Mlado Juti
Št. 40.
V Ljubljani, dne 2. oktobra
938
Pižmarji
(Iz knjige »ZADNJI PRERIJSKIH LOVCEV«, ki jo je napisal Zane Grey)
»Delite z njimi, Rea, delite. U Nato je Rea odvlekel deset kadečih se trupel. Indijanci so bruhnili v cel Babilon divjega veseljo Premetavali so se drug čez drugega in vlekli karibu-je na breg.
»Tatinska tolpa!« je mrmral Rea, ko si je brisal pot s čela. »Pravijo, da so oni pregovorili Velikega Duha, da je poslal severne jelene. Ho, brez vas bi
s pasjo vprego. Njun prihod so proslavili z novo pojedino in veselico, ki je trajala pozno v noč.
»Mislim, da se bova najinih prekletih lačnih sosedov iznebila,« je rekel Rea naslednjega jutra, ko je z vedrom vode v rokah prišel v kočo, »in vrag naj me vzame. Buff. če ti prismojeni pogani niso glede vas dobili nekega po* jasnila. Ta dva Indijanca sta bila sla.
niti ne poduhali svežega mesa. In sedaj, Buff, bodo še pred enim tednom požrli njihov delež do zadnje dlake. To je tudi poslednje, kar sva za te kaniba-le naredila. Ali ste videli, kako so žrli sirovo drobovje? Pfuj! Mislim, da ne bova več videla severnih jelenov. Velika čreda je že šla na jug. Toda midva sva imela srečo, prekleto srečo. Naprej torej s sanmi, sicer bova imela opravka z volkovi.«
Ta večer so se mastili sestradani volčji psi tako dolgo, da se niso več mogli dvigniti s snega. Ravno tako so praznovali Rumeni Noži. Kako dolgo bi jim zadostovalo deset severnih jelenov, se ni dalo ugotoviti. Naslednji dan sta prišla dva Indijanca na saneh
Vzemite puško. Sla bova k njim, tla poizveva, kaj je novega.«
Rumeni Noži so podrli tabor in takoj sta lovca videla, da so izpremenili vedenje. Rea je nagovoril več vojni-kov, a ni dobil odgovora. Položil je zgrbančenemu poglavarju roko na ramo, toda ta mu je pokazal hrbet. Go-drnjaje se je Rea zopet obrnil k Indijancu in mu govoril, v kolikor je pač obvladal njihov jezik. Dobil je kratek odgovor, ki se je končal s tem, da se je raztrgani stari glavar vzravnal, pokazal z iztegnjeno roko na sever in s togim pogledom vzkliknil:
»Naza! Naza! Naza!«
»Vi, pogani!« Rea je pomolil slu puško pod no6. »Slabo se vam bo godilo.
če boste še dolgo »nazali« za nama. Naprej, Buff! Proč od tu, preden ne zdivjam!«
Ko sta bila zopet^v koči, je Rea pripovedoval, da sta oba sla svarila Rumene Nože, da bi na kakršenkoli način pomagali belima lovcema. V tej noči sta vzela pse v hišo in menjaje
kajti živo srebro je padlo na šestdeset stopinj. Obrnil se je od neresničnega čudeža, daljnega sonca in se okre-nil proti resničnemu čudežu severa — severnemu siju — ki je visel v mnogo-terni lepoti na obzorju in ivzhičenje mu je gledalo iz oči.
»Severni sij,« je rekel Rea kot bi go*

stražila. Zjutraj sta videla široko sled, ki je vodila na jug. Po odhodu Rumenih Nožev je padlo živo .srebro na petdeset stopinj. Nastopila je dolga mračna zimska noč.
Ko sta se torej izrtebila svojih mu-čilcev ter imela dovolj mesa in drv, sta se lovca udobno namestila v koči, da bi štiri mesece čakala na dnevno svet« lo bo.
