PRIMORSKI DNEVNIK GLAS SLO VI . SteV. 54 H7491 Poštnina _________^ Spedizion OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, torek 6. marca 1951 Cena 15 lir i konferenci 86 H V PariZU danes Popoldne kfffc. ianJ'e Priprav za kon-™™niih mini-^ so.se sestali naje m.,. ,zunanjih ministrov, *tna», j° skuP™ sestaviti ** ruttoO!!?. katerih naj stojnih njihovi pred- Predhodne kon-khka nŠ ”e kratka ne k »Mn i za^etka novembra SiJn la nati- dokler ni h Prišliimarca soteska vla-\na ^dlog engle-Se S. 19' jet>ruarja, naj ziir,rCa sestanejo namest-***£?%! ministrov, da bi krat je, “"»ni red. Od ta- «Oibm °^° ča3°P'lsje pol-W£r"V» Prerokovanj, fe borfn ° em’ kakšno stali-2Ss» , žavaeli zastopniki bžao . 31 Pogledi zahodnih ^čeunn- a!i tnanj znani. * ^..skupnega stališča 00rasi!(i S n- in Francije je "»eiitJL? washingtonu tako *». k ,■ *študijska skupi- ^toRS,. sestavljajo Jessup, to Oli'VelePoslanik v ZDA ^ uelnrl Franks in franco- ,%ol i/C ChQU^!' fcof11 turiške konference '^leon*”6?0’ Pripravljanje 51* iunaJl Za sestanek šti-K rninistrov. tega njen °tk, e0a okvir Ven- pomen preko dei.. ~ vftIJira pripravljalnih ^ tejanlu™ 0 dnevnem redu ■^Pravii-0 Preizkusni kamen it se rp3 nostt štirih, velesil, kotijo reševanja *Poma 3’ ** so danes v svetu "trake Poskusijo najti ^dvsen 3e ^etosti in da *toi, fc- 2 dobro voljo iščejo NenjJj7103 Privedejo k po- ^d>rhb0 floteli zunanji mir V tod r° °Prav‘ti svojo na-tjh3 “tono morali pre-i5*0 borf^ wetovni položaj, i"1' ‘au w trrorali imeti v ro-i^. evni red, ki jim v . Uso svobodo. Vsako (!*® oii ^ dnevnega reda na omejeno skupino !\ turi- P0Tneni torej obe-V-toenl z°^evanje izgledov Pomeni na. Posfcus- da se 2 ^ frazami o enem Hhj. svetovne dejansko m. Je i ^ drugem napetosti napadalna ali drugih J i(l^}n}ki bodo morali to-'k Mil, . °* da se bodo zu- L«!-!? rfto o« Ulemov, poglobiti ki danes ločijo svet v dva C n'0mualedati in do/očiti J7ej ne 1 us“ vojna žarišča; ii Cc'k sarn^m^an^e obc vprašanje nem- Z k kajti jasno je, H edini vzrok Jse: p’ seian^etosti’ temveč je Sedicn f Položaj v Nemčiji ^Ifnn . odraz splošnega stanj, ua ^ --Ja o svetu. Zdra-kJe^a vzroke, ne po-Jkoce °r Poskuša delati S S#«6 demaaog — in 5 d“se tudi 10 ti ^dn„ Poskusi izrablja-^na:0dnih sestankov za 5n°vtržbun°' 36 na* o» konic nost, ki grozi pa-&K ž rena. To prakso v e zSg°*namo *z politi- Politika ■« o .^tnik sovjet- ?44eja^ko°U d° Juaoslavl- hnino~ Ustvarila eno V*4 i> £ evarnejiih vojnih Prodi°Pl' V isfem žasu. da^Unifci ZSSR P°-V^Mli ■ Pred Združeni-ta? ruiui. ln drugod vsemu V k inf ° tem’ fcafco se rt JPnadi? Tnir- fc0 ie Višin-°btn .,reSTIičae in nere-Stn 2 e Proti zahodnim °C®°UjetL,*Wa’alo° ,0St J50° obmejnih "O 3“ooL?bitih iS S? dei h i to 3e samo S( lne Politih 30vietske S*U°oZv?ne ,ZadnHh let Sl- e*a ki a Sovjet-k S dou Je * ‘“ko pifco-Sb*dzknL.h0 skHcuje kol, po. \tCel°7oVUrn0v (saj je ‘ sS P°dtao 3e od Dan-“?« “eke pctr- ;‘eice pooodbe Sihž!ia 00jaš^‘keaa,l- JC }*h j Q‘elifr,, . . Potencial mirovna S- *_ .— med prek° kS^^enct na. C ku dejs,Uaoli kotel iti Skt “ m;,. n < Pomeni to N 1*^0. tem,Wi kot ^ ""S tebar da bi s“-danaJbar°dtai zase. S » aj ni 'bednarod- S>3“ m?° »* kalco rnž- S?;ei,^eub"0 č,aue- vendarle svoje pozitivne strani: Prvič je to prvi sestanek predstavnikov štirih velesil (če ne štejemo sestankov namestnikov z ozkim namenom pripravljanja avstrijske mirovne pogodoe) po decembru 1947, ko se je razšel Svet zunanjih ministrov. Samo dejstvo. da je do sestanka prišlo, dokazuje, da danes v svetu nihče ni voljan prevzeti odgovornost za to, da po njegovi krivdi ni prišlo do poskusa miroljubne rešitve spornih vprašanj. To pomeni z drugimi besedami, da danes nihče noče dati povoda, da bi ga svetovno javno mnenje lahko obsodilo kot napadalca. Drugič bo pariška konferenca, če uspe, ne le uvod v sestanek štirih zunanjih ministrov. temveč tudi dokaz, da je miren sporazum, pa četudi ne še popoln in dokončen, vendarle možen. Tretjič, če konferenca ne uspe, bo pred svetom očitno razkrita odgovornost onega, ki bi to povzročil; človeštvo bo jasno spoznalo, kdo noče mirnega sporazuma. In — kot je nedavno rekel tov. Kardelj tudi to je končno prispevek k miru. MOGOČNA PBEDTOHVHA ZBOROVANJA V FLRJ Razkrinkavanje hinavske kampanje za mir ki jo vodijo voditelji Sovjetske zveze // Le baionette i ta liane' »Čvrsta moralna in politična enotnost vseh jugoslovanskih narodov je danes naša največja sila“ je izjavil Moša Pifade v Beogradu - Govori gen. Koče Popoviča, prof. Siniše Stankoviča ter ministrov Aleksandra Rankoviča in Milentija Popoviča BEOGRAD, 5. uradno javili, da je maršal Ti to za nekaj tednov začasno prevzel vodstvo zunanjega ministrstva zaradi odsotnosti Edvarda Kardelja, ki potuje v Slovenijo na odmor. Na velikem volivnem zborovanju, ki je blio včeraj v Beogradu, in ki se ga je udeležilo okoli sto tisoč oseb, je podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in član CK KPJ Moša Pijade izjavil: ((Zavest in volja jugoslovanskih narodov, da branijo svojo svobodo in neodvisnost, sta tako razviti, da tudi če bi bila Jugoslavija sama, kar pa ni, bi jugoslovanski narodi prijeli za orožje, da branijo svojo svobodo in neodvisnost«. Dodal, je da kljub poizkusom Sovjetske zveze Jugoslavija ni danes izolirana, čeprav ni in se ne namerava povezati s katerim ko-lim paktom ali blokom. Danes so neodvisnim in hrabrim zadr- 1“ žanjem pridobila simpatijo demokratičnih elementov v vsem svetu. Danes niso samo vlade zahodnih držav pripravljene pomagati Jugoslaviji proti napadu, nego so široke ljudske množice povsod v svetu tiste, ki gojijo globoke simpatije do jugoslovanskega neodvisnega stališča. To je izredna moralna in politična pridobitev za vse jugoslovanske narode. Toda tisti, ki so hoteli izolirati Jugoslavijo, da bi jo lahko laže uničili, so danes pred vsem svetom razkrinkani kot napadalci.« Moša Pijade je govoril kot poslanski kandidat enega od beograjskih okrožij na do sedaj največjem predvolivnem zborovanju Ljudske fronte za volitve v Ljudsko skupščino LR Srbije, ki bodo 18. t. m. V svojem govoru je poudaril, da kljub resnosti mednarodnega ((Jugoslavija si je s svojim i položaja in položaja, v katerem je danes Jugottsvija, gledajo jugoslovanski narodi mirno na dogodke, čeprav so ti polni ne. varnosti in-vgsažnje ravno za Jugoslavijo. »Mi te nevarnosti ne podcenjujemo, ker je danes v svetu globoko prodno prepričanje, da je mir ..zdoliiv, in da je napad na en narod napad na svobodo vseh ostalih.« Jugoslavija ne preti nikomur« — je poudari! Pijade — «pač pa stalno nudi sodelovanje in prijateljske mirne odnose. Bolj nego kdaj prej se Jugoslavija bori za mir in nismo prenehali verovati, da se vojna lahko prepreči in da se bo preprečila. Jugoslavija bo po svojih močeh napravila vse, kar more, da se tej katastrofi izognemo, ker hočemo mir. hočemo dvigniti našo lepo domovino in zajamčiti našim delavcem naprednejše, bogatejše, kultumejše življenje.« Sklicujoč se na napadalno DVA PREDLOGA V PARIZU na prvi seli namestnikov DAVIES: Sfajprej vzroki za napetost, nato Avstrija in INemčija; GttiOMIKO: Najprej razorožitev Nemčije, nato »stalo PARIZ, 5. — Štirje namestniki zunanjih ministrov, izredni veleposlanik ZDA Philip Jessup, podtajnik britanskega zunanjega ministrstva Ernest Davies, namestnik zunanjega ministra ZSSR Andrej Gromi-ko in generalni sekretar francoskega zunanjega ministrstva AIexandre Parodi, so se danes prvič sestali y «f"alači rožnatega marmorja« v Parizu. Spremljani od policije na motornih kolesih, so prispeli dele. gati v palačo kakšne četrt ure pred začetkom seje. Fotografi so imeli pet minut časa, da so ujeli na film delegate in notranjost sejne dvorane, nato pa se je ob 16.08 uri pričela konferenca za zaprtimi vrati. Prvi seji, ki je trajala tri ure, je predsedoval francoski delegat Parodi, medtem ko se bodo v naslednjih dneh v predsedstvu vrstili vsi štirje delegati po abecednem redu. Poleg delegatov in njihovih sodelavcev so prisostvovali seji veleposlaniki ZDA, Velike Britanije in ZSSR v Parizu. Kot se je izvedelo po zaključku seje, sta bila predložena danes d,va osnutka dnevnega reda: Davies je predložil, kot je bilo pričakovati, skupen predlog treh zahodnih delegacijj Gromiko pa sovjetskega. Zahodni predlog dnevnega reda je sestavljen iz treh točk: 1. Proučevanje vzrokov sedanje mednarodne napetosti v Evropi in sredstev, ki bi omogočila resnično in trajno izboljšanje odnošajev med ZSSR na eni in ZDA , Anglijo in Francijo na drugi strani; 2. Izdelava pogodbe, ki bi omogočila Avstriji ((samostojno in demokratično življenje; in 3. Vprašanja, ki se tičejo obnovitve nemške enotnosti in pripravljanja nemške mirovne pogodbe. Tudi Gromiko je predložil tri točke: 1. Izvajanje potsdamskih sklepov o demilitarizaciji Nemčije in o prepovedi njene oborožitve; 2. Pospešitev sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in, v zvezi s tem, umik okupacijskih čet; in 3. Izboljšanja položaja v E-vropi, zvezano s proučevanjem vprašanja zmanjšanja oboroženih sil štirih velesil. Na današnji seji sta govorila samo Davies in Gromiko, ki sta obrazložila svoje predloge. O obeh govorih je izjavil predstavnik francoskega zunanjega ministrstva, da «nista bila kdo ve kaj polemična«. O predlogih danes še niso razpravljali. Prihodnja seja namestnikov bo popoldne ob 15. uri, medtem ko se bodo predpoldne sestali Jessup, Davies in Parodi, da skupno proučijo sovjetski predlog. Po mnenju nekaterih se bodo štirje namestniki že od pojutrišnjem sestajali dvakrat dnevno. V pariških političnih krogih je bilo danes zvečer že slišati prve komentarje k obema predlogoma za dnevni red. Komentarji poudarjajo predvsem, da prva točka zahodnega predloga ne omenja nobenega konkretnega vprašanja, temveč da je bila nalašč sestavljena zelo široko, da nudi možnost proučevanja vsega kompleksa spornih vprašanj. Tej točki bi do neke meje odgovarjala 3. točka Gromikovega predloga (»izboljšanje položaja v Evro-pi»). Sovjetski predlog ne omenja vprašanja Avstrije, ki je v Daviesovem programu na drugem mestu. Nemčija je zastopana v obeh predlogih, vendar se prav tu najbolj kaže razlika med obema stališčema: ZSSR postavlja kot prvo točko, skoraj kot pogoj za nadaljnje razgovore, vprašanje nemške oborožitve, medtem ko ta problem v zahodnem predlogu posebej sploh ni omenjen, temveč ga je mogoče obravnavati tako v tretji točki (nemška mirovna pogodba) kot v j prvi (vzroki sedanje napetosti).; Vsekakor je sovjetski .predlog ' dokaj ozek: zdi se, da je ZSSR pripravljena na razgovore o ostalih spornih vprašanjih šele, če bi dosegla zadoščenje v vprašanju Nemčije, kar pome- j ni podrejanje interesov svetov- j nega miru kot celota ozkemu, j pa čeprav važnemu in kočljive-! mu vprašanju Nemčije. Tretja sovjetska točka predvideva zmanjšanje oborožitve štirih velesil. Zdi se, da gre za reprizo znanega predloga, ki je bil odbit v Lake Suc-cessu, ker bi bil mehanični sistem znižanja oborožitve (za eno tretjino) v prid državi, ki ima pod orožjem največjo vojsko (ZSSR). V pariških političnih krogih menijo, da predstavljata prvi dve točki Davie-sovega načrta (iskanje vzrokov sedanje napetosti in avstrijska mirovna pogodba) ((preskusni kamen« sovjetske dobre volje. 42 Bolgarov pribežalo v FLRJ NIS, 5. — V zadnjih 14 dneh je pribežalo v Jugoslavijo 42 bolgarski državljanov iz obmejnih in drugih krajev Bolgarije. Btegunci so po večini kmetje, delavci in študenti. Med njimi je tudi en obmejni stražnik in en miličnik. Begunci‘so izjavili, da so se odločili za beg v Jugoslavijo zaradi neznosnih razmer v Bolgariji, posebno na deželi, kjer je prebivalstvo podvrženo terorju v zvezi z odkupom kmetijskih pridelkov, včlanjevanjem v kmetijske obdelovalne zadruge in vpisovanjem novega državnega posojila. Po pripovedovanju beguncev je danes v Bolgariji cela vrsta organiziranih skupin ln poedin-cev, ki se protivljo ukrepom oblasti in ki želijo pribežati čez mejo. Vsi so zadovoljni s sprejemom, ki so ga bili deležni v Jugoslaviji in so izjavili, da so se tako prepričali o lažni propagandi v Bolgariji proti Jugoslaviji. Kra- Odstop poslanika v Indiji NOVI DELHI, 5. — Dr. tošvil, češkoslovaški poslanik v Novem Delhiju, je odstopil s svojega mesta in zaprosil angleško vlade za zatošišče. Odpotoval je v soboto s svojo družin-o v Liverpool. Dr. Kratošvil je znan socialdemokrat in je bil med vojno v nemških koncentraciskih taboriščih. Po vojni je bil dve leti poslanik v Londonu. nakar je bil prestavljen v Novi Delhi. Pred kratkim so ga poklicali v zvezi z aretacijo Clementisa. Kratošvil je bil, po mnenju diplomatov v Novem Delhiju, že dalj časa nasproten politiki vlade CSR in se ni kaj preveč lepo izražal o ZSSR. Kakor poroča «Neue Wiener Tageszeitung«, je baje iz ZSSR prišla v Prag0 skupina sovjetskih pravnikov z glavnim tožilcem Feodorvičem na čelu. Ti naj bi bili režiserji procesa proti Clementisu in drugim. ERNEST DAVIES PHILIPP JESSUP ANDREJ GROMIKO ALEXANDRE PARODI politiko Sovjetske zveze proti Jugoslaviji se je Moša Pijade še posebno ustavil pri zadnji sovjetski noti Veliki Britaniji, v kateri je rečeno, da ((sovjetski narodi obsojajo in da bodo še dalje obsojali jugoslovanske voditelje, ker so organizirali zaroto proti madžarski demokratični vladi«. «Mi se naravno«, je pripomnil Pijade, »moramo smejati trditvi, da so sovjetski narodi tisti, ki nas obsojajo, ki nas psujejo in ki nas bodo psovali. Globoko smo prepričani, da imajo sovjetski narodi o Jugoslaviji in jugoslovanskih voditeljih povsem drugačno mnenje kakor sovjetska vlada. Ce pa imajo sovjetski narodi koga psovati, mi-siim, da so to lahko edino voditelji Sovjetske zveze, ki že trinajst let' nočejo sklicati kongresa partije, da bi polagali račun o tem, zakaj so sklepali pogodbe s Hitlerjem, zakaj so z njim razdelili Poljsko in dru. ge države, zakaj danes vodijo tako politiko do Jugoslavije. Dejansko sovjetski narodi ne psujejo Jugoslavije in njenih voditeljev; psujejo jo samo voditelji iz Moskve in ona skupina plačanih novinarjev in književnikov, ki delajo po ukazu.