ampak takoj pokosimo, ko začne spodaj bledeti.
Senožeti — posebno tam kjer so dobro gnojeni — pokosimo pa takrat, ko so boljše trave v polnem cvetju. Če se poslužujemo pravil, kosimo travo takrat, ko ni mokra. Ako se pa poslužujemo «prakse»
podgane. Lekarnar, boječ se, da bi se vrvar zastrupil, mu ni hotel dati strupa. Čez nekoliko dni pošlje lekarnar svojega hlapca k vrvarju po vrvi, ki jo je potreboval. Vrvar mu pa sporoči, da mu ne more poslati vrvi, ker se boji, da bi se lekarnar obesil!
šETESr''
mr Kupujte veclss© le
Siolažidski kakao
mn gre pnranstv® p© pristnosti in kakovosti

=3 ESSL'
reBistresaai ssCrssa i amsiaüita pareštos
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Tsrri fernes W, L asi
<&&&&
Sprejema navadne hranilne vloge m knjižice, vloge na tek. računln vloge za ček. promet ter obrestuje
4%
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. SH—č Ivan, žabce» Hvala za Vaše .. skrbno dopisovanje. Zadnja dva do- £ piša, žal, ne moremo priobčiti, ker smo jih prepozno prejeli. Ker mnogo potujete, se priporočamo za bodoče. |
O vsaki stvari pa pošiljajte točne po-1 datke, da se bomo mogli na kaj opirati. Pošljite v kratkem še kaj!
I. R. Prebeneg: Družinske zadeve ne spadajo v list. V interesu Vašem in cele družine je, da se med seboj sprijaznite in pomirite. Naj zavlada med vami zopet ljubezen, ki je podlaga kršč. družine.
M > woi	TANKO KtJ^Ttö.
P© ^-/O
večje in stalne vloge po dogovora.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovorit. Is razpoiago Veirnostßß ceiise Jssfesl
»Bigu StÄ 0!l87#-13,15-18
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67.
sloves. HgBOTl ia*Jod
v
angrmoptanapcngpnaptinisngopooM
SISlö na TrauniKn 5
!!. nadstropje
1
a
a
nKaaGMatanaoaoaaooaanraanaaan
^=rr—zre1:-	«g-........--g
Zobozdravnik
H= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perJekcijoniran na danajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via im&rSan! '3S/8I*. {prsi Via S. SiogansiS od §—12 in ed 3—7 ura
£

FOJBI IN STOEI TUDI TI TAKO.
Čigave so te testenine ki so tako dobre, vprašal je gospodar, ko je okusil izborne PEKATETE. Gospodinja mu je pokazala originalne zavoje, in bila vesela da mu je vstregla.
I MK©B BilfC - «ST
ujrarua im zlatarna Trst » Čampo S. Giacomo št. 5 Podružiralea: S. M. Magdalena sg. št. 1
tepasj® v vsaki rassolfei po ^aivišjih cenah vile kot vsi drugi