Samo tu pa tam, kadar je potihnil veter, sta Rea in Jones lahko odšla na prosto. Za prerijskega lovca, ki severa ni poznal, je bil motni, sivi svet okrog njega dokaj zanimiv. Skozi somrak je mežikala bleda, okrogla plo-Sča brez leska, o kateri je Rea trdil, d. je sonce. Tišina in puščoba sta stiskali srce.
»Kje so volkovi?« je vprašal Jones.
»Volkovi ne morejo živeti od snega. Sli so na jug za karibuji, ali pa dalje na sever za pižmarji.«
V teh kratkih brezveternih urah je Jones stal na prostem dokler je mogel,
voril o prepečencu. » Zmrznili boste.
Mrzlo postaja.«
Da, postalo je mrzlo. Toplomer je kazal sedemdeset stopinj pod ničlo. Razen neposredno pri ognju so se stene in strop v koči pokrile s srežem. Meso severnih jelenov je bilo trše od železa. Nož, sekira ali jeklena past, vse je peklo, ko da bi bilo razgreto na ognju in obviselo je na koži. Lovcema je dihanje delalo težave. Zrak je povzročal bolečine v pljučih.
Tako so se vlekli meseci. Rea je bil od dne do dne bolj molčeč. Ko je sedel pri ognju so se mu široka ramena vedno bolj pogrezala. Jones, ki ni bil vajen čakanja in brezdelja, si je dal opraviti s puškami, sanmi in vprego^ dokler ga ni popadel občutek, da mora znoreti. Da bi rešil pamet je slednjič napravil iz karibujevih kož mlin na veter in skušal z mnogim premišlje* vaniem uresničiti neko svojo prejšnjo zamisel
(Dalje prihodnji«
Jože Grbine:
Pastir
Vitez Anton pobara fantiča, katera je prava pot do Save in do brodnika, a fantič ni odvrnil ničesar.
Vitez Anton se razjezi in vso njegovo spremstvo se jezno spogleda.
»Zakaj mi ne odgovoriš?«, jezno sikne gospod Anton.
»Culi ste pesem, saj je ne morem sredi napeva presekati,« odvrne pogumni pastir.
»Kako naj to vem, ko ste pa zdrveli s poti celo semkaj k meni pod hrib.
»Povej hitro, še dosti nam bo prehoditi,« de eden iz druščine.
»Bržkone se motite, saj ste v sedlih in ne hodite. Kdor ima pri nas konja, ta jaše. Le jaz, ki sem brez živali moram pešačiti,« odvrne pastir.
»Gospodu Antonu, ki je bil spočetka že močno jezen na fantiča, mu je bil zdaj po teh odgovorih že močno všeč.
Pomisli: »Hej, ko bi imel jaz tako namazan jezik, pa bi ne zastal pogovor pri ljubeškem gospodu.«
Eden izmed graščakovih spremljevalcev, jezen zaradi fantičeve odreza-vosti, hoče dvigniti palico in udariti pastirja po glavi.
Graščak Anton pa odkima, požene konjiča še korak bližje in reče:
»Kaj zgovoren si, mladi mož. Čigave ovce £aseš?«
Mstaž ,
»Glejte od tam sem doma, odvrne fantič in pokaže s palico proti Spegi.
»Tamkaj smo bili snoči na počitku.«
»Zakaj neki ne! Pravico ste imeli zaprositi sredi teh puščav za streho.«
»Pa dobro paseš? poizveduje spet gost iz Mirenske doline.
»Toliko, da jih napasem.c
»Kako ti je ime?«, se zanima gospod Anton.
»Kličejo me za Metaža s Spege.«
»Dobri ljudje so na Špegi. Ko smo prišli snoči tja, so zaklali za nas teleta.«
»Pa tako je prav!«, odvrne pastir Metaž. »Teleta so za ljudi in kadar pridejo gosti, naj jedo meso.«
»Da, mi smo pojedli teleta, a ti dobiš glavo. Čul sem da so jo shranili zate,« se pošali nekdo iz sedla.