« Nato je Moša Pijade razkrinkal hinavsko kampanjo za mir, ki jo sovjetski voditelji vodijo v vsem svetu, dočim v istem času tirajo druge narode, da prelivajo kri za hegemonistič-ne im osvajalne interese Sovjetske zveze. Bistvo te linije, kateri ej danes na čelu Sovjetska zveza, se je najbolj pokazalo v korejski vojni in kitajski intervenciji. Pijade je dodal, da se zdi, da Kitajci ne znajo dobro ruski im niso dobro dojeli sovjetske parole, da se na mir ne sme čakati, pač pa ga je treba osvojiti. «V ruskem jeziku ne pomeni beseda »miru samo mir, pač pa pomeni tudi svet. Torej mogoče, da osvojiti mir, kakor to pravijo Rusi, pomeni ono drugo: osvajanje sveta.it Na koncu svojega govora je Moša Pijade ob navdušnem vzklikanju ogromne množice izjavil: «Cvrsta moralna in politična enotnost vseh jugoslovanskih narodov je danes naša nalvečja sila. Jugoslovanska armada je del naših narodov, in ko bo potrebno in če bo potrebno, bo vse Jugoslovansko ljudstvo z armado: ono samo bo armada.« Na tem zborovanju sta govo. rila tudi Siniša Stankovič in načelnik generalnega štaba jugoslovanske vojske generalni polkovnik Koča Popovič. Koča Popovič ie poudaril, da jugoslovanski narodi ne želijo vojne, toda ne bojijo se morebitne voji)p. ker se zavedajo, da imajo kaj braniti in da imajo kaj zgubiti. Nato je Popo. vič poudaril, da se je položaj Jugoslavije v zadnjem letu znatno okrepil, ker soviet-ski poizkus izoliranja in gospo, darske blokade Jugoslavije ni uspel, ker so sovjetski voditelji napačno ocenili čvrstost jugo. slovanskega notranjega reda in enotnost jugoslovanskih narodov. Poudaril je nato, da je vprašanje Jugoslavije postalo danes mednarodno vprašanje in stvar celotnega naprednega in miroljubnega človeštva. Svobodoljubni in miroljubni ljudje, narodi in države so za- čeli razumeti, da -ie današnje stališče Jugoslavije aktiven, močan sestavni del borbe za mir proti vsakemu napadu in vsakemu napadalcu. Nato je Popovič poudaril, da Sovjetska zveza s svojini seda. njim imperialističnim režimom ni več nepremagljiva, kakor ni nepremagljiva nobena sila, ki postavlja za svoj cilj osvajanje sveta. Sodobna zgodovina in naša lastna izkušnja prepričljivo kažeta, da je v oboroženi borbi narod, ki brani svojo svobodo in neodvisnost, nepremagljiv. Veliko predvolivno zborova. nje ’je bilo tudi v Obrenovcu, na katerem je govoril minister za notranje zadeve Aleksander Rankovič, ki ga je dvajset-tisočglava množica navdušeno pozdravljala. V Leskovcu pa ie na velikem zborovanju govoril minister za zunanjo trgovino Milentije Po. povič. Se sedem dni nas loči od De Gasparijevega in Sforzovega obiska v Londonu, a tržaška fašistovska iredentistična gonja se načrtno nadaljuje in zdi se, da še ni dosegla vrhunca. Cilj te gonje je, da De Gaspari in Sforza «postavita kot nepreklicni pogoj vsakršne nove italijanske obveze zaveznikom — okupacijo cone B po angloameriških četah kot prvi korak k vračanju Italije v njene pravične meje«. O teh cpravičnih mejah« pa se zdi, da so razna mnenja. Tržaški župan Bartoli je v zvezi z njimi govoril na pr. o Reki in Zadru; eden izmed glavnih glasnikov istrskega CLN Diego de Castro pa v enem izmed svojih zadnjih člankov — o katerem smo že pisali — ne gre preko meja STO in še tam je pripravljen odstopiti Jugoslaviji nekakšno «striscio»; tržaški dopisnik «New York Timesa» pa je poročal o še popustljivejšem stališču «gotovih tržaških krogov», ki prav gotovo ne gredo izven krogov Istrskega CLN in ki ponujajo Jugoslaviji v upravo takole tri in pol slovenske občine cone A, kar naj bi bil pač nekakšen Višek velikodušja. No, novopečeni klerikalni ponedeljski alL GIORNALE Dl TR1ESTE DEL LUNEDIs pa se je na tiste «gotov e tržaške kroge» včeraj strašno razjezil in pravi; ((Jugoslovanski bajoneti v Dolini Zavezniški bajoneti v Kopru. In italijanski bajoneti? O teh ni nič rečeno«. Kot doprinos k stopnjevanju predlcndcmske hujskaške kampanje, je bilo pač nujno, da je zadeva tudj Po izrazoslovju začela dobivati musso-linijevske oblike. Pomislite samo. kakšna prijetna toplina in kakšen ponos navdaja v senci Mussolinijevih enajst mi'ijo. 7iov bajonetov vzgojene tržaške fašiste, ko p>o tolikih le'ih zopet slišijo in čitajo nekaj podobnega.... Da pa bo volk sit in koza ce. MOLLET SPREJEL MANDAT Danes se bo predstavil narodni skupščini - Bližnje fluriolovo potovanje v ZDA je odločilno vplivalo na razvoj krize PARIZ. 5, — Glavni tajnik fraincoske socialistične stranke Guy Mollet je danes sprejel nalogo za seistavo nov*, vladie. V ta namen je dobil pooblastilo narodnega sveta svoje stranke. Danes je ta sklep sporočil predsedniku republike. Jutri popoldne se bo predstavil narodni skupščini, ki se mora izreči o zaupnici. Potrebno bo v ta namen, da zanj glasuje vsaj 311 poslancev, t. j. absolutna večina v skupščini, in šele potem bo lahko sestavil vladb. Moliti je po poldnevnih res. govorih s predstavniki posameznih strank izjavil, da je mnenja, da j« devet desetin vprašanj mogoče rešiti. Govoril je očitoo o gospodarskih, finančnih in socialnih vprašanjih in se ni dotaknil vprašanja vo-livn*. reforme, ki je bilo vzrok padlca Plevenove vlade. Zato se zdi. da bodo to vprašanje za sediaij za nekaj časa pustili ob strani. Radlikali, ki so do sedaj odtočno vztrajali na tem. da ne bodo sodelovali v vladi, ki bi nasprotovala njihovemu stališču glede vplivne reforme, so sprevideli, dla bj njihovo vztrajanje onemogočilo sestavo nove vladie. ker so ljudski republikanci ravno nasprotnega stališča. Zato so radikali pristali na to. naj nova vlada ne postavi vprašanja zaupnice takoj, pač Pa šelp potem, ko % bo volivni zakon, sprejet v narodni skupščini, zopet vrnil iz senata, taJko da tao nova vlada lahko računala na en mesec ali dva odmora vsaj glede tega vprašanja. Vlada bi se torej lahko Obdržala vsaj dokler predsednik republike Auriol ne dokonča svojega potovanja v ZDA in Kanado. Zdi se, da je ravno bližnje Auriolovo potovanje odločilno vplivalo na razvoj krize, ker nobena stranka noče prevzeti odgovornosti v tem oziru. Seveda Bo tudi druga vprašanja* ki niso tako lahko * reš- ljiva. Izjavlja se namreč, da ni mogoč*, rešiti v kratkem času vseh teh vprašanj: izglasovanje finančnega zakona, proračun za obnovo, ravnovesje med plača, mi in cenami, podpore državnim nameščencem1, reforma u-stave itd!. Ce ne bodo rešena glavna od) teh vprašanj, bodo morale stranke v volivno borbo s znamenju dosedanjih neuspehov skupščine. Davčna komisija ZDA ita miminai«. WASHINGTON, 5. — Ameriška zvezna Jcomisija za davčno politiko je objavila danes načrt o zmanjšanju državnega proračuna, ZDA za 10 milijard dolarjev. Komisija predlaga predvsem, naj se črtajo vsi nevojaški dodatni izdatki, predvideni v proračunu za 1952. Kongres naj bi v sodelovanju s predsednikom sestavil nov proračun v višini 61 milijard 600 milijonov dolarjev; ;zaradi tega bi bilo treba opustiti «vse obveznosti proti skupinam ali programom«, iz katerih izhajajo izredni izdatki. Senat je danes odobril zakonski načrt, ki predvideva podaljšanje roka vojaške službe od 21 mesecev na dve leti. Kot znano, je vlada zahtevala uvedbo roka 27 mesecev. Senat je nadalje odbil predlog, da se poviša starost za vojaške nabore od 18 na 18 in pol leta. Slikamo o Novi Ovioeji DJAKARTA, 5. — Pri svojem tridnevnem potovanju po zahodnem; delu, Jave je predsednik Suharno y svojih govorih poudarjal, da se mora holandska Nova Gvineja vrniti Indoneziji. BEOGRAD. 5. — Novi jugoslovanski -poslanik v Franciji Srdjan Priča je odpotoval v Pariz, la, se je sestala predvčerajšnjim v Trstu nekakšna «medobčinska konzultan italijanskih esulov iz Istre — kot pravijo — iz 42 istrskih občim, in sprejela resolucijo, v kateri se zahteva okupacija kot smo že zgoraj povedali — cone B kot «prvi korak k vračanju Italiji njene pravične, meje«. Te meje pa so •— po teoriji italijanskih imperiali. stov (tistih, ki živijo v Trstu Pa še posebej) tam, kjer so grobovi italijanskih vojakov ali pa tam, do koder je segal rimski imperij. Toda, kaj se hoče! Za tako važno stvar kot bo baje morala biti londonska konferenca, roč ni da bi1 varčevali z velikimi zahtevami. To velja zlasti za zborovanja, na katerih so navzoči — kot se je zaodVo v nedeljo —• ne samo CLN funkcionarji kot taki. temveč tudi sam šef ita. lijanske misije v Trstu cente Renzo di Carrobio. pre'ekt Palut-n, žuran Bartoli in dru, gi oblastveni or ga" i, ki bi pač vsi hoteli imeli čim večje za-sluoe za eventualna uspešna izsiljevanja v Londonu. Pri vsem tem moram n resnici na ljubo rovedati, da ča. savrsfe v italijanski republiki (razm videmskega «Mes°agge•_ ra Veneta» seveda!) v tej iz-siljevalni gonji rne sodeluje, kar je peš dokaz, da je strup fašistovsk-ga semena sk"ro neozdravljivo prežel le tržaške iredentiste. Zato sp zdi navzočnost uradnega predstavnika republike Italije va omenjenem nedeljskem zborova. nju esnlske «konzulte» v resnici odveč. Naši Citatelji bi bili prav gotovo prikrajšani n« svoji obveščenosti, če ne bi 0b tej priliki povedali tudi. kako si tržaški komšnfcrrmisti zamiš-Ijajo in kaj predlagajo kot prvi korak, da bi čim prej prišli italijanski baroneti ne samo v Koper in Dolino, temveč tudi na Mimo Kot javlja včerajšnji *H • Lavoražoren predlagajo komnformieti združitev obeh con Tržaškega o-zemlja z izgledom k na boljšo rešitev v bodočnosti», (oh. da bi se vsaj enkrat zmotili in na to ((boljšo rešitev» pozabili!) ker pa za sedaj to ni mogoče, naj bi se vojaška uprava obeh cm zamenjala z upravo posebne komisije OZN, ki bi bila sestavljena iz stalnih članov Varnostnega sveta. Pri tem ko-minformisti ne pozabljajo seveda na vojno — ker so «za mir» — in zahtevajo, naj se vse STO proglasi za’ odprto mesto. Čeprav isti ljudje, ki so ta predlog podpisali, vsak dan na raznih pičlo obiskanih sestankih razlagajo Stalinove besede, da je ((OZN orodje ameriške napadalne politike)), te besede v h pu pozabijo, ko gre za to, da bi uprava komisije OZN pomenila prvi korak za vračanje italijanskih bajonetov vsaj na reko Mirno... Temu se pravi ((marksistično - leninističnega logika in doslednost!» Kratke vesti COLOMBO, 5. — Včeraj se je na otoku Cejlonu zaključil sestanek ameriških diplomatskih za- stopnikov v državah Jugo-vzhod-ne Azije. BEOGRAD. 5. — Jugoslovanska in pakistanska vlada sta se sporazumeli, da bosta navezali di- plomatske odnose. PARIZ, 5. — Danes so v Parizu javi li.da bo glavni tajnik mednarodne zveze bivših borcev Nevvcamb obiskal Rim, Beograa in Atene. DUNAJ, 5. — Katoliška stran-Itti Volkspartei je določila dr. Heinricha Gleissnerja za svojega kandidata za predsednika avstrijske republike. WASHINGTON, 5. — Javni tožilec je danes zaključil svoj govor proti Oskarju Collazo, ki je 1. novembra lansko leto skušal napraviti atentat na Trumana. Računajo, da bo razprava zaključena pred koncem- tega tedna. LONDON, 5. — Ob pričetku današnjega zasedanja je angleška spodnja zbornica z dolgim aplavzom pozdravila Bevina, ki je prvič po svoji bolezni sedel v spodnji zbornici na vladno klop. Eden za opozicijo in Morrison za laburiste sta mu čestitala ob ponovnem pričetku njegovega političnega dela. Minister za dobave Strauss je izjavil, da «ima sedaj Velika Britanija v rokah tehnične podrobnosti o izdelovanju atomske bombe«. Protifrancoske demonstracije zaradi dogodkov v Maroku Egiptski parlament ohsodil postopanje Francije > Demonstracije in ostro pisanje časopisov - V Maroku aretirali 9 nacionalističnih voditeljev KAIRO, 5. — Potem ko se je zdelo, da bo Francija brez posebnih težav uspela v Maroku potlačiti z neikaj Ulkreipi ge. nerala Juirm tamkajšnje nacionalistično gibanje, so sc ravno v teh dneh vzdignili proti temu v mohamedanskem svetu resni glasovi. Sedanjo profiframeosko kampanjo glede maroških dogodkov vodijo predvsem iz E-gipta. Tamkajšnji ministrski predsednik Nahas paša je izjavil predvčerajšnjim na vladni seji, da Egiipt n.e b0 mogel ostati brezbrižen gledle tega, kar se dogaja v Severni Afriki. Egipčanska vlada je tudi pripravila pismo, ki ga bedo predložili na prihodnjem sestanku političnega odbora Arabske lige. V Kairu sodijo, da bo glavni tajnik le lige, Azan paša predlagal, naj bi o maroškem vprašanju razpravljali v OZN. Tajništvo Arabske lige pa je obvestilo države članice, naj bi se sestal politični odbor na izred. ni seji že 10. marca in n« 31. kakor je bilo določeno. V egipčan-sd^em parlamentu je zunanji minister Šalah E[ Din bej Izjavil, da podvzema egipt-aka vlada vse potrebne korake, da bi napravili konec francoski akciji v Maroku Pobil je francosko trditev, po’ kateri je vprašanje Severrte Afrike «no. tranja zadeva, ki ne sme zanimati nobeno tuj0 državo«, in ie dodal, da nobena arabska ali I mohamedanska država ne more stati olb strani glede dogodkov v arabskem m mohamedanskem Maroku. Med zasedanjem sio številni poslanci zahtevali prekinitev diplomatskih, gospodarskih in kulturnih odnosov s Francijo in kritizirali ZDA in Francijo zaradi njih postopanja. Šalah El Din bej je dejal nadalje, da če bo general Juin nadaljeval s tlačenjem v Maroku. &e bomo znašli pred primerom oboroženega napada proti drugi državi. Egipčanski zunanji minister je dejal, da je danes Maroko dežela, ki ji manjka samo naziv, država. Samo sila mu danes