Metaž se veselo zasmeje: »Pa tako je tudi prav: »Glava gre tudi — glavi!«
»Ej, ne boš je dobil«, dostavi drugi spremljevalec, ki ga je razgovor z zgovornim pastirjem pričel tudi zanimati Preden smo šli spat, sem čul, da jo.je nerodna kuharica postavila na polico, pa jo je od tam odnesel pes.
»Kaj zato!«, se brani pastiT. Kar je vam ostalo, itak ni za drugega kakor za psa.«
»No, pes se ni veselil dolgo imenit« nega prigrizka. Kuharica je planila na požrešno žival in jo je ubila^« gomaga pri razgovom apel tretji.
»Tako je tudi prav. Kdor želi glavo drugega, naj zgubi tudi svojo,« se odreže pastir.
»Zdaj so vrgli pobitega psa na smetišče,« pripomni nekdo iz spremstva.
»Prav je tako, saj je grajski pes tudi ob drugih prilikah stikal po smetišču in tam polegal že preje, ko je bil še živ.«
Gospodu Antonu je bil ta razgovor tako po volji, da je velel: »Razsedlaj-mo in posedimo k Metažu, da se še kaj pomenimo. Sila zgovoren je in zna na vsako vprašanje najti pametno besedo «
»Ej, zdaj ne utegnem posedavati in besedovati,« se oprosti Metaž in pokaže na ovce, ki so se medtem razte-ple proti Zambohu. Počakajte, da jih zavrnem, pa bom kmalu spet tu!«
»Stopimo v pomoč«, de vzpodbudno sam gospod Anton, odvrže vajeti svojega konjiča in zdrvi v breg, da pomore Metažu zbrati raztepeno čredo. To videvši tudi drugi, stečejo urno za gra-ščakom in zavračajo ovce spet v dolino.
Ko se povrnejo neobičajni pastirje-vi pomagači in ž njimi tudi Metaž h konjem, posedejo in se začno pomenkovati to in ono Gospod Anion se odloči, da vzame zgovornega Metaža s seboj do Ljubeka. znabiti mu bo kaj v pomoč vsevedni fantič. Graščak nagovarja pastirja in ta se končno le odloči. da pojde z njimi na pot.
Eden izmed graščakovih spremljevalcev mora ostati pri ovcah, Metaž dobi njegovega konja, sede nanj in vsa
družba krene nato v dolino. Pri Savi zakličejo brodnika, ki jih je prepeljal na drugo stran. Nato so krenili ob po-noviškem gradu v dolino Mačkovno. Kmalu nato se je zasvetil v dalji grad in grajske straže so zatrobile dobrodošlico: trara, trara!«
Tisti dan je prišlo že tudi nekaj drugih skupin, ki so prišli snubit. Hišnega poglavarja gospoda Jerneja ni bilo doma, že na vse zgodaj je odšel na lov, zato so vse goste zadržali kar na dvorišču in jim tamkaj stregli. Saj je bil dan topel in obložene mize so stale v dolgi vrsti. Snubci so se zvedavo ogle-
P//PM A ~
dovali, njihova spremstva pa so se hitro spoprijateljila, saj pijača stori kmalu dobre znance in pobratime.
V tistem so se začuli pred gradom lovski rogovi, vračal se je graščak Jernej.
Vse druščine so se postavile okrog svojih poglavarjev in ob vstopu na grajsko dvorišče je pričel grof Jernej, odzdravljati gostom. Z grajskih soban sta pritekli tudi grof.ica Barbara in lepa gospodična Zlatica ter sta objemali moža in očeta
Po vrsti, kakor so došli v grad, so se snubci predstavili grofu Jerneju.
Nato se je začel razgovor o tem in onem. Med pogovorom je zapazil grof Jernej neobičajnega gosta. Saj je bil pastir Metaž oblečen le v preprosto belo platneno obleko, kakor so jo nosili pastirji. Spremljevalci snubcev pa so nosili vojaške kroje.
{Konec prihodnjič)
Nai noui natečaj
V	svojih odgovorih na zadnji natečaj so nam mnogi Jutrovčkl sveto zatrjevali, da vsako nedeljo preberejo „Mlado J astro" od prve do zadnje črke. Mnogi so nam tudi pisali, da skrbno zbirajo posamezne številke našega lista in si ga dado potlej ob koncu leta vezati. Stric Matic bi se pa rad prepričal, ali je res tako. Zato se je odločil, da vam zada kot prvo vprašanje novega natečaja tole:
Koliko prebivalcev imajo države Male antante in
koliko prebivalcev imajo države Balkanske zveze T
V	eni izmed letošnjih številk smo objavili članek z naslovom „Mi in Balkan". V tem članku so navedene natančne številke, ki jih potrebujete za svoje odgovore. Kdor je skrbno prebiral „Mlado Jutro", bo hitro našel potrebne podatke.
Tisti, ki ne shranjujejo „Mladega Jutra" aH ki sploh niso naši naročniki, pa naj napišejo primeren članek o varstvu živali. Kakor veste, obhajamo 4* oktobra god sv. Frančiška Asiškega, ki je Ml živalim velik dobrotnik. Zato se razni kulturni narodi spominjajo tega dne v opomin, da moramo živali negovati, varovati in oskrbovati. Otrok, ld trpinči živali, se ne bo nikoli razvil v vrednega člana človeške družbe. Kdor je po srcu dober, ljubi vse, kar je potrebno pomoči In varstva. Kdor pa je po srcu slab, se znaša nad slabotnejšimi, šibkejšimi in tistimi, ki jih zakon ne ščiti.
Eno izmed teh dveh vprašanj vam bo gotovo po duši. če se kdo ne bi mogel odločiti niti za prvo, niti za drugo, nam pa lahko pošlje poljuben spis. Dijaki višjih razredov gimnazij nam smejo poslati tudi kratek spis o kakem perečem vprašanju.
Bobre spise bomo objavili. Deset najboljših spisov bomo nagradili z lepimi knjižnimi darili. Jutrovčkl, kf obiskujejo osnovno šolo, prejmejo v nagrado knjige iz ,.Mladinske knjižnice „Jutra", dijaki srednjih šol pa dobijo za nagrado leposlovno knjigo.
Odgovore začnemo objavljati prihodnjo nedeljo. Dopise pošljite na naslov: »Uredništvo Mladega Jutra v Ljubljani44. Pišite razločno in i črnilom 1
Stric Patic deli nagrade
To pot Jutrovčki niso bili tako marljivi kakor po navadi. Poznalo se jim je, da uživaj« počitnice ter ne utegnejo sesti za mizo in napisati daljšega pisemca. Stric Matic zaradi tega ni bil hud, saj mora priznati, da je to pot dobil samo dobre odgovore, ki se jih je seveda tem bolj razveselil.
Za nagrado je določil žreb te-le Jutrovčke:
Žagar Jelko, uč. IV. razr. v Tržiču, Ljubeljska c. 3, Dolinar Zdenka, učenka v Radečah, Berčič Branko, dijak gimn. v Škof ji Loku Mestni trg 8 Modrijan Miran, dijak, Trbovlje-Vode, Loke 300, Tanko Majda, uč. II. razr. v Mostah pri Ljubljani,
Društvena 18, Savnik Zdenka, učenka v Radovljici, Retelj Anica, uč. V. razr., Verd 24 p. Vrhnika, Jančar Ivan, dijak gimn. v Ljubljani, Sv. Petra e. 27, Pristav Tonček, dijak gtntn, Rakitna p. Borovnica, Kregar Dušan, dijak v Mostah pri Ljubljani, Zaloška cesta 153.
Vsak nagrajenec je prejel lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo iz „Mladinske knjižnice Jutra". Ta nagrada jim naj bo Mira tu spomin na prijetne čase, ko so se uspešno udejstovali kot sotrudntki »Mladega Jutra".