zanika neodvisnost in suverenost. Ob koncu pa je parlament soglasno obsodil Francijo, da uporablja krute sisteme v Maroku in izjavil, da popolnoma podpira »sultana, voditelje nacionalistične stranke Istiqulal in hrabro maroško ljudstvo v borbi za svobodo in neodvisnost«. Parlament je pozval e-gipčansfco in druge arabske vlade, naj napravijo vse, da bi se končali francoski poboji v Maroku, in zahteval od predsednika vlade, naj obvesti vse parlamente prijateljskih držav o tem kar se tam dogaja. V Egiptu se nadaljujejo demonstracije študentov proti francoski politiki. Demonstranti so zažgali nekaj kako se bosta to pot združili I agitacija im demagogija z re- I sničnamj interesi. V Egiptu ži-Vo žele skleniti zavezništvo z Londonom. Pri tem hočejo izrabiti nasprotje v maroškem vprašanju. Sedanji mednarodni položaj imajo za ugodnega za pogajanja ZDa niso hotele žrtvovati Izraela za simpatije Arabcev in zato hočejo prinesti na trg Severno Afriko, trdi »Le Monde«. . , . „ . Glasnik ameriškega zuna- vozov cestne zelezmc*. y Karru , n,jega ministrstva je zanikal ve- in metali kamenje na policaje, ki so jih hoteli razpršiti. No. fcramjip ministrstvo je pozneje objavilo obsedn0 stanje. Policija je zavarovald francosko poslaništvo v Kairu in konzulate v drugih egipčanskih mestih. Zlasti ogorčeno piše te dni e-giptski tisk, ki pravi, da sio Francozi bombardirali na povelje generala Jutaa mesto Fez, pri čemer so nastali požari in so bile razrušene mošeje, še prej pa so Francozi evakuirali člane francoske kolonije. Posebno ogorčen pa je list «E1 Ahram«, ki piše, da je general Juin odslovil maroške ministre, ne da bi zato vprašal sultana in je od njega tudi zahteval, da n* sme več moliti olb petkih v svoji palači. Tudi pakistanski tisk trdi, da se Francija po-•služuje vojaške sile, s katero hoče tlačiti 8 milijonov Arabcev, ki žele svobodo. Tudi v Pakistanu je prišlo do proti-francoskih demonstracij. V Franciii pravijo v tn-adnik krogih, da so vse vesti o neredih v Maroku popolnoma iz-rrfšljene. Isto trdi tudi francoski tisk. ki hoče ironizirati vest; egipčanskega tiska. «Le Monde« piše, da so Azan paša in glavni voditelji Arabske lige že močno razkrinkani in se y arabskih državah sprašujejo, sti nekaterih egiptovskih listov, po katerih bi ZDA protestirale pri Franciji zaradi maroškega vprašanja. Glasnik je iz-javil, da je vlada ZDA priporočala v maroškem vprašanju sporazum med obema stran, kama. Iz Rabata v Maroku pa medtem javljajo, da so aretirali devet članov nacionalistične stranke. Glasnik egipčanskega zunanjega ministrstva je danes ponoči demantiral vesti, po katerih bi vlada razmišljala o preT kinitvi diplomatskih odnosov s Francijo. Dodal je, da ima E-gipt na razpolago še številne druge poti. Pri tem je poudaril. da so odnosi med ZDA in ZSSR veliko bolj napeti, vendar zaradi tega niso nikoli govorili o prekinitvi diplomatskih odnosov. In ali LONDON, 5. — Danes se je v Londonu sestala britanska vlada pod Attleejevim predsedstvom. Navzoč je bil tudi zunanji minister Bevin. Domnevajo da so razpravljali o pomanjkanju nekaterih surovin in o težkočah, ki jih v tem oziru imajo z ZDA. ki imajo velike rezerve strateških surovin. Sile OZN na!ete'e na velik odpor in niso v dveh dneh nič napredovale - Prva seja komisije OZN za skupne ukrepe TOKIO, 5. — Kljub naporom zavezniške sile niso napredovale na srednjem bojišču. Vsi napadi so sc razbili pred krčevito obrambo sovražnika. Ameriške čete so se morale umakniti, potem ko so hotc-le izgnati nasprotnika iz trikotnika, ki ga tvorijo ceste Hoengsong -Čhangpionghi in Hoengsong -Pangnimni. Prav tako se je zaustavila ofenzivna sila OZN severno odi Pangnimni na področju Changiongmija. Na področju Hoengsonga so sile OZN napredovale samo za en kilometer zahodno od mesta. Prav tako ni zabeležiti nobene spremembe pri Jongdurju in cesti, ki vodi severno iz te vasi proti Jangpjongu. Zavezniške izvidnice so se morale umakniti pred ognjem nasprotnika. Na zahodnem bojišču je bil danes in včeraj mir On mil! l:i________» mir. Opazili so velike sovražnikove sile južno od vasi Sok-ko. na severni obali Hana, 11 km vzhodno od Seula. Po poročilih VIII. armade so sile OZN z izvidnicami severno od reke Han preizkušale sovražnikove položaje. Letalstvo je napravilo približno 700 poletov, od katerih to v 200 podpiralo suhozemske sile. Britanske ladje pa so bombardirale zbirališča čet pri OHulu. jugozahodno od Chi-nampoja. Danes je v angleški spodnji zbornici državni podtajnik za zunanje zadeve britanske Kla- de Kenneth Younger izjavil, da sta angleška in ameriška vlada sporazumni glede morebitnega prekoračenja 38. vzporednika, vendar Younger ni hotel dati glede tega natančnejših pojasnil, rekoč da «ne bi bilo v interesu čet OZN, dati izjava glede bodočih' vojaških operacij«. V NCW Yorku pa se je danes prvič sestala komisija OZN za skupne ukrepe. Med današnjim otvoritvenim zasedanjem so izvolili soglasno Carlosa Muni-za. predstavnika Brazilije pri OZN, za predsednika. Na današnji seji je ameriški predstavnik Harold Bancroft dejal, da bj morale svobodne države sveta uresničiti brez okbvania sistem skupne varnosti, s čemer bi kljubovale nevarnostim napada. Bancroft j« dejal, da bi morala komisija za skupne ukrepe izdelat; ukrepe za skupno akcijo v primeru napada, da ne bi prišlo do takšne improvizacije, ki je zna. čilna za OZN v korejskem primeru. Komisija bi morala po mnenju ameriškega delegata tudi izdelati načrte za politične, gospodarske in psihološke skupne ukrepe, s katerimi bj preprečili napad in mu kljubovali, če bi do njega prišlo. Bancroft je izrazil tudi željo ameriške vlade, po kattri bj države članice organizirale in vzdrževale do prihodnje jeseni oddelke, ki bi jih k°t dele svojih armad dale na razpolago OZN. — ti. marca !*5I ~~ urnimi_ PRIREDITVAMI se žene pripravljajo na svoj praznik s seje OBČINSKEGA SVETA v ZGONIKU 8. MHREC BODI PRHZHIK ŽENH M hočclo mir, svobodo in pravico Uspele prireditve v Padričali, Dolini, Vi/ovljnI. in Gabrovcu Vse demokratične žene sveta prav posebno pa še žene Tržaškega ozemlja, ki so se morale boriti ramo ob rami s tovariši za najosnovnejše človečanske pravice, se zavedajo pomena svojega praznika ter ga hočejo najdostojneje počastiti. Ker ni mogoče, da bi bile proslave 8. marca povsod istočasno, so si žene nekaterih vasi Tržaškega ozemlja izbrale prav preteklo nedeljo za" dan, ko naj bi se vršile predstave v počastitev tega velikega in pomembnega ženskega praznika. Tako je bilo tudi v Padri-eah, kjer so si žene izbrale preteklo nedeljo za praznovanje svojega praznika. Lepa in prijazna dvorana, ki so si jo člani domačega društva »Slovan* sami preskrbeli in uredili, popolnoma odgovar. ja domačim potrebam. Ce upoštevamo, da štejejo Padriče okrog 240 prebivalcev in da je bilo na nedeljski prireditvi navzočih nad 150 domačinov, je to zelo razveseljivo dejstvo. Padričani so že od nekdaj sloveli kot naša zavedna trdnjava. Vaščani pa so bili povsod eenjeni kot značajni in plemeniti ljudje, ki so vedno stremeli po kulturi in napredku. Da je ta trditev resnična, nam dokazuje že dejstvo, da smo v Pa-dričah pred leti praznovali 50-letnico domačega društva ((Slovan*. Z ustanovitvijo društva »Slovan* so si Padričani sezidali tudi svojo cerkvico posvečeno Cirilu in Metodu. Pa še ena lepa lastnost diči Padriča-ne in sicer to, da so bili vedno složni in edini — vsi za enega, eden za vse. V taki slogi so si tudi pred pol stoletja ustanovili gospodarsko-zemljL ško zadrugo. S pomočjo te zadruge so si vzorno in lepo obdelali in uredili svoja zemljišča, tako da izgleda vsa pa-driška okolica kot nekak vrt. Delo razbijačev enotnosti demokratičnega ljudstva na našem ozemlju, ki so se lotili tudi priljubljene vasice Padrič, ne bo razbilo te enotnosti in sloge, v kateri so Padričani Vedno živeli. Pa povrnimo se k nedeljski prireditvi. Tovarišica Grgič Ivanka, tajnica ASIZZ, je imela prav lep pozdravni govor, v katerem je poudarila pomen ženskega praznika. Sledila je enodejanka »Kje je meja*, katero je režiral tov. Zega Ernest. Kljub temu, da je igra le enodejanka, ni kratka ter so imeli vsi igralci pri-, liko pokazati vse svoje sposobnosti. Vsi so igrali zelo naravno, živahno in neprisiljeno ter so želi za svoj trud zasluženo priznanje. Vlogo Križa je igral tov. Grgič Srečko. Njegovo ženo Marjano pa tov. Grgič Marija; njuno hčerko je odigrala Grgič Petriča, Križevega soseda Kraža Blaža Grgič Silvan, Uradniškega slugo Zveriga pa Grgič Rafael. Težko bi bilo reči, kdo je bil boljši, kajti vsi t>o se pOtrudili ter nam predstavili lepo odigrano igro, ki jo vaščani zlepa ne bodo pozabili. Pohvala gre seveda igralcem, kot tudi režiserju. Tov. Ljudmila Grgič je nato 7. občutkom in z lepo izgovarjavo recitirala Grudnovo pesem «Na Krasu* ter Prešernovo »Hčere svet*. Pevski zbor je pod vodstvom neutrudnega in agilnega pevovodje Rafaela Grgiča zapel celo vrsto pesmi. V prvem delu smo slišali «Brez spanja*. ((Kadar mlado leto*. «Pozimi iz šole* in ((Pozdravljam te vipavski dol*. V drugem delu je zbor zapel «Plovi plovi*, ((Mlada garda* in «Planinsko». Tudi zbor kaže lepe in vidne uspehe; posebno basi in alti so lahko ponosni. Bil je res prav lep večer in ko bo v Padričah ponovno zavladala tista sloga in enotnost, kot nekoč bo uspeh takih prireditev še lepši in boljši Končno moram še omeniti, da je pestrost sporeda izpopolnjeval tov. Grgič Rafael, ki je med posameznimi točkami igral na harmoniko. — ini uspela, dvorana je bila popol-1 točkami so si sledile recitacije, noma zasedena. Nadja Ferluga je doživeto re- Okvir kulturni prireditvi Dolini, je dal domači pevski zbor «Vodnik», ki ga vodi pevovodja Cvetko Marc. Najprej so Dolinčani nastopili 2 novo ustanovljenim mešanim zborom ter zapeli Boštjančičev© «Mi otroci smo svobode*, pesem, ki jo bodo naši pevski zbori skupno peli na prvomajski prireditvi. Poleg te pesmi so izvajali še 2irovnikovo «Glejte že sonce zahaja* ter A-damičevo «Fantje že vriskajo* Zbor ima izurjene pevce v moškem delu zbora. 2enski del zbora Pa tvorijo mlade pevke ki bodo z marljivim obiskovanjem pevskih vaj dosegle, da se bo njihov glas razvil ter bodo tako postale steber mešane-ja pevskega zbora v Dolini. Na prireditvi je nastopil v zaključni točki tudi moški zbor iz Doline. Pod vodstvom Cvetka Marca je zapel Mirkovo «Na trgu*, Foersterjevo «Planinska» in Zajčevo «V boj*. Zbor je ponovno vžgal s svojim svežim fantovskim petjem. Kot gostje so nastopili pevci »Tržaškega zvona*, ki so pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča zapeli sedem pesmi »Kaj doni*, «Pod lipo*, »Večer na morju*, »V gozdu*, »Vipavska*, «Lunica» in «Fantu». Pevskemu zboru »Tržaški zvon* priporočamo, da bi okoli jedra rutiniranih pevcev, ki sestavljajo zbor pritegnili čimveč novih pevcev. S tem bi pevski zbor pridobil na jakosti, kar bi uvrstilo «Tržaški zvon* med naše pomembne pevske zbore. Val navdušenja je žela folklorna skupina Društva slovenskih srednješolcev, ki je izvajala ob spremljavi harmonike izvirne slovenske narodne plese. Prijetno je presenetila tudi pionirka Moderc Julijana, ki je lepo odpela pesmi «Gor čez jezero* in »Curi muri*. Med posameznimi glasbenimi je citirala Prešernov sonet «Ran mojih bo spomin...*, mala pionirka Mezgečeva je v lepi slovenščini recitirala Prešernov sonet «G Vrba*, srednješolec Stojan Berce, je recitiral Kettejevo pesem ((Zapuščeni*, pionirka Marta Ščuka pa je recitirala «Nas Narodni dom. Kulturna prireditev v Dolini, ki je bila združena s proslavo 8. marca, praznika žena, je bila ponoven dokaz, da si naše preprosto ljudstvo želi kvalitetnih, kulturnih prireditev. Po končani prireditvi so Dolinčani povabili pevce »Tržaškega zvona* na družabni večer, ki je potekal v tovariškem vzdušju. Ob odhodu gostov so Dolinčani v pozdrav zapel; pesem, ter želeli gostom, da bi še kdaj skupno nastopili ;n se skupno razveselili. V nedeljo je ASIZZ priredi- la v Vižovljah kulturno prireditev v počastitev dneva žene. Prireditev je »tvorila tovarišica, ki Je obrazložila navzočim pomen 8. marca mednarodnega praznika žene. Po govoru je dramska družina pionirske organizacije Sv. Jakoba (III. okraja) uspešno predvaja, la igrokaz «Pravi tovariš*. Pionirka Uršičeva iz Barkovelj je lepo zapela pesmico »Moja mamica*. Sledili so prisrčno in doživeto izvajani prizorčki: »Pogovor s svetom*. ((Otročiči in zajčki*, «Anka in piščeta* ter »Zgubljena pravica*, ki jih je izvajala dramska skupina pionirske družine iz Barkovelj. Pionirji III. okraja pa so k programu prispevali še zborno recitacijo; »Solarju za spomin*. Prireditev je zaključil pevski zbor Nabrežina-Sempolaj, ki je lepo zapel nekaj narodnih pesmi. (O drugih prireditvah bomo še poročali). Letos skoraj primanjkljaja 2 milijona lir v proračunu KOLEDAR Cfledaiuče - - ‘Radio- Torek S. marca Fridolin, Danica Sonce vzide ob 6.38. zatone ob 17.57. Dolžina dneva ll-19’ vzide ob 6.08, zatone ob l*-*1- Jutri, sreda 7. marca Tomaž, Zvezda V nedeljo dopoldne se jo ponovno sestal občinski svet zgo-niške občine in nadaljeval z razpravljanjem dnevnega reda. Po čitanju zapisnika zadnje seje je občinski svetovalec go spod Gruden izrazil svoje ne zadovoljstvo zaradi ravnanja občinske uprave, ki je črtala iz seznama volivcev svetovalca tov. Budina in Oba.d;a iz zgolj strankarskih vzrokov. Poudaril je, da bi rad imel pogled v seznam volivcev in se tako prepričal, Jg £; bilo morda več takih primerov. Nato je odbornik Milič čital poročilo o zimskih dolih. Zgoniška občina je dobila Za^žimska dela 5.311.000 lir, porabila pa je 36.782 lir več, ker je bil0 treba plačati razna razlaščena zemljišča. Sledila je tajna seja, ker so morali imenovati nameščenca za tajništvo. Dolgo časa so razpravljali o tej zadevi, nazadnje Pa so sporočili, da je bil sprejet v stalno službo nameščenca v občinskem tajništvu gospod Strekelj Miroslav iz Gabrovca j Občinski svetovalci so potem začeli razpravljati o občinskem proračunu za tekoče leto. Nekam čudno je Vse to, da šele zdaj o tem razpravljajo jn si poleg tega ne morejo kaj pomagati, ker je ZVU že določila, sklenila, odobrila in križala račune. Občinski svetovalci morajo le prikimati, pa če je revizor proračunov v Trstu pametno črtaj postavke ali ne. Zato so energično protestirali proti takemu ravnanju. Iz odobrenega proračuna je razvidno, da b0 zgoniška občina imela letos 5.657.499 lir dohodkov ter 7.598.510 lir izdatkov. Upravni cdbcr je prvotno predvideval iisto višino dohodkov, stroškov pa 8.658.988 lir, kar pa ZVU ni hotela odobriti. Zgoniška občina bo imela torej v svojem letošnjem rednem proračunu 1.941.011 lir primanjkljaja. Verjetno pa se bodo stroški med letom še zvišali. Prihodnja seja, na kateri bodo verjetno zaključili dnevni red, bo v nedeljo ob 9 dopoldne. SPOMINSKI DNEVI 1836 se je v Podsmreki pri Velikih Laščah rodil Josip Stritar pesnik in pisatelj. Umrl je leta 1924. OF Seja tekmovalne komisije bo vršila danes 6. marca 15. uri na sedežu tajništva, R. Manna 29, se ob Ul. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Skedenj obvešča, da ima dramska družina danes 6. t. m. ob 20.30 vajo. soboto 10. marca AVDITORIJU bo v koncert na katerem bodo nastopili domači pevci - solisti. Komorni zbor in orkester. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. Trgovski uslužbenci imajo imiio normativno pogodbo Upravičena zahteva prebiralcev PanleiecnsKeoa priča Skoraj vsi prebivalci stanovanjskih hiš na Panteleonskem griču (pri Sv. Soboti) so bili do sedaj brez električne razsvetljave. Lahko si zato mislimo, s kakšnim veseljem so sprejel; vest, da namerava vodstvo ACEGAT napeljati skoraj v vse hiše, električno luč. V okrožnici, ki jo je vodstvo poslalo prizadetim družinam, so navedene hiše, v katerih bo. kot kaže. že v bližnji bodočnosti zasvetila električna luč. No. va električna napeljava bo segala do hiše št. 312, ki spada že pod spodnji magdalenski okraj (SMMI). V omenjeni o-krožnici pa niso navedene hiše št. 310 in 315, kjer prav tako nimajo električne razsvetljave. Zato se nam zdi upravičena zahteva tudi stanovalcev omenjenih hiš, da prouči vodstvo ACEGAT tudi to vprašanje ter napelje električno luč v omenjene h':še. Mislimo, da bi bil »namreč že čas, da bi imele že vse stanovanjske hiše, tudi izven centra mesta, električno razsvetljavo. Upamo, da bo vodstvo ACEGAT upoštevalo zahteve prizadetih družin ter napeljajo električno luč v vse hiše. ki je do sedaj še nimajo. V petek zvečer so bila na sedežu Združenja trgovcev po. gajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za kategorijo trgovskih uslužbencev. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo med zainteresiranimi' strankami do sporazuma o novi normativni pogodbi za vse trgovske uslužbence. Nova normativna pogodba, ki jo sindikalni predstavniki, kot tudi predstavniki Združenja trgovcev še niso podpisali, naj bj imela veljavo od 1. januarja 1951. Kot smo izvedeli, bi morali omenjeni sporazum podpisati že v prihodnjih dneh; točen datum še ni bil določen. S sklenitvijo sporazuma o novi normativni pogodbi, preneha “končno borba trgovskih uslužbencev, ki so že več mesecev zahtevali izboljšanje delovne in normativne pogodbe. * * * Soboto zjutrai so se pričela na sedežu Tržaškega tiskarskega podjetja (Stabllimento tipo-erafico triestino) pogajanja za dokončno rešitev vprašanja tiskarskih delavcev, zaposlenih pri dnevnikih. Kot se naši či-tatelji spominjajo, je bil že pred časom sklenjen sporazum za tiskarske delavce, zaposlene pri komercialnih ti- skarnah, medtem ko tiskarski delavca, uslušbeni pri dnevnikih db danes še takega sporazuma niso dosegli. Pogajanja so se precej zavlekla, vendar ni prišlo do konkretne rešitve perečega vprašanja, od katere je odvisno izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev celotne kategorije tiskarskih delavcev. Pogajanja se bodo v prihodnjih dneh še nadaljevala. V zvezi s protirazredn-m stališčem predstavnikov ES in DZ do vprašanja tiskarskih delavcev, bomo v prihodnjih dneh točneje poročali. Izpuhtelo je pet milijonov lir vloženih v »dobičkonosno” podjetje Enainštiridiesetletni Masstmi-Iian0 Annitti iz Ul. San Lazza. ro 23 in 35-Jetni Attilio Bia-o-letto si gotovo nista predstavljala, da se jima bodo težki milijoni tako slabo obrestovali kakor se je to zgodilo potem, ko ata jih z najlepšimi nadami vložila y podjetje s sadjem in zelenjavo. Do tega sta ju pripravila pred časom zakonca Cerneca, in sic, ,r 51-letnj Mario ter njegova 48-letna žena Rosa, ki sita razpolagala s primernim skladiščem in že trgovala z omenjenim blagom- na Pogreb malega Miloša Tatovi in tatiči V nedeljo zvečer okrog 21 so se neznanci splazili skozi okno v stanovanje 70-letnega Mala-vende Pavla, stanujočega n-a Pont*, Sant’An dali slovenskemu tržaškemu občinstvu kulturni dogodek, takega pomena, do bo še dolgo odmeval v srcih in mislih gledalcev, ki so Jo zadnjega kotička napolnili obsežno dvorano Avditorija. Klasična ruska komedija ie v učinkoviti izvedbi ansambla Slovenskega narcdn?gn gls ali. šča pritegnila občinstvo tako, da je pozabilo na čas in z vas-točo napetost jo sledilo dinamično se stopnjujočim prizorom ter v zaključni sceni nagradilo igralce z dolgotrajnim ploskanjem O komediji, njenem idejnem pomenu in o njenem avtorju je na tem mestu že pisal režiser Jože Babič. Uspeh tržaške upri-zoritve je otipljivo izpričal umetniško in idejno silo Gogoljevega sRevizorjav, ki je do danes, torej več ko po 100 letih, ohranil svojo svežost in probojno življenjskost. Karak_ terji, ki delujejo v njem, so ohranili zarradi svojih še vedno virulentnih človeških slabosti svojo življenjsko prepričljivost. Taki oblastni glavarji, taki podkupljivi poštarji, sodniki in drugj uradniki so še zmerom' verjetni aktualni. Gogo' i jih je upodobil z veliko resnicoljubnostjo, psihološko intuitivnostjo in moralno smelostjo. Tem oblastnikom je postavil nasproti mladega prevejanca Hlestakova, ki je v bistvu obtežen s prav istimi človeškimi slabostmi, a ga slaba vest malopridnega glavarja in njegovih opričnikov izprevrže v njihovih očeh V strašnega revizor ja, ki ga vsa uradniška sren a s strahom pričakuje. H'es'nkov se kmalu znajde v namišljenem položaju ter začne nastopat' š-ot utelešena s'aba vest krivlč. ni h oblastnikov, čeprav h; »e bil zaradi lattne slabe vesti skoraj ie dal v roke glavarju j?» njegovim pomagačem. A sla- ni Noe Monteneri. Miiimiiiiiifiiiiuiiimniniimim iininilitmiininrmmimiiiiiiiiiiiMiiiniiiiim Danes ob 21. uri bo dra»£ skupina Ruggero stopila z »Baronom iz GmT na* V. Tierija. Jutri se na poslovi od tržaškega stva z »Žalostnimi ljube®*^ G Giacose. _.(] RADIO 0 JUuOSL. CONE TBS9 (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 kc> Torek 6. marca l9*1 12.00: Lahek opoldanski s»-J(j, 12.30: Bedrich Smetana: o 12.45: Poročila v ital, 19,1 $/t. 13.15: Pester “koncertni s^Lt 13.45: Glasba po željah_, - <1 14.30: Pregled tiska v ital-Pregled tiska v slov. J 17.30: politične aktu® (ital.) 17.40: Igra trio Novvatffij. 18.00: Ljudska univerza ‘'A 18.15: Komorna dela skladateljev. 18.45: P« hrvaščini. 19.00: Glasbena ‘ $ igra. 19.15: Poročila v ital. ‘ Napoved časa - poročila, 19.45: Kulturni pregled * Ji 20.00: Simfonični koncert - Ji Haydn: Štirje letni časi,_®faj{(f v 4 delih. Robert Schumann: r cert za klavir in orkester^ molu op. 54. 22.00: LahkaJ^* mvtu uj/, ut, m.vu, kafK9 na glasba. 23.00: Zadnja ‘ v itoi os os- Tynoro1*1.*! v ital. 23.05: Zadnja PoruV'#' slov. 23.10: Objava dnevnega. ,t reda za naslednji dan (v -cisto v.). 23.15: Glasba za la&K° TRST *'• marca l"1 RADIO Torek 6. It? 11.30: Za vsakogar nekaj. Novi svet. 12.10: Lahki in ii,m . f)Š ni orkestri. 12.45: Napove« jr in poročila. 13.00: Glasba P° ljah. 14.00: Poročila, 17.30: Plesna glasba, 1®i9fLol!1’; Amerike. 18.15: Mendli Koncert za violino in ork^jp' e-molu op. 64. 18.40: Harr'" Suita: Zlodej in Danijel ."^it 19.00: Mamica pripoveduje. .. pr Operne arije in baleti. ls-'V. ročila. 20.00: Rapsodije- Okno v svet. 20.45: Lahka »‘»i* 21.00: Vzori mladini: ZivlJ& dela skladatelja Franza # 21.30: Lahka glasba Z solisti. 22.00: Čajkovski: Sin." Ja št. 2 v c-molu. 22.26'- t ritmi. 22.45: Hačaturjan- fj mascherata. 23.00: Romance, gj? Napoved časa in poročila Ino' ‘ ' Polnočna glasba. RADIO TRST Torek 6. marca 1991 13.00: Poročila. 13.25: ^s\d glasovi. 14.00: Tretja stran^pjt Razna glasba. 14.30: Sporeu^jtf 17.30: Baletna glasba- Poje kvartet Cetra. 18-39 .j)-ster p.v. Francesca 19.30: Kino in občinstvo: Kezicb. 19.40: Lionel vibrafon. 20.00: Poročila- gfi Tradicionalni motivi. 20.58y pv rarija. 21.30: v *■’ «Verdi 22.50: Komorna glasba: P.ialtl Fischer: Beethoven 53 št. 21. 23.10: Poročila-Plesna glasba. ar Dne 1. marca je za vedno zapusti** -0» dobra žena, mama, stara in tašča. ŽIDANIK IVAHHA hudi 77. letu starosti po mučni bolezni. . j1 Pogreb drage pok°inw $ bil v soboto 3. t. m-°b na domače pokopališče- ^ Žalujoči mož iv*“’ „ t* ka Ivanka, sin \,n ostalo sorod5*’ Sežana. Trst 2. III. I951 Velik uspeh Gogoljevega a ba vest krivičnih upravnikov je tako mogočna v svojih realnih temeljih, da mmogrede utopi v sebi strah Hlestakova zaradi relativno skromnega prekrška. Dvojica Hlestakov pl njegov sluga Osip je o nekem daljnem sorodstvu z nekaterimi drugimi dvojicami iz svetovne literature. Hlestakov je fantast in Osip je realist, prav kot je Don Ki. hot fantast in Sančo Pansa realist ali kot je Don Juan zane-šenjaški razvratne,ž in njegov služabnik Leporello realno misleč pedant. Tudi preko vse. ga zemeljskega stremeči Faust imenuje Mefista, svoj ega svoje. vrstnega služabnika, hladno računajočega pedanta. Toda Gogolj kot eden izmed utemel ite Ijev iipčno ruskega realizma ni odmeril Hlestakovu in Osipu njunega mesta nad ostalimi akterji, kot je to Primer pri avtorjih ostalih, omenjenih dvojic, marveč ju je izenačil z drugimi karakterji v komediji, čeprav ju je postavil v realno (neideinol) opozicijo z njimi. Režiser Jože Babič je to ravnovesje med tako različnimi karakterji pravilno pretehtal in na odru uresničil. Hlestakova in njegovega slugo Osipa je poštami v harmonično nasprotje z glavarjem in njegovimi oprlč-niki ter z glavarjevo ženo in hčerko ustvaril spojni most med obema skupinama. S posebno ljubeznijo se je posvetil izgradnji posameznih karakterjev kj jim je vtisnil z mnogimi podrobnostmi in značilnostmi pečat, enkratnosti in svojskosti. Tempo, Id ga je dal poteku predstave, je bil spočetka zadržan, a je od drugega dejanja naprej rastel in se razgibal, pridobil na harmonični dinamičnosti in se končno skokoma pognal v zaključno sceno zadnjega dejanja, ki sproži v gledalcu nekakšen kratek stik v možganih, da sprva onemi, a se nato sprosti v odobravajočem ploskanju. Inteligentno zamišljena in okusno izvedena je bila Inscenacija Jožeta Cesarja, ki je dala predstavi realističen. smotrno preprost okvir. Ljubitelj slovenske odrske u-metnosti in star Tržačan je imel z izborom igralcev dvojno veselje. imeli smo kot gosta iz Ljubljane odličnega karakternega igralea Lojzeta Potokarja, spoznali smo našega rojaka, ne več odrskega novinca, Ljudevita Cmoborija, spoznali novega mladega igralca Franca Pertota, a prav posebno smo bili veseli srečanja z našo davno tržaško odrsko znanko Slavo Mezgečeuo. Lojze Potokar je prinesel kot mestni glavar na tržaški oder tisti svojski realizem, za katerega bi si danes še ne upal podati točne opredelitve, a ki se v presto^ici Slovenije zmerom jasneje kristalizira v nekakšno posebno ljubljansko odrsko šolo. Ta realizem se nam dafe čutiti nekako v plemenitem pomenu besede težak, psihološko in v podrobni karakterizaciji tehtno podprt, nepatetičen, z neko posebno in svojevrstno primesjo. Zasluga foralca in režiserja je bila, da se je Poto- ka r je o glavar kar moči harmonično vključil v celoto našega ansambla, k čemer je. nedvomno pripomogel tudi glavarjevemu nasprotni značaj Hlestakova in lika glavarjeve žene in hčerke. Potokar je podal glavarjev karakter, kot da bi ga bil zgradil iz mogočnih skladov težke gmote, ki so se smotrno vlegali drug v drugega. Potokarju je tuja sleherna patetičnost. Njegov glavar je bil na moč realistično podan »n tako življenjsko veren, da je Izključeval tudi najmanjše pretiravanje. Dragemu ljubljanskemu gostu čestitamo k njegovi pomembni stvaritvi. Hlestakov Rada Nakrsča se je zdel, kot do bi ga bil davno umrli Gogolj nalašč zanj napisal. Nakrt je Hlestakovu tako imenitno zlezel pod kožo, ga tako oživil s svojim prekineva. Režiser JOŽE BABIC jočim temperamentom in s svojo blestečo zgovornostjo, mu umel izvabiti toliko različnih zvokov, zdaj v strahu, zdaj v pijanosti, zdaj v hlinjeni zaljubljenosti, da je neprestano tiral $ seboj gledalčevo pozornost in ni dopustil oddiha. S Potokarjem sta tvorila kar najbolj smotrno izrazit kontrast, ki je že sam po sebi ustvarjal močno in pravilno komedijsko vzdušje. Med izvrstno karakterizira. nimi liki smo videli naše stare odrske znance. Modest Sancin je kot sluga Osip prinesel v svojo igro nekaj novih igralskih elementov. Kljub zapeljivosti izrazito komičnega lika, kakršen je Osip, je Modest Sancin skrčil svoja izrazna sredstva na najpotrebnejše komedijske učinke, s čimer se je skladno uvrstil v ce-loto, kar mu moramo šteti v izrečno zaslugo Kljub tej omejitvi je svoj o igro nanslral do subtlnih in karakter fino osvetljujočih podrobnosti. Jožko Lukeš je iznašel za svojega poštarja imenitno ma-sko, ki ji je z enakovredno pne. ciznostjo odgovarjal ostro izklesan značaj. S poštarjem, je ttstuaril zopet nov in (šo podrobnosti izcizeliran značaj, ki se je odlikoval po mimiki v govoru in v kretnjah. Prijetno nag je presentil L ju. aevit Cmobori kot sodnik. Umej spraviti v sklad dostojanstveno držo s servilnostjo podkupljivega uradnika ter tako ustvaril zaokrožen korak terni uk. Stane Raztresen .