•
Mnogi Jutrovčki so v svojih spisih izrazili željo, da M „Mlado Jutro4' razširilo svoj obseg ali da bi vsaj pogosteje izhajalo. Tej želji za zdaj še ne moremo ustreči, pač pa se bomo potmdill, da bo naš list zmerom zanimiv, poučen in zabaven. Eden izmed Jutrovčkov je priporočil, naj nag^ajamo dobre spise z znamkami namesto knjig. Tej želp pa tudi ne moremo ustreči. Večina naših mladih bralcev se bolj razveseli lepe knjige in paziti moramo, da najprej ustreženio večini. Navdušenim zbiralcem znamk pa damo rade volje v vsaki številki nekaj prostora na razpolago. Na tem mestu lahko objavijo brezplačno majhne oglase, ki se bodo nanašali na zamenjavo znamk. Posebno vabimo svoje bralce in bralke v tufissti, da se ^©služijo naše nove rubrike ter omogočijo našim Jutcavčkota čim lepšo zbirko.
Mstntca;
Oklofutani škrat
Siromašni Brklaj je bil vesten in priden delavec, zato mu je gospodar podaril zaplato zemlje.
»Ta zaplata je prav lepa reč«, razmišlja Brklaj sam pri sebi, ali še lepša bi bila. ko bi stala na njej skromna hišica.«
Toda — tudi za najbolj skromno ko-čico je treba denarja, tega pa Brklaj ni imel, kajti precej želodčkov je spadalo k njegovi družini.
V otožnem razmišljanju vzdihne možakar prav iz globine srca:
»O, da bi se našel kdo, ki bi me založil s potrebnim denarjem, pa naj bi j bil tisti tudi sam — škrati«
Komaj so bile te besede preko njegovih usten, že stoji pred njim repati, rogati in kosmati škrat ter se mu žareli v obraz:
»He-be-he. glej, kako hitro sem ti na uslugo. Nič se me ne boji Tvojo željo izpolnim. Denarja dobiš, da si boš postavil čedno hišo in še ga bo ostalo dovolj zate in tvojo družino. Toda — pod pogojem, seveda 1«
»Pa kakšen je tisti pogoj?« hoče vedeti Brklaj.
»Ni posebno hud. Pet let boš lahko živel veselo in v izobilju, potem pa pridem in moral boš k menoj! AH velja?«
Brklaj, zvita butica, si nrfsR: ▼ petih letih bom že naš«l kaj, da te bom tental. In pritrdi;
»Dobro. Veljal«
Zdajci pokaže škrat na bližnjo vrbo:
»Tamle kopiji! Našel boš v zemlji lonec z denarjem. Čez pet let pa — na < Svidenje!«
Škrat izgine, Brklaj pa vzame kramp in se takoj loti del*. Ko dokoplje dva metra v zemljo, zadene ob železen lonec, ki je poln bleatečih cekinov. Ves vzradoščen spravi zaklad na varno.
S tem denarjem si potem postavi hišico in še mu ostane toliko, da ima on In njegova družina dovolj za brezskrbno življenj«.
Točno tisti dan, ko premine pet kt, pa stopi pred bogatega Brklaj* — škrat.
»He, prijatelj! Ker sein svojo obljubo izpolnil jaz, jo moraš tudi ti! Poj-diva!«
Brklaj, ki je bil na to pripravljen, pokima:
»Seveda pojdeva. Tudi jaz hočem ba»
ti mož-beseda. Ampak — ne bi šel rad s takšnim, ki je slabe j ši od mene. Zato predlagam: napraviva dvoboj!«
»He-he, če hočeš biti za slovo od sveta še oošteno polomljen, pa se dajva! Samo izvoli, s kakšnim orožjem si skočiva v lase?«
»Nič orožja! Saj imava pesti, ki izdajo nekaj. Toda ljubi škraiek, pri nas je navada, da se nasprotnika pred dvobojem pobožata in poljubita. Tako morava tudi midva. Ti začni!«
Škrat pristopi in s svojo kosmato taco potegne Brklaju čez obraz. Nato ga še poljubi v lice.
»Ha, ha, ha! Tako kakor delaš ti, se pri nas božajo in poljubljajo palčki Mi možje znamo nekoliko drugače«, se norčuje Brklaj in prisloni škrate dve tako krepki zaušnici, da zadoni daleč po polju. Nato se urno požene v nasprotnika in mu odgrizne — kos nosu.