♦* igral oskrbnika dobrodelnih zavodov z oblastno oholostjo. Dajal si je videz mogočnika ter s premišljeno igro in zunanjo preobrazb o dosegel življenjsko verjetnost tega komedijskega Šolskega nadzornika, ponigla-vega in strahopetnega vzgojni_ ka, je oživil Josip Fišer g prijetno poudarjeno komedijsko igro. Anton Požar je v tokrat Posebno uspen in močni korak*e, nzaciji postavil pred nas lik policijskega nadzornika. Belizar Sancin je razgibano igral in spretno besedoval kot graščak Bobčinskij. Kor dobro mu je sekundiral hot debutant na našem odru Franc Perlct, ki je sicer znan g kontovelskega odra, kot graščak Dobčinskij. Lojze Starc je postavil na oder ne le ustrezen Uk okrožnega zdravnika, marveč je nastopu še v vlogj impozantnega orožnika, ki najavi prihod pravega revizorja. Tudi Silvij Kobal se je dobro zamaskiral v dveh vlogah.- bil je imeniten natakar v gostilni, zanikrno predrzen soričo gosta. ki ne more plačati, in sti-a_ liopetno uslužen spričo oblastnega glavarja. Igral je v posrečeni maski še drugega trgovca. Pravi Fregati Retta večera je bil Srečko Košir, ki se je kar trikrat preoblekel tn dobro zamaskiral. Zlasti kot upokojeni uradnik je pokazal dobro tipizacijo in preobrazno sposob nogt. Imeniten glavarjev sluga je bil Julij Guštin, ki je dni tip prav svoje vrste. Marij Maršič je uspešno tekmoval s Koširjem v iHogi stražnika. Trgovca Abdulina. Tatar ja, je Ernest Zega dobro izdelai v maski in spretnosti govora. Glavarjevo ženo je igrala E-ma Starčeva s finimi poudarki komičnosti, k\ so ublaževali u-činek pozne zaljubljenosti te zdolgočasene provincialne dame. Štefka Drolce va je prikazala v glavarjevi hčerki ljubko in najvno provincialno dekle ter z domiselno igro. mimiko in modulacijo glasu živo zadela prikupno komičen lik. Obe igralki sta nastopali v razkošnih, stilu dobe primernih kostumih za kar gre posebna zasluga naši gledališki krojač-nici pod vodstvom Marka Dc.v-šaka in Nevenke Sancinove. Stilno izvrstni so bili tudi kostumi ostalih igralcev ter lasulje, ki jih je izdelala Draga Pahorjeva. S posebnim veseljem jg tržaško občinstvo sprejelo med lajale i svojo staro znanko Slavo Mezgečevo, ki je z živahno gostobesednostjo in razgibano igro poddla ženo šolskega nadzornika ter dokazala, da je še vedno na odru doma. Zeno upokojenega uradnika je igrala Elza Barbičem- p dobro karakteriziranem liku. Tip žene iz ljudstva je s sro-jo preUkuieno veščino podala Angela Rakairjeva. Tdk dobro izdelan lik je bila tudi podčastnikova žena Valerije Silove. Premiera «Revizorjas je dosegla v odlični režiji in igri vseh sodelujočih pri občinstvu prodoren uspeh. Igralke in i-gralci so prejeli za svoje «-spešno delo šopke, darila in Obilno priznanje. VLADIMIR BARTOL IIIII11 h I ii IH : til tl III11 Milili MALI POSTELJO, OMARO, ŽIMNICO, UMIVALNIK ^ ,s.lt M, lir. Vicolo Roveri 2- S- NO OMARO PRODAM DELAVSKE za Trst, Istro Obvestilo ela*1^ Z novtim dekretom št. 31, j€ roik za prn‘fi!p(jf?f zadružnih društev ®s* jgjj; jam dekreta 298 bil šan do 30. VI, ^ u 0^ navedenega bodo i’r-e „oV' " 8-V0,,Llf y»t .ei" možnost urediti žaj, posebno do b? Po nav<£ipf*. raku se bodo ^ članskega deleža, “^gden1 ve za Sklicanje član' nega roka. rovanj. Planit? Izlet v .■-- priredi .ADKIA-*^ ob priliki sir.ucarsk11’ 8? U. MARCA. Skokih pn metrski skakalnici-12^ ^ - avtobusom *» * - v in »rršta v -p avtobus odide iz . ,raj; K. 10. marca 2,1 več<* beto . vratek II- marca nd'ie Trst. Drugi avto*« nedeljo U. n*11?® 7Nel„t povratek istega je rt Za izlet 11. m Ltol 1.400 lir, (vožnja, ’ ln značka). »jo L, Prijave se #Pft**0 «Adria-Exprefi#». ^ Severo #-b. tel 192 PSrMOBSKl ONEVKHB ce g m 6. marca 1951 ŠPORTNA NEDELJA Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - (JL Silvio Pellico Ijll. nadst, • lelefon 11-32 IZ BEWE$KE SLOVENIJE Izpraševanje, ki naj bi služilo strahovanja našega ljudstva ^ni javne varnosti so v beneški vasi izpraševali prebivalstvo, če je ®*#čeno na »Matajur*6 in »Sočo6* - Obiskali so tudi uredništvo v Vidmu ‘B&uni »propagandnimi** sredstvi nadaljujejo šovinisti volivno borbo B k°l se bližajo občinske ferei tlMV Vldemski pokrajini, toiilt- h { V ®entškj Sloveniji, Š* DriHcu Se nadaIj«je in ve-*en£ nad kneškimi Slo-čianko~ 3- ° Se z z0311™ obj3vu„ je bil pred časom lin j™ v listu «Nuovo Friu-^=7- em ie krščanska de. ^ra:ja^zvila svoj volivni Sja . ; Osnova tega progra- * nfiWba proti- Sloven' Tem.i - >m organizacijam. la že bi,clanku je kmalu slediti načel! posPfš~na gonja pro-'ftlBnJ. ljudstvu. V pre-kazai _ „ 0 se je ponovno pa. borb« 7reks njihove volivne So n=«L “an> javne varnosti £n*nre,- „ e® Prišli v vas Matajur 5imJiP-i nekaterih ljudeh za-eMatai’,.Ce 50 naročeni na list V vJu.ni in flSočos. ?e de: Pa so se zanimali, «Mat.?n^ko obstaja uredništvo j?«3Urja» til; ^rJ1110 ^e bili priče nešte- 180 PoveSb dogodk?v,: m°-ra' Ze]0 n eaati, da je tak način •S bi f°ren ‘n da ni človeka, hesto v ne 2031 postaviti na Van; ’ ki mu pripada. Izpraše-ju, Prebivalcev v Matajur-liste 80 naro®eni na slovenske jQ oj. samo dokaz, da skuša, riti iavne varnosti Ustva. tjn> 'ed ljudmi mnenje, da či-tei. *“atajurja» in «Soče» ni ^ odn Bolie je’ da se bafin ??Vedo, ker bodo na tak biom- ZlY,eli bolj v miru in W Uživa'i tudi več pravic. 0tšani^la nas le to’ zaka.j se stvari lavne varnosti vtikajo v da predstavlja. Viteto, ki marsikateremu Ii)rU Povzroča strah v žilah, li m ava° v tem moramo iska. ^ govor na že zastavljeno se^ie. Italijanski šovinisti k; , mreč zavedajo nevarnosti, ^en^.P.^^stavljejo Slovenci v Uj .‘h. Ker Pa bi se hoteli Vsaj .^rnosti izogniti ali jo tiktt) se poslužujejo tudi V . ^edstev z mislijo, da se 'd&ovtj a*stvo ustrašilo in se 1^,.. al° čitanju teh listov, ojijk l®nski šovinisti so se v tiraj- ?*SeSa ljudstva diskredi-%6 1® °b sami okupaciji leta ‘■e takrat so ga namreč Ih* 3,11 in si s tem ustvarili Rl znajo meriti njihove Po njihovih dejanjih. k , ®° » Brdih: Pridite k nam na vino le redko -e SBo"0' ^ ® 033 tudii drugi jn imamo zadn je manl obiskov. Vso si rovi Vesela družba iz Krmina je darovala 550 lir za Dijaško Matico. Odbor se zahvaljuje. IZ KRMINA Na Prevalu zaslužimo po 600 lir na dan Pri nas vlada že vsa povojna j na jo kot svinja z mehom. Ker leta velika brezposelnost. Nekaj brezposelnih so letos zaposlili pri osuševalnih delih na Prevalu. Izkoriščajoč splošno bedo in pomanjkanje, dajejo tem delavcem, ki se zaradi pomanjkanja dela ponujajo, zelo nizke plače. Delo je zelo naporno in nezdravo. Delavci morajo cele dneve delati do kolen v vodi, kar zlasti pozimi zelo škoduje zdravju. Zvečer se vračajo domov s prezeblimi nogami. Mnogj so zaradi tega že obležali. Za tako delo prejemajo po 600 lir dnevno, kar ne zadostuje niti za hrano enega človeka, da ne govorimo o drugih potrebščinah. Kako se potem šele s takimi prejemki preživljajo delavci s številnimi družinami! Namesto da bi s temi osuševalnimi deli blažili brezposelnost, jo izkoriščajo, ker kdor hoče delati, mora delati pod takimi pogoji. Brezposelnost je delodajalce dovedla do tega, da ne cenijo več dela in z delovno silo rav- jih je mnogo, njihova cena pada. Mnogi, premnogi y> primorani delati le za tako trdo skorjo kruha. Tudi popravljalna dela na občinskih cestah so poverili brezposelnim za isto ceno Delodajalci se zavedajo nizkotnega izkoriščanja in ga pred javnostjo prikrivajo s tem, da razdelijo od časa do časa med zaposlene delavce po nekaj kilogramov riža in jih' s tako radodarnostjo pripravijo do tega, da se na močvirnatih tleh do konca izčrpajo. Z nogo v vrelo vodo V tovarni Maselli te je včeraj pri delu ponesrečila 21-let-na delavka Gerutti Helena iz Ul. Seogli 72. Stopila je namreč z desno nogo v kotel vrele vode in se opekla. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravila teden dni. Prispevki za zimsko pomoč V preteklem mesecu so občinskemu odboru za zimsko pomoč brezposelnim darovali: tvrdka Buiese Evangelista 10 tisoč lir, tovarna Marini 2000; tovarna Gaier 1500: prof. dr. d’Osvaldo Ettore 100; dr. Lam-bert Mermolja 1000; dr. Alojz Bader 1000; lekarna Mantovan 1000; lekarna Cristofoletti 1000; Pokrajinska sindikalna zveza 900; dr. Franco 300; dr. Karel Rutar 200; odv. Pinausi 100. Odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Seznami davkov Na občinskem protokolnem uradu je od 5. do 10. marca t. 1. vsem interesentom na vpo. gled glavni seznam kmečkih davkov za leto 1951. Prizadeti si omenjene sezname lahko ogledajo v uradnih urah. Zlomljena noga Po stopnicah svojega stanovanja je včeraj padla 55-letna Bilevi Eufemda iz UL Duca d’Aosta 18. Po nesreči so domači poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je Bilevijevo odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravela bo v štiridesetih dneh. V nedeljo 4. marca so se po-j por. Spizzo Elizabeta, 71-letnai merili na sovodenj -kem igrišču moštvi «Zarja» iz Dijaškega doma in Sovodnje. Igra se je lepo razvijala in se zaključila z rezultatom 4:0 v korist dijakov. Posebno so se izkazali napadalci «Zarje», in sicer Coroli in Furlan, ki sta tudi zabila prva dva gola. Dijaški dom so zastopali sledeči igralci: Ga- brijelčič, Nanut, Gergolet, Jarc, Jelen, Morsolin, Ceščut, Ferle-tič, Furlan, Coroli, Kocjančič. Sovodnje: Cotič 1, Cotič 2, Maraš, Tomšič, Hmeljak, Lijak, Tomšič 2> Tomšič 3, Vižintin, Devetak in Gabrovec. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dnie 26. februarja do 4. marca t. 1. 12 rojstev, 14 piri. merov smrti. 5 vkmjiženih porok in 1 poroka. Rojstva: Silvestri Anamarija, Domini Pavel, Hvala Mirjam, Koncu t Bruna, Tommasi Valentin, Flailbamj Miliko. Gre-gorj Marija Milka, Memon Bruno, Terpin Marija, Barban Ful-vija, Loria Jožef in Dentj Anamarija. Smrti: 60-lieitni upokojenec FF.SS Bastjani Ivan, 67-ietni kmetovalec Culof Jožef, 96-let-na Quarantofcto vd. Sbisa Ivanu, 42-lietna gospodinja Stobil gospodinja Bregant vd. Bregan Jožefa, 75-1 etn; upokojeni zdravnik Caneva Peter, 75-letna gospodinja Fornasari Marija, 48-letoia gospodinja Iurrr.an por, Rosconi Julija, 60-letni upokojenec Anzil Peter, 57-letni zidarski mojster Prija Ivan, 77-letna gospodinja Urdan vd. Vat. tol« Tončka, 45-!etni težak Drius Franc, 71-letni trgovec Derocchi Honorat in 64-letnJ vratar Bassich Andrej. Vknjižene poroke; policist Graisso Gaetano in Sutera Jožefa, policist Maarchetti Moderno in gospodinja Sabbattind Gu~ stavica, brigadir Qu»rta Mihael in gospodinja Ventura Tereza, policist Perini Ubald in gospodinja Luriani Silvija, uradnik Fedton Vinko in gospodinja Macuzzi Karla. Poroke: težak Scattolin Angel in gospodinja Ipavec Amalija. KINO VERDI, 17: «Spev moža-sence», M. Ix>y in W, Powell. VITTORIA, 17: «Vojna spo* lov», F. M. Murray. CENTRALE, 17: «Zaobljuba»J D. Durante. MODERNO, 17: «Blazna žem ska», G. Tyemey. EDEN, 17: «Teror na avtoc« sti», P. Blake. MAREZIGE POKOJNINO BODO DOBIVALI ludi invalidi in vdove iz prve svetovne volne in mobilizirani vojaki italijanske vojske Pred dnevi smo imeli sestanek invalidi in vdove iz prve svetovne in zadnje narodnoosvobodilne vojne. Na sestanku je tovariš z okraja poročal, da do sedaj niso imeli pravice do pokojnine invalidi italijanske vojske. Sedaj pridejo v poštev tudi ti, ki lahko napravijo prošnjo s podatki in pričami. Ne pridejo v poštev invalidi fašistične milice in tisti, ki so šli prostovoljno V italijansko vojsko. Sedaj pridejo v poštev tudi vdove iz avstrijske vojske, ki n€ dobivajo pokojnine in Katerih možje so pogrešani. Tak primer je 'x vasi Vanganel. Vsi invalidi in vdove iz avstrijske vojske morajo napraviti izja.vo s podatki, kdaj so šli k vojakom in kdaj so se vrnili ter to potrditi s pričami. Prav tako morajo napraviti oni iz NOV, če nišo še dobili rešitve. Tovariš je nadalje pojasnil, da bomo dobili članske knjižice in prejemali pokojnino od krajevne organizacije. Tovariš je nadalje omenil, da bo vsa članarina šla v korist za socialno pomoč invalidom in vdovam, Invalidi, vdove in njih otroci so zavarovani in imajo pravico do zdravil, bolnice in do zdravljenja v toplicah tisti, ki bolehajo za revmatizmom. Do 15. marca mora biti krajevna skupščina invalidske organizacije. Ob zaključku je bil sprejet sklep., da bodo tudi invalidi in vdove tekmovali na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Žene so sklenile, da bodo pomagale bolnim vdovam in skrbele za čistočo v šoli. Naša krajevna invalidska or-ganizacija bo v letošnjem letu po možnosti organizirala tudi razne izlete. Franc Babič Danes je v zgodnjih jutranjih urah prišlo v Bujah do dveh incidentov Pri avtobusih, laž vozijo na progi Novi grad - Trst in obratno. Skupina bujskih deHavk, ki so odhajale na delo, je na av. tobusni postaji v Bujah opazila v že prepolno za edenem avtobusu nekaj znanih čmo-borzijank, ki ge stalno ukvarjajo s ilegalno trgovino s Tr. stom.. Spekulantke so se iz. šivajoče vedle proti delav- kam, tako da je prišlo do prerekanja in do osebnega obračunavanja. Pošteni in delovni ljudje so upravičeno ogorčeni nad špekulanti, ki obremenjujejo promet in žive na račun delovnega ljudstva, Vendar je ta neljubi dogodek obenem opozorilo organom oblasti, naj v bodoče strožje ukrepa, jo proti ljudem, ki se bavijo z nedovoljeno trgovino. • * * V nedeljo popoldan se je skupina tržaških motocikli, stov ustavila^ m trgu v Bujah in se nesramno vedla proti skupini mladincev, ki je izzivate napodila iz mesta. <**«■ Dogodek v Bujah se je torej pripetil tako, kot poročamo zgoraj. ANSA in #Ultime noti-zie» pa so tudi ta incident, ki se je pripetil v Bujah in v katerem so delavke odgovorile na izzivanja nekaterih žen, ki se bavijo z nedovoljeno špekulacijo, pretvorile v pravi napad «aktivistov», ki hočejo onemogočiti redno zvezo z angloame. riško cono. Vir obeh vesti pa je, v propagandističnem hujskaškem in šovinističnem loncu in tako imenovanega CLN. Prav v teh dneh se iz istega ezulskega hujskaškega vira ob. javljajo vesti, da je moralo iz Istrskega okrožja pobegniti do sedaj kar 25.000 Italijanov, da tam kmalu nobenega Italijana ne bo več itd. itd. Očitno je torej, da fašistovskim iredentistom, ki iščejo z lučjo ob belem dnevu nove «primere» in ((dokaze* preganjanja Italijanov gamo ra to, da bi nekako ((opravičili* pred svetom svojo kam. panjo pod geslom ((okupacije cone B Po angloameriških četah* ratno v teh dneh, ko hočejo — kot sami pravijo, — «razburkati vode* in ((sprožiti val ogorčenja in upora* — kot pravi tržaški župan Bartoli. Zato smo mnenja, da zlasti izzivanje motociklistov, 0 kate. rem poročamo, ni brez zveze s tem in takim hujskanjem tržaških CLN hujskačev. IZGUBLJENA LISTNICA Tov. Peter Gravisi iz Perča-ga št. 141 pri Sečjolah je dne 29.11.1951 izgubil v Piranu listnico z osebno izkaznico in drugimi dokumenti. Poštenega najditelja naproša, da najdeno prinese na KI-O Sečjole. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 PRIPRAVE ZA VOLU V E DELAVSKIH SVETOV S svojim delom bomo opravičili zaupanje, ki ga ima ljudska oblast do nas ((Nenadno zvonjenje zvonca J narnega koraka ter želimo ob je za trenutek prekinilo naše tej priliki izraziti ponovno za-, , -- ' —‘U upanje naši ljudski oblasti, ka- teri obljubljamo, da bomo na- delo. V hitrici smo se zbrali, da slišimo važno obvestilo. Neki tovariš nam je tedaj povedal, da je izšel odlok o u-pravljanju podjetij po delovnih kolektivih. Njegove besede so zamrle v ploskanju in glasnem odobravanju vseh navzočih, S tega sestanka, na katerem je prišel do izraza upravičen ponos nas vseh in ki odraža mišljenje delavskega razreda našega okrožja pri novi zmagi na poti k izgradnji socializma, pošilja naš delovni kolektiv svoje pozdrave okrožnemu ljudskemu odboru in obljublja, da bo z delom dokazal, da je vreden zaupanja, ki mu je bilo izkazano z odlokom o postavitvi delavskega sveta*. To pismo je poslal delovni kolektiv tovarne pohištva STIL v Kopru okrožnemu ljudskemu odboru. Iz njega vidimo veselje in zadovoljstvo delavcev, ki bodo med prvimi uresničili načelo proletariata, za katerega se je ta boril dolga desetletja. Odlok o postavitvi delavskih svetov je bij sporočen vsem podjetjem in tovarnam. Povsod so imeli kratke sestanke, na katerih je bil odlok prečitan in razložen. Delavci so r.ato sprejeli resolucije in jih poslali okrožnemu ljudskemu odboru v Koper. Delovni kolektiv tovarne Ar. rigoni iz Izole je poslal pismo tov. Juliju Beltramu, predsedniku okrožnega ljudskega odbora. V njem se delavci zahvaljujejo za uresničitev izrečene želje, to je, da bo tovarna Ar-rigorji prišla pod direktno u-pravo tistih, ki v njej delajo. Obljubljajo, da bodo vredni graditelji socializma, enakovredni delavcem socialistične' Jugoslavije. Delavci in nameščenci uprave »Vodovoda in Melioracij* so z množičnega sestanka naslovili resolucijo predsedstvu IOLO. Potem ko je v resoluciji ugotovljeno, da je geslo —i tovarne delavcem! — postala stvarnost, pravijo delavci takole: Zavedamo se pomena tega zgodovinskega, revolucio- pravili vse, da jo očuvamo in pod njenim okriljem izgradimo socializem. To je naš odgovor, odgovor poštenih in zavednih delavcev vsem sovražnikom delavskega razreda, ki bi nam hoteli . -nov-r - iztrgati iz rok vse ndše pridobitve in nas zasužnjiti s starim sistemom izkoriščanja. Delovni kolektiv piranskih ladjedelnic je okrožnemu ljudskemu odboru poslal brzojavko, v kateri se zahvaljuje, da je izšel odlok o postavitvi delavskih svetov in upravnih odborov ter obljublja, da bo napravil vse za čim večje upehe pri delu v ladjedelnici. Delavci in delavke podjetja De Langlade pravijo med drugim: Obljubljamo, da bomo ob volitvah v delavski svet in u-pravni odbor izvolili najboljše tovariše, ki bodo upravljali podjetje v interesu delavskega razreda za izgradnjo socializma. Živela ljudska oblast, garancija za boljšo bodočnost našega ljudstva! Slične resolucije so poslali delavci krajevnega avtopod-jetja iz Buj, Prerada iz Sv. Lucije itd. Za prehod preko Dragonje bi bila potrebna brv Ljudje iz Boršta in Topolovca morajo, kadar gredo po opravkih V Koper in nazaj, broditi Dragonjo. Imajo sicer na razpolago most, ki pa precej zdaljša P°t m zato zamudijo več časa, Ce I® moa-e, gre vsak rajši P° bližnjici. Res ni prijetni hoditi po vodi posebno v letošnji zimi, ko so reke od močnega deževja stalno narasle., Po drugi strani se jezijo tudi gospodarji njiv, ker jim delajo po njih cele steze. Postavljajo ovire i® bodeče žice in trnja, toda vse to nič ne pomaga. Mislim, da bi se temu dalo odipamaoi, če bi se malo pozanimali na odboru. Napraviti bi bilo treba samo majhno brv z nekaj tramovi in deskami, tam kjer je struga najbolj ozka. Treba bi bilo samo malo dobre volje i«i nekaj ur udarniškega dela, pa bd 4fcil0 vse to napravljeno. B. F. Piran Ljudstvo obsoja informbirojevske agente Na množičnih ^e.-tarjkih, kj so bili na T. III. in VIII. bazi SIAU je bilo navzočih nad 700 članov. Sestanki so bili sklicanj z namenom, da se člani seznanijo z važnimi vprašanji vsega mesta. PQ otvoritvi sestankov je bilo članom podano krajše politično poročilo o sedanjem razvoju dogodkov v svetu, nato so prišla na vrsto razna vprašanja kot stanovanja za delavce, borba proti špekulaciji itd. Mnogi izmed navzočih članov so predlagali, naj se podvza-me resne mere proti vsem tistim, ki s špekulacijo in proti-ljudško propagand^ poizkušajo odvračati delavce od njihovega dela pri gradnji socializma. Naj se poskrbi, da bodo delavci stanovali v tistih hišah, kjer imajo sedaj vse ugodnosti ti škodljivci gradnje socializma. Vsi ti predlogi so bili z živim zadoščenjem sprejeti od strani ljudlstva Pirana. Ob zaključku teh sestankov je bili razkrinkana protlijud-ska dejavnost nekaterih ljudi kot kominformističnega agenta Nina Fonde in učiteljev Bruna Milla in Rine Bergandis. Ti so za Judežev denar sprejeli hlapčevanje V vrstah reakcije ter poizkušali rušiti bratstvo in enotnost naših delavcev, ki z vsakodnevnimi žrtvami gradijo boljše življenie. Gotovo je, da je nemogoče dopuščati, da bi ti plačani reakcionarni elementi še nada. lje vršili svoje razdiralno delo. Delavci Pirana zahtevajo, da ljudska oblast ukreng vse potrebno in jim onemogoči njihovo nadaljnje škodljivo delovanje. Delavnusl mladine ea Bujskem Na posvetovanju vseh mla-dinScih aktivov Bujskega so -poleg pregleda dela Obravnavali tudi vprašanje organizacije 113 bazah. Bil je napravljen načrt dela, ki ga bo mladina izvršila v prvomajtskem tekmovanju. Načrt obsega med drugim ustanovitev študijskih skupin za ideološki dvig mladine, prostovoljno delo-, udeležbo mladine v brigadi, ki bo odšla na pomoč jugoslovanski mladini prj gradnji železnice Doboj - Banjaluka in še nekatera organizacijska vprašanja. Mladinski aktiv Novi grad je v vseh gornjih točkah napovedal tekmovanje mladini iz Umaga- i Pomorskega tehnikuma tekmujejo na čast to. obletnice Osvobodilne fronte V čast 10 obletnice ustanovitve OF smo dijaki PT v Piranu napravili tekmovalni načrt, ki obsega agitariisko-propagandno delo, kulturno prosvetno dejstvovanje in fizično delo v brigadi. Organizirali bomo proslavo za četrte obletnico ustanovitve našega zavoda. Na koprskem radiu bomo nastopili z dvogovorom in pevskim Zborom. Sli bomo na gostovanje v razne vasi v okviru tega tekmovanja. Izboljšali in okrepili bomo pevski zbor, ki je na raznih pri- IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA Kaznovani prehodi čez mejo Pred vojaškim sodiščem VUJA so se v soboto zagovarjali Karel Kocjančič iz Sv- Antona 119, Emil Kocjančič iz Kocjančičev 134 in Palmira Fonio iz Pule. Obtožnica dolži prva dva obtoženca, da sta po nalogu nekega Zidariča iz Trsta in po dogovoru z nekim Karmelom Juriševičem, ki je eden izmed kolovodij oboroženih tolp, ki se ukvarjajo s tihotapstvom ljudi preko meje, spravila obtoženo Fonio preko državne meje med FLRJ in cono B Tržaškega ozemlja ter jo nato hotela spraviti v Trst. Obtožnica jima nadalje očita, da sta sodelovala in pomagala oboroženim tolpam, ter da bi za zgoraj omenjeno dejanje prejela 30.000 din nagrade, če bi se poskus prehoda čez mejo posrečil. Prva dva obtoženca sta krivdo priznala, vendar sta zanikala sodelovanje z oboroženimi tolpami in sta trdila, da Ju-riševiča sicer poznata, toda še od prej. Fonijeva je dejala, da se čuti krivo, da pa je hotela v Trst le zaradi Zidariča, s katerim je zaročena. Po daljšem govoru obrambe se je sodišče umaknilo na posvetovanje in nato izreklo sodbo; Karel Kocjančič je obsojen na 4 leta odvzema prostosti in zaplembo imovine. E-mil Kocjančič na 3 leta odvze- ma prostosti in zaplembo imo-vine, Palmira Fonia pa na 6 mesecev odvzema prostosti. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo olajševalne okolnosti in je prv« dva obtoženca oprostilo obtožbe sodelovanja z o-boroženimi tolpami zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je pri Fonijevi upoštevalo čustva, ki jo vežejo na zaročenca. Oba Kocjančiča sta napravila priziv, medtem ko je bila Fonijeva s sodbo zadovoljna. 2 leti odvzema prostosfi, ker sta pomagala oboroženi tolpi Vojaško sodišče VUJA je prav tako obsodilo Viktorja Cergolja Liminjana 202 in Angela Gerdina iz Kaštelaga 109, ker sta 7. I. t. 1. nudila pomoč, hrano in dala nekatere' podatke trem neznanim oboroženim ljudem in jih kot sumljive osebe nista prijavila oblastem. Obtoženca sta krivdo priznala in med drugim povedala, da so neznanci imeli dve brzostrelki ter se zanimali za kretanje vojaških edinic in patrol NZ. Zaradi pomoči oboroženim tolpam, je vojaško sodišče oba obtoženca obsodilo na 2 leti odvzema prostosti z obveznim delom in plačilo sodnih stroškov. reditvah imel že lepe uspehe. Naša glavna naloga pa bo ideološka izgradnja v duhu socializma. Na tem področju smo dosegli že precejšnje uspehe, kar je bilo povedano tudi na okrajni konferenci ZAM v Izoli v poročilu tajnika Zadnikarja. Vsak teden bomo imeli politični študij o gradnji socializma v Jugoslaviji, Pri tem nam bodo služile ((Sodobne teme* tovariša Milovana Djilasa. Menimo, da bi bilo treba več povezave med propagandnimi komisijami drugih slovenskih šol. Izdajali bomo dobre šolske in razredne stenčase. Na naše časopise pa bomo poslali 50 različnih člankov. Po svojih zmožnostih bomo sodelovali tudi pri novem mladinskem časopisu ali reviji, ki bo pričel izhajati v tem mesecu. Zbiramo tudi gradivo za ((Zbornik slovenskih pomorščakov*, v katerem bodo sodelovali vsi, ki čutijo z morjem. Naša delovna brigada bo nudila vso pomoč dijaškemu domu in šoli. Udeležila se bo vseh delovnih akcij množičnih organizacij Pirana. Tudi naši fizkuiturniki in sati isti so vključeni v tekmovanje- Njihova naloga je, da odigrajo čim več partij z ostalimi zavodi in šolami ter da razširijo svoje članstvo. Odbojkarji imajo na sporedu redne tremn-ge in šest tekem, nogometaši prvenstvo šole, šahisti turnir za prvenstvo našega zavod« itd- Lahka atletika je izvedla celoten pomladanski cross con* try. V načrtu imamo tudi stalne jutranje vaje za prvomajski nastop. Verjetno bomo nastopili s posebnimi prostimi vajami, Tekmovali bomo tudi v učenju, disciplini, čistoči in drugem. V načrtu imamo razširitev mladinske knjižnice, tako leposlovne kot politične. Vs« mladina Tehnikuma se zelo zanima za čitanje in si širi znanje o dogodkih v svetu in doma. To se vidi v Rdečem kotičku, kjer je v prostem času polno dijakov, ki prebirajo časopise, ki so na razpolago. Upamo, da bomo y tem tekmovanju uspeli in izboljšali vse učne uspehe. SR-DO bil iz Drabovne pri Tuhmovu. Potem vem še za enega korpo uoiaka. u dueUumiw»f vkdbl t K I H A h P BO V. D B. OB. If Bi* M O B E K T BBADif II L A V A T A' Valjev1 ,ie zmagoslavno pogledal enoletnega prostovoljca u^Subil je enoletnUke tvezi prav zaradi svoje bra naj e, Pisal v dnevniku o mučenju vojakov. Ampak ,uske. , 10 vek ne trm,m to to ki e učenjak ne zna razstaviti * ‘Vi vi ;aut, ,Prav ne muči, ko takle učenjak ne zna razstaviti ow' to desetkrat pokažem, in če se reče «ltnks-Prei a °n kak°r nalašč glavo na desno in ne ve, za tdr °r ^le vzgrab>. ali za jermen ali za patronko, in vas gleda taliti po j Pova vrata, kadar mu kažete, kako mora roka Se hosi n enu nlzdol. Ta človek niti ni vedel, na kateri PtUk^orai k& 111 je salutiral kakor opica.* cihi k da bi s« pljunil: «Dali smo mu nalaSč hudo zarjavelo hip jo nau' il čistiti, a on jo je drgnil kakor pes kuzlo. le Je čistil, ■ ... ... fr* veno,«;; ' lstU' tem bolj je bila zarjavela. Naš stotnik °besit P.rav11' da ne bo iz njega nikoli vojak, naj se nT"; ’ es da zastonj žre komlsnl kruh. On pa Je ^ tteji za svojimi naočniki samo kar tako mežikal. Zanj je bil velik praznik, kadar je bil v vojašnici zaprt. Takrat je po navadi pisal tiste svoje članke o mučenju vojakov, dokler mu nekega dne niso preiskali kovčka. Koliko knjig je imel! Same knjige o razorožitvi, o miru med narodi. Za to je romal v garnizijski zapor in mi smo imeli mir pred njim. Kar nenadoma pa se je spet prikazal v pisarni «da bi dobil, kar mu gre po predpisih, ker niso hoteli, da bi se stikal z moštvom. To je bil žalostni konec tega inteligenta. Lahko bi bil drugačen gospod, da ni zaradi svoje neumnosti zgubil enoletne pravice. Lahko bi bil že lajtnant.» Korporal je vzdihnil: «Niti gub na plašču si m znal narediti-In ko je bil v pisarni, ni nič drugega delal, kakor filozofiraL Bil ga je že od prej, kakor sem rekel, sam .