Ranjeni škrat divje zatuli in odskoci daleč vstran. Ves preplažen si misli: ako je že njegovo božanje in poljubo-vanje tako strašno, kaj šde, če me prične obdelavati s pestmi...!
In naenkrat mu ves pogum zleze v kosmati rep. Ne meneč se dalje za svojega soborilca, se na mestu pogrešile v zemljo.
Brklaj se pa smeje v pest. I, kaj bf se ne, ko je pa tako srečno odpescl celo kožo.
Damflo GormSek:
Sanjaj slak«
Sanjaj, sanjaj »inko moj, očka bdel bo nad teboj, da te kdo ne prebudi, rajskih sanj ne prepodil
Sanjaj, sanjaj shjko moj sanjaj vedno, živ da® svoj -san življenje ti zlati varuj« te črnih dnfl
Sanjaj* sanjaj sinko moj vedno očka bo s teboj, da M sanj ne wgraW tat, da bo srček vedno zlati
Golar Manko:
Jesen v parku
Park molči in sanja. Plaho stiskajo se bele steze med grmovje. Trudne roke k nebu vijejo tam breze.
Bor osamljen kot sirota v dalje bolno se ozira, tam v aleji med jasminom pesem mladih sani umira.
V vetru zadhtijo smreke, jelke prosijo še sonca — in nad parkom vrani spev o smrti pojejo brez konca.
Koe Vladko — dijak:
Sin
Mrak objel je trudno zemljo, dan ugasnil je. Tiha vas v zatišju sniva, mir polni srce.
Le na hribu, v koči revni svetla luč brli. Vse še sniva v dolini, starka le bedi...
»Čuvaj sina, Bog mi dobri...« starka šepeta, Le za njega tam v tujini mati trepeta.
Bistrim glavicam
Vprašanja
1.	Katero evropsko mo*je je najmanjše.
2.	Kaj pomenijo črke »S. O. S.«?
3.	Odkod je prišel k nam tobak in odkod krompir?
4.	Kako se imenuje najvišja gora v Afriki?
5.	Kakšen je verski znak vseh mo-hamedancev?
(Odgovori prihodnjič.)
Štiri uganke za dobre računarje
i.
Mesar je prodal 100 kož za 100 din, in sicer telečje po 5 par, kravje po 1 dinar, volovske pa po 5 dinarjev.
Koliko je prodal telečjih, koliko kravjih in koliko vdovskih kož, da je prišlo baš 100 kož za 100 dinarjev?
2.
V gostilno pride 20 ljudi, ki izpijejo kar 20 litrov vina, in sicer: dekleta ga izpijejo po pol litra, žene po 2 litra, možje pa po 3 litre.
Sram naj jih bo, kaj ne? Pa vendar: koliko je bilo deklet, koliko žen in koliko mož, da je bilo 20 ljudi in 20 litrov vina.
3.
Preko polja so letele divje gosi. Kmetovalec jih vidi in jih pozdravi: »Dobro jutro sto gosi.« — Ena gos pa mu odgovori: »Nas še ni stol Biti nas mora enkrat toliko, polovico toliko, eno četrtino toliko pa še ti kmetič zraven, tedaj nas bo šele stol«
Hej, mali računarji, koliko jih je letelo?
4.
Jurček in Janez sta pasla ovce, pa reče Jurček Janezu: »Daj ti meni 4 ovce, da jih bom imel jaz enkrat toliko kakor ti.« — Janez pa pravi: »Daj rajši ti meni 4 ovce, da jih bova imela vsak enako število!«
Koliko jih je imel Jurček, koliko Janez?
Kvadrat IV.
1	2	8	4 0
2			D
3			E
4 O	D	E	R
1. čevljarsko orodje; 2. konec; 3. del obraza; 4. —.
Rešitev kvadrata JUL
1. klop; 2. Leda; 3. oder; 4. para.