človek’. Ko je nekoč takole modroval nad lužo, v katero se je moral pri jiieder’ vreči, sem mu rekel: «Ko kar naprej govorite o človeku in v blatu, se spomnim na to, da je bil človek ustvarjen iz blata in mu je to moralo biti prav.> Korporal je bil po teh izpovedih sam s seboj zadovoljen in je čakal, kaj bo odgovoril enoletni prostovoljec. Oglasil pa se je Svejk: «Prav zaradi tega. zaradi nagajanja in gnjavljenja je pred leti zabodel pri petintridesetem polku neki Koniček sebe in korporala. Korporal je imel v telesu trideset vbodov, med njimi več ko deset smrtnih. Tisti vojak je potem še sedel na mrtvega korporala ter se na njem sedč prebodel. Nekaj podobnega se je pred leti zgodilo v Dalmaciji, tam so korporalu prerezali vrat in še danes se ne ve, kdo je to storil Samo toliko se ve, da je bilo tistemu zaklanemu korporalu ime Fiala in da je ralEf, Rejmanka...» Prijetno pripovedovanje je bilo zdajci, prekinjeno po glasnem stokanju na klopi, kjer je spal višji vojni kurat Lacina-Pater se je prebujal v vsej svoji lepoti in svojem dosto-janstvu- Višji vojni kurat je prdel, rigal na klopi in zehal na vsa usta. Slednjič je sedel in začudeno vprašal: i «Kruci lavdon, kje pa sem?» Korporal je videl prebujanje vojaškega gospoda ter zelo vdano odgovoril: «Pokorno javljam, gospod obrfeldkurat, da ste v arestantov- skem vagonu.* Blisk začudenja je spreletel kuratov obraz. Nekaj časa je molče sedel in premišljal. Zaman. Med tem, kar je doživel ponoči in zjutraj in med prebujenjem v vagonu, katerega okna so ^ bila zamrežena, je bilo morje nejasnosti. Naposled je vprašal korporala, ki je še zmerom stal ponižno pred njim: «In na čigav ukaz, jaz kot...* «Pokorno javljam, brez ukaza, gospod obrfeldkurat.* Pater je vstal ter začel hoditi med klopmi, godrnjaje da mu vse to ni jasno. ’ Zopet je sedel, rekoč: «Kam se pravzaprav peljemo?* «V Bruck, pokorno javljam.* «Pa zakaj se peljemo v Bruck?* «Pokorno javljam, da je tja premeščen ves naš enaindevet* deseti poiK-^ Kurat je zopet začel premišljevati, kaj se je pravzaprav z njim zgodilo, kako je prišel v vagon in zakaj se pelje v Bruck in ravno z enaindevetdesetim polkom v spremstvu eskorte. Toliko se je že iztreznil, da je spoznal tudi že enoletnega prostovoljca; zato se je obrnil nanj z vprašanjem: «V1 Ste inteligenten človek, ali mi morete pojasniti, ne da bi kaj zamolčali, kako sem prišel med vas?* «Prav rad,* je tovariško odgovoril enoletni prostovoljec, «v| ste se nam davi na kolodvoru kar lepo pridružili, ker ste ga imeli v glavL* /Nadaljevanje sleda t> marca L'ca $51 ŠPORTNI DNEVNIK NOGOMETNA PRVENSTVA TRŽAŠKEGA OZEMLjA šnn imena se Mio na uren Mi JMogimsko nosometno pmstuo se je pričelo BEOGRAD, 5. — Včeraj se je pričelo jugoslovansko državno prvenstvo. Moštva so se na igrišču pokazala za precej izenačena. Prvič so nastopili novi člani nogometne lige: Mačva, Borac, Napredak in Vojvodina. Mačva je imela takoj v prvi igri za nasprotnika lanskoletnega državnega prvaka Hajduka. V prvem polčasu se je Hajduku močno upirala io šele V drugem je Hajduk izsilil rezultat 3:1. Borac (Zgb.) pa je premagal Lokomotivo, medtem ko je Dinamo premagal Vojvodino z 1:0. rezultatom ki ni preveč prepričljiv. Igrale; Vojvodine so 22 krat prodrli do nasprotnikovega gola, venr dar niso znali izrabiti prilik; Dinamo je eno od dveh prilik izrabil — in s tem. zmagal. Napredak (Kruševac) pa je v igri s Sarajevom dosegel neodločen rezultat 1:1. Rdeča zvezda je v igri proti BSK ob veliki premoči zmagala samo z 1:0. O današnj; tekmi med Partizanom in Spartakom še nimamo poročil. stri j a - Portugalska 5:0, Jugoslavija - Egipt 5:0, Holandska-Nova Zelandija 5:0, CSR - Belgija 5:0, Švedska - Grčija 5:0, Brazilija - Italija 5:0, Anglija -Švedska 5:2, ZDA - Indija 5:1. Prj ženskah pa so doslej dosegli naslednje rezultate. Romunija - Belgija 3:1, Nemčija -Jugoslavija 3:0, ZDA . Italija 3:0, Madžarska - Švica 3:0, Gal-les - Škotska 3:2, Jugoslavija -Italija 3:0, Avstrija - Nemčija 3:0, Indija - Holandska 3:2, Jugoslavija - Švedska 3:1, Madžarska - ZDA 3:0, Belgija -Egipt 3:0, CSR - Indija 3:1, Romunija - Galles 3:0, CSR -Francija 3:2, Indija - Egipt 3:2, Galles - CSR 3:1, Jugoslavija -Švica 3:1, Avstrija - Italija 3:0. Namizni tenis na svetovnem prvenstvu na Dunaju DUNAJ, 5. — Dosedanji re. zultati na svetovnem turnirju v namiznem tenisu, na katerem sodelujejo predstavniki 26 držav so bili naslednji: CSR - Iran 5:0, Jugoslavija-Luksemburg 5:0, Anglija - Italija 5:0, Švedska - Galles 5:0, Madžarska - Nemčija 4:1, Avstrija - Holandska 5:2, Francija - Portugalska 5:3, ZDA - Grčija 5:1, Indija - Švica 5:4, Portugalska - Nova Zelandija 5:4, CSR - ZDA 5:1, Galles - Egipt 5:2, Francija - Holandska 5:2, Madžarska - Avstrija 5:3, ZDA-Iran 5:0, CSR - Grčija 5:0, Madžarska - Portugalska 5:0, Švedska - Luksemburg 5:0, Jugoslavija - Egipt 5:0, Francija - Nova Zelandija 5:0, Iran - Grčija 5:1, Brazilija - Luksemburg 5:1, Jugoslavija - Švedska 5:1, Nemčija - Portugalska 5:1. Madžarska - Portugalska 5:0. Vietnam - Nova Zelandija 5:1, Anglija - Galles 5:1, Brazilija -Egipt 5:1, Nemčija - Avstrija 5:2, Belgija - Indija 5:4, Av- Kratke vesti Najboljši jugoslovanski košarkarji, med njimi tudi Amon, član ljubljanskega Železničarja, so uvrščeni v zvezni razred. Nove zmage Joe Louisa Prejšnji svetovni boksarski prvak za vse kategorije Joe Louis je v San Franciscu premagal Andpja. Walk er ja s tehničnim knock-outom v 10. rundi dvoboja. Evropski prvak v plavanju Alex Jany je na gostovanju v Avstraliji izgubil tekmo na 440 2/urdov prosto proti domačinu Briandu Kellaway. Na teniškem turnirju v San Remu je osvojil prvo mesto A-meričan Savitt, ki je premagal svojega rojaka Pattvia 6:4, 9:7, 4:6, 6:3. V igri parov sta Cuc-celli in Marcello del Bello v finalu premagala, Rolanda tlel Bella in Savitta 10:8, 6:1, 4:6, 6:1. Prvenstvo žensk si je priborila Hartova (ZDA), ki je v finalu premagala Bossijevu (Italija) 7:5, 6:1. Od 1. do 6. maja mednarodni mladinski nogometni turnir v Zaorebu Mladinski nogometni prvak Jugoslavije Dinamo bo organiziral od 1. do 6. maja v Zagrebu mednarodni mladinski turnir ttPrvi maj». Na tekmova- nje bo Dinamo Povabil nogometne naraščaje «Intemaziona-le» (Italija), Vienno in Rapid (Avstrija), Racing (Francija), Belinzone (Švica) in Woolver-hampton (Anglija). Od domačih moštev bodo sodelovali na turnirju mladinci Partizana, Hajduka, Greene zvezde in Dinama. RESNI KANDIDATI ZA PRVO MESTO Arrigoni in Piran v Istri ter Montebello in Sv. Just se resno potegujejo za naslov letošnjega nogometnega prvaka - Kdo bo uspel? Težko bi bilo uganiti ARRIGONI MONTEBELLO PIRAN SV. JUST Končno in po dolgem času, po tednih in tednih hude borbe smo dobili finaliste, » se bodo med seboj borili za častni naslov prvaka Tržaškega ozemlja. V coni A srno že takoj v začetku spoznali, da je prvo mesto monopol MontebeUe, ki je kmalu po začetku prvenstva zasedel prvo mesto in ga ni . več prepustil nobenemu. Trda borba pa je bila za drugo mesto in tu sta si jih Sv. Just in Mezgec prav pošteno dajala. Vse do zadnjega dne pa je ostalo to vprašanje odprto V nedeljo končno, pa je stop* na. drugo mesto Sv. Just in tako bo on skupno z Montebellom predstavljal cono A v m nalnlh tekmah. Tudi v Istrskem okrožju je Arrigoni že takoj ■ v začetku pometel s svojimi nasprot-niki in se trdno vsidraf na čelu lestvice. Tudi tu, kakor v coni A pa je vladala velike borba za drugo mesto. Prognoze so se nagibale na stran Aurore, toda Piran je prekriti vse račune, se požvižgal na ostale enajstorice in se trdno vsidral na drugo mesto. Nastaja pa še vprašanje: kdo bo končni zmagovalec? Štiri enajstorice bodo v borbt! Montebello, Sv. Just, Arrigoni in končno še Piran. Ob takorekoč končanem prvenstvu se torej borba komaj pričenja. Istrska skupina AURORA - MEDUZA 2:1 (0:1) TEK CEZ DRN IN STRN TER TEKMA V HOJI V IZOLI Zomaru in Sabadinu prvo mesto Vsa čast istrskemu odseku ZDTV, da je znal tako lepo organizirati dve tekmi in sicer v teku čez drn in strn in tekmo v hitri hoji, ki sta bili v nedeljo. Veliko število atletov se je zjutraj zbralo v Izoli, da si med seboj pomerijo moči. V teku čez drn in strn se je zmaga zasmejala. odličnemu atletu iz Pirana ZOMARU, ki je krasnim finalnim sprintom premagal svojega, direktnega nasprotnika. MIKUŽA, člana Partizana. Lep uspeh je dosegel tudi skoraj nepoznani atlet iz Buj ANTONINI, ki si je v nedeljo priboril tretje mesto in zapustil za seboj mnoge že rutinirane tekmovalce. Največje število točk si je kot moštvo priborilo Partizan in le škoda je, da se niso prijavili atleti Novega, grada, kj bi bili edini zmožni prekrižati račune ostalim. V hitri hoji je moral Tržačan CORS1 prepustiti prvo mesto mlajšemu atletu Rdeče zvezde z Ankaranu SABADINU, ki je končal skoraj nemoteno to naporno tekmo Tehnični izidi tekem so sledeči: TEK CEZ DRN IN STRN — 1. Zomaro Mario (Piran) v času 15’15”2, 2. Mikuž Anton (Partizah), 3. Antonini S. (Buje), 4. Corsi Edi (Sv. Ana), 5. Barbo, 6. Gregorič S. 7. Fonda, 8. Klavora, 9. Schiavon, 10. Lučič in še 26 atletov. TEKMA V HITRI HOJI — 1. Sabadin Florjan (Rdeča zvezda - Ankaran) v času 25’25”, 2. Corsi Ezio (Sv. Ana), 3. Vidali Nino (Piran), 4. Bi-siani Bruno, 5. Tomič Ljubo, 6. Diitca Ernest itd. Rokoborci Sparteka so na gostovanju v Italiji izgubili dvoboj s tekmovalci Ternija v razmerju 3:5. Točke Za Spartak so dobili Vukov, Berenji in Cuzdi. Rokometna reprezentanca Jugoslavije bo igrala 20. maja v Liegeu tekmo z Belgijo, 30. septembra pa s Švico v Baslu. Zenska reprezentanca Jugoslavije bo igrala z Avstrijo 10. junija, verjetno v Nišu. povratna tekma, pa bo na Dunaju. Nov plavalni bazen olimpijk skih razmer so začeli graditi v Daruvaru Bazen grade s prostovoljnim delom člani. Ljudske fronte in fizkulturniki. V njem bodo že letos tekmovanja. Zanimivo je, da bo imel bazen vodo iz daruvarskih toplic, s čimer bodo vse leto omogočena tekmovanja. Na smučarskem prvenstvu Nemčije je v teku na 18 lem zmagal Albert Mohr, v teku žensk na 8 km pa Hanm Go-hring. Na 50 km je prvo mesto osvojil Oskar Wurzbacher, v skokih pa Josef Kleisl, Triestina je v Vidmu dosegla proti tamkajšnji enajsterici neodločen izid. Sioer je Triestina igrala brez svojega najboljšega napadalca Boscola, ki je moral igrati v italijanski vojaški reprezentanci v Egiptu (kjer je zabij prvi gol v tekmi, ki se je končala z Tzmugo Italije). Njegovo mesto je zavzel Be-ne-gas, ki Pa žal ni pokazal sposobnosti svojega tovariša. Tudi drugi krilec Valenti ni bil v višini srečanja ir. Se je takoj spoznalo, da napad ne reagira kakor,bi moral. Tudi Petagna-je tu pa tam popustil, vendar je večkrat vlekel ves napad v krasrre akcije. Edina, ki sta v napadu pokazala dobro in e-fektno igro sta- bila Ispiro in Petrozzi, ki je tudi zabij, edini gol za Triestino. Half linija je sicer dobro držala. kjer se je posebno izkazal (kakor vedno) Grosso, ki je imel dobre pomočnike v Cic. carelliju in Gianniniju Cicca-relli, ki je v začetku prvenstva v glavnem razbijal akcije nasprotnika, prihaja počasi v for. mo in se že razvija v dobrega igralca. (Povabljen je tudi na trening za sestavo državne re-prez. Italij-e). Sedaj ne razbija samo napade nasprotnikov, temveč zalaga lasten napad z odličnimi žogami. Obramba je bila tudi na mestu. Posebno poglavje bi lahko pisali o Nu-ciariju, vratarju izredne zmožnosti. Ta je v glavnem rešil svojo enajsterico gotovega poraza. Igralci Vidma so se hoteli nekoliko opomoči od poraza, ki so ga doživeli v četrtek z No-varo in so zato dali vse sile iz sebe. Njihovi napadi sq bili hitri in prodorni in so večkrat prevladovali na igrišču ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Neodločen izid v Vidmu sad slabega napada Tržačanov Milan premagal dosedanjega italijanskega prvaka Juvenlusa po zaslugi dveh tujcev Po začetnem žvižgu se je Triestina vrgla v napad in Petrozzi je takoj /iTf.";iViLifriliko za gol. Nekaj minut kasneje pa Ispiro ostro strelja in vratar Angelini s težkočo odbije žogo v kot. Teda Udinese se takoj zbudi in se vrže v protinapad. Prav tedaj s treh metrov. Kasneje se je moral vreči pod noge Soerenser.a. da reši mrežo pred nevarnostjo. Končno je še Pauliriich izgubil priliko, ko je sam pred Nuciarij'em streljal žogo visoko nad vrati. V drugem polčasu je smola še vedno spremljala Tržačane. Močan strel Petagine je nasprotni vratar v krasnem plovnem letu odbil v kot. Tempo je nekoliko slabši in prav tedaj je prišel prvi gol dneva. Ispiro dobi žogo, ki takoj najde prosto pot do Petrozzija. Komaj imb ta žogo pri nogi se spusti proti golu. Angelini mu pride nasproti, loda Petrozz; ga prehiti in žoga pretrese mrežo na. sprotnikov. Odgovor videmskih igralcev ni izostal Nuciari še nekoliko-krut pokaže svojo zmožnost in končno mora tudi on kloniti. Žogo dobi Acconcia, ki jo z močnim strelom pošlje proti golu. Sredi poti pa se Paulinich dotakne žoge z glavo in vse je zastonj. Izenačenje. Triestina se tedaj ponovno vrže v napad, toda vse akcije bodo ostale brez uspeha, posebno še zaradi nezmožnosti Bene g asa in Valen-tija. Toliko pričakovana tekma med dvema velikanoma italijanskega nogometa (če smemo tako imenovati, saj je znano, da so najboljši igralci ravno tujci) Milanom, in Juventusom se je končala z zmago prvih. Milam je zmagal z 2:0 in to po zaslugi Nordhala v 11 in Liedholma v 17’ drugega polčasa. Vsi protinapadi igralcev Ju ven tuša so ostali brezuspešni, zaradi odlične obrambne taktike Milana. Milan si je tako skoraj zagotovil naslov italijanskega prvaka, saj je s to zmago zasedel prvo mesto v lestvici s 44 točkami Sledi mu Inter z 41 in Juventus s 39. Rezultati so sledeči. Bologria-Como Fiorentina-Padova Milan-Juventus Napoli-Lucchese Palermo-Genoa Pro Patria-Novara Roma-Inter Sampdoria-Lazio Torino-Atalanta Udinese-Triestina 0-2 4-1 2-0 1-0 4-1 2-1 0-1 1-1 1-1 1-1 Meduza je še enkrat pokazala, da je dobra enajsterica s hitrimi in prodornimi napadi, kar se je v nedeljo takoj opazilo. Ze v začetku je Meduza izvedla nevarne akcije, od katerih je ena končno usp'ela. Zoga se je ustavila v mreži presenečenega vratarja Aurore. Toda Aurora ni hotela pustiti svojim nasprotnikom proste roke ter je kmalu začela zavirati njihove akcije in končno prijela vajeti igre v svoje roke. To Pa je zadostovalo, kajti Meduza se je morala stisniti v obrambo in prepustiti samo nekaterim« igralcem napada nalogo ogrožat; nasprotnikova vrata. Po dolgem bombardiranju vrat Meduze je Aurora izena- čila in kmalu za .tem zabila svoj zmagonosni gol. PIRAN - BUJE 4:0 Kakor smo predvidevali se je tekma končala v korist Pirančanov Bujska enajsterica je pač pokazala, da ima v svoji sredj odlične elemente, vendar s'e je izkazalo, da ne obstaja napad kot celota in ima to napako, da akcije niso vezane, temveč prepuščene boljšim« elementom. Vse do prvega gola se je Buje dobro držal, vendar po prvi mrzli prhi je enajsterica postala pravcati plen piranskega napada, ki je igral kakor se mu je zljubilo. Dokaz so štirje goli. NOVI GRAD . UMAG 6:0 Gotovo največje presenečenje vsega prvenstva je zmaga Novega grada, proti Umag, favorit, ker je pač*P na lastnem igrišču, je rna klonil pred dobro emj" rico Novega grada. Utosl £ bil v nedeljo nemogoča storica, brez volje in brez sS' sla za. igro. Nasprotno Novi grad pokazal veliko ben.osti, volje do zmage in “f trosti v akcijah. To jim j® P? neslo tako visoko zmago in celo na tujem igrišču. * * * ur- V okrožnem prvenstva irskega okrožja so bili doseze™ sledeči rezultati: Aurora B-Rdeča zvezda 3-* Nardone-Piran ; Ampelea-Partizan .. Soline-Meduza B Arrigoni B-Strunjan B 2;“ (forfaiu Tržaška skupina KONČNA LESTVICA MONTEBELLO 14 12 0 2 52 10 24 SV. JUST 14 9 1 4 74 24 19 MEZGEC 14 8 2 4 32 27 18 OPČINE 14 8 1 5 37 32 17 OLIMPIJA 14 7 1 6 34 28 15 SKEDENJ 14 3 3 8 17 44 9 NABREŽINA 14 3 2 9 14 67 8 KONTOVEL 14 1 0 13 12 40 2 SV. JUST - MEZGEC 1:1 (1:1) BOLJŠI MEZGEC. Vse je kazalo, da bo Mezgec odšel kot zmagovalec z igrišča. Igra se je razvijala u-godno za enajsterico Mezgeca, ki je v nedeljo igral res lepo z lepo tehniko, ki je stremela naravnost h golu. Nasprotno pa so bile akcije Sv. Justa slabše in so tehnično zaostajali za prvimi. V glavnem pusti vrata jn z rahlim dotikom glave spravi žogo v mrežo. Po izenačenju je Mezgec nadaljeval z r.apadi, igra je postajala lepša, medtem ko se je Sv. Just krčevito branil. Toda vsi napadi so ostali brezuspešni in Mezgec je moral tako prepustiti svojim nasprotnikom drugo mesto, ki bi si ga brez dvoma zaslužil, vsaj po zadnji tekmi sodeč. Montebello pred vrati Olimpije. so se naslanjali na moč in to jim je zadostovalo, da so dosegli neodločen izid in tako zasedli drugo mesto v lestvici ter se plasirali za finalno tekmovanje. Ze v 7’ prvega polčasa je Sv. Just prišel v vodstvo Po zaslugi Gerina, ki z glavo preseneti nasprotnega vratarja. Mezgec se je tedaj vrgel v napad v iskanju izenačenja, ker se mu je posrečilo v 28' prvega polčasa Po krasni akcij; celega napada. Carisi poda žogo igralcu Lo Faro, ki jo brez premišljenja pošlje proti na-I spro.tnikovemu goju. Vratar za- it Oberstdorfu v Nemčiji se je včeraj končal teden smuških poletov. Na tej največji skakalnici na svetu je lani Sved Netzel dosegel daljavo 135 metrov, več drugih skakalcev pa se je močno približalo novemu rekordu. Smuški poleti, ki so se začeli v Planici, imajo že večletno tradicijo. Oficialni predstavniki Mednarodne smučarske zveze so sprva nasprotovali tej novi smuški disciplini, zdaj pa je dobila vnete zagovornike tudi v njihovih vrstah. Znani švicarski strokovnjak za smučarske skakalnice dr. inž. Straumann, dolgoletni svetovalec hiti -v teh vprašanjih, je nedavno objavil razpravo o smuških poletih, v kateri med drugim pravi: PO DOLGEM ČASU SO VENDAR SPOZNALI Nova smuška disciplina - poleti «Vprašanje poletov do 150 m I čano hitrostjo postaja smučar- postalo aktualno in vedno bolj zanima športni, posebej še smučarski svet. Ali je ta da-Ijava dosegljiva sli ne? Ni dvoma, da bo dosežena! To potrjuje razvoj od smučarskih skokov do poletov, ki je šel od Planice do Oberstdorfa. Planica je dosegla svojo mejo pri 120 m, O-berstdorf pa je pokazal, da so poleti od 120 do 135 m prav tako izvedljivi ,kakor so bili poleti od 100 do 120. Pri obeh skakalnicah je bila kritična točka presežena. Teoretično je dognano, da bo dosegel smučar pri 150 m dolgem poletu hitrost 120 km na uro, hitrost, ki so jo pri kilometerlance v St. Moritzu že dosegli in vemo, da jo smučar prenese. Smuški poleti v Planici in Oberstdorfu so pokazali, da hitrost nad 25 m v sekundi povečuje reakcijo zraka na skakalca v toliki meri, da drža telesa, 'gibanje rok in ravnanje z rokami odločujoče vplivajo na doseženi rezultat. S pove- skakalec bolj in bolj jadralec. Poleti med 120 in 140 m dalja- močni reakciji zraka, na telo in še posebej na držo rok, samo delno jadralni poleti. Da bi mogel smučar jadrati s svojim telesom brez mehaničnih sredstev, bi moral leteti dvakrat tako hitro kakor pri 80 metrskem skoku, to je s hi- ve, ki imajo hitrost 30 do 32 m . trostjo 180 km! To Pa praktično v sekundi, so vendarle, kljub | ni mogoče. Izvedljivi smuški Bavarski trg Oberstdort (834 m nad morjem) ki je lani zaslovel po največji smučarski skakalnici na svetu poleti bodo zato ostali le dedni jadralni poleti, katerih daljava bo omejena z dosegljivo hitrostjo v zaletu in pa z izmero in strmino skakalnice. £ primerno preureditvijo skakalnice v O-berstdorfu (Straumann prilaga načrt take skakalnice) bodo 150 metrov dolgi poleti doseženi. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da so računi predvideni zr.. zatišje (brezvetrje). Lokalni veter, ki se vzpenja ob skakalnici navzgor ali vije navzdol, vpliva na rezultat v tem smislu, da prv; (protiveter) polet podaljšuje, drugi (hrbtni veter) pa polet skrajšuje. Pri jakosti vetra 4 m na sekundo se poletov zaradi velike nevarnosti rre sme izvajati, V Oberstdorfu je Dascher ob brezvetrnem vremenu preletel daljavo 120 metrov v 4 sekundah, t. j. s hitrostjo 30 m na sekundo; pri protivetru 2 m« na sekundo je potreboval Za 121 m 4,3 sek, t. j. 28 m na sekundo, proti vetru je tedaj poletel z 28+2 = 30 m na sekundo. Ta primer kaže, kako protiveter pol*et Pospešuje, Pri protivetru dosežemo 120 metrski polet z manjšo zaletno hitrostjo kot pri zatišju. Na skakalnici, kot je n, pr. v Oberstdorfu, se 120 •metrski polet prj protivetru 1 m na sekundo podaljša za •8 m. to se pravi, da leti smučar pri protivetru 2 m r.a sekundo 16 metrov dalj kot pri zatišju: tedaj pri zaletni hitrosti 30 m na sekundo ob zatišju doseženi 120 metrski polet se po več pri navedenem protivetru na 136 metrov. O-bratno učinkuje hrbtni veter na smučarja tako, da doseže ob enakem računu kot zgoraj namesto 120 m samo 104 m. Koliko bj mogel smučar hitrost 120 km še stopnjevati, bi pokazali poizkusi. Ne smem« pa prezreti, da zahteva povečanje hitrosti tudi znatno povečanje skakalnih naprav, ki pa imajo nekje tudi svoje meje. Glede na dosedanji razvoj smuških poletov postaja nujno, da FIS kljub še vedno obstoječi opozicij; (Norvežani, op. prev.) uvrsti smuške polete v mednarodni tekmovalni pravih nik. FIS ne more še naprej enostavno zanikati smuške discipline, ki je v svojem polnem razmahu in razvoju. S takim ravnanjem bi zatrla svoja določila in svoje osnovne dolžnosti. Prihodnji kongres se bo mo- ral baviti g tem vprašanjem, toda ne samo načelno, temveč praktično in dokončno!)) Ob teh Straumannovih izvajanjih ne smemo pozabiti, da je disciplina smuških poletov nastala v Sloveniji in da je do nedavna pri odločujočih krogih naletela na nerazumevanje. Na čelu nasprotnikov Planice in smuških poletov je bil prav inž. Straumann kot strokovnjak! Zdaj, ko so poleti prešli mejo Jugoslavije in se mogočno razvili v Nemčiji, zdaj ko hočejo velike skakalnice za polete graditi v Švici in Italiji, ko je jasno, da tudi Amerika ne bo dolgo odlašala z njo, zdaj j'e Straumann sam prevzel akcijo za uvrstitev poletov v mednarodni pravilnik ,boječ 'e, da ga ne bj prehiteli drugi. V tem se kaže podobna igra, kot je bila pred 20 leti z alpskimi disciplinami. Tudi proti njim so se Norvežani z vso avtoriteto upirali, vendar si danes ne moremo predstavljati smuškega športa brez teh disciplin, ki so Se sijajno razvile Prav enako pot gredo danes smuški poleti. Straumann je svoja izvajanja zaključil z naslednjimi stavki: «Sportr.o gledano nudijo smuški poleti nove možnosti in so sposobni za nadaljnji razvoj. Pri velikih daljavah in hitrosti ter pri sorazmerno dolgem ^rajanju poleta ima skakalec možnost udejstvovati se in se razvijati športno na nov način. Našel bo čas in naučil se bo igrati z zrakom kot nosečim faktorjem, namesto da bj se boril z njim kakor prej. To igro z zrakom bo izpopoln.l s pravilno držo telesa, s pravilnimi gibi rok, pri čemer mu bo uspelo priti čim bliže meji pravega jadralnega poleta. Do, bil bo pri tem užitek in vejelje s to igro. Brez napora, varno in navidez brez gibov bo- plaval navzdol, enako lahkotno in varno bo pristal in zaključil polet. Naučil se bo popolno obvladati polet, pojavile pa' se boao še nove variacije poletov, ki bodo prinesle novih športnih možnosti, katere danes komaj slutimo. Na podlagi povedanega je treba podčrtati, da se morajo smuški poleti razviti v novo disciplino in prav zato jih je treba priznati, pospeševati in gojiti!« Slovenci moremo z zadoščenjem spremljati razvoj te akcije, saj smo že lete 1936. predlagali Mednarodni smučarski zvezi, da prizna smuške polete kot samostojno disciplino Jr« Se vse doslej borili z& njih priznanje in uveljavljenje. (Iz Slov. poročevalca) MONTEBELLO - OLIMPIJA 7:1 (3:0) NE BREZ TEZKOC! Visoki rezultat te borber.e tekme ne prikaže realno sliko na igrišču. Res je, aa j'e Olimpija nastopila z raznimi rezervami, vendar j'e kljub temu večkrat spravila monte-belsko obrambo v alarm, Montebello je imel half linijo v odličnem drrevu, ki je poleg razbijalnega dela odlično zalagala napad z lepimi žogami, kar se že po izidu opaža. Nasprotno p& se je tudi Olimpija dobro upirala v obrambi in njen napad je večkrat ogrožal vrata Pischiutte in le smola jim je preprečila,' da niso večkrat pretresi; mrežo svojih nasprotnikov. Montebello pa se je pokazal, da je dobra enajsterica, polna odličnih elementov, ki znajo izrabiti vsako še tako majhno priliko za gol Njihove prodorne akcije so nasprotno obrambo naravnost opijanile in verjetno bi Olimpija podlegla še z večjim rezultatom, da ni imela v vrt tih Zorzenona im v obrambi Scaramellija, Prvi gol je padel po zaslugi Fnlluge, ki v 22’ neubranljivo pretrese mrežo. V 30’ Belli zviša rezultat in končno še Felluga doseže 3:0. V drugem polčasu Covačei že v 2’ zviša, nakar j’e na vrsti Pintarelli, ki zabije prvi in< edini gol za Olimpijo. Končr.o pa še Mitri v 31 in 39 minuti drugega polčasa postavi končni izid. NABREŽINA - OPČINE 2:2 (2:2) PRESENETLJIVO! Za to tekmo se je Nabrežina P&č nekoliko ojačila ■/. novimi in dobrimi igralci in prav v tem stoji skrivnost, kako je roogla igrati neodločeno z dobro in borbeno opensko enajsterico. Zr.ano je, da so Openci na četrtem mestu v lestvici ta to ne zastonj. Njihova igra je lepa in hitra in prav zaradi tega gre Nabrežincem vsa čast, da so znali ustaviti to enajsterico. Prv; preidejo v vodstvo Na-brežinci a krasno akcijo. Po kazenskem strelu se žoga odbi- ne i ' ■■ ' i — j .. ■ ' « 1 . ■ ‘ je od prečke in tedaj Prl, leti Muggia, ki z dotikom glave pec- lje žogo v mrežo. Openci se te- kota daj vržejo v napad in 'z . « prileti žoga k Lacehiju, ki j®^ glavo pošlje v mrežo Fresep0 čenega vratarja Nabrežine, nekaj minutah, igre pa kacC, po osebni akciji in ko je P*®; riblai igralce in samega vra!L ja gre z žogo vred v mrežo.. a ki zalo, da bodo Openci povišali rezultat toda 1°’_ P’ koncem Gabrovec izenači ,reč Nabrežino. V drugem P01 lčasd pa sta kljub ostrim napaato ostali obe mreži nedotaknl65^ Okrožno prvenstvo CONE A SESLJAN . POLET 4:3 Gotovo najbolj presek izid vseh nedeljskih ^ poraz Poleta po zaslugi ^ a igralcev Sesljana. Polet, dosedaj čepel na vrhu I®? ^ je moral v nedeljo okusih P, raz, ki pa je, lahko rečenUh. sten. Prišel je na igrišče Z d . timi igralci in je kljub t ^ dobro zaigral. Ne samo, v prvem polčasu držal nike v vajetih, temveč ^ večkrat silil v napad in ral tempo igre. (St V drugem polčasu pa, )e A :ftU" „ kazalo, da bo Sesljan z,, it brez posebnih težkoč, Me.r ul vodil celo 3:0. Toda Polet )^i v napad in kmalu }zen po1 Končno pa se je Seslja1,1‘ p srečilo priti v vodstvo m $ zaslugi avtogola nekega b' ^ ca. Poleta. Vsega skup°i po-dva avtogola sta prisil”11 let na kolena. , g SKEDENJ B - OLlMPl’' Ji 3:0 (0:0) . „«) V prvem polčasu sta 51 e„o-enajstorici kolikor tol&0 gjt kovredni in nobena n‘ q0‘ priti do gola. Čeprav )e. (ji* Ptja nastopila z 10 igralu}^. la. nekoliko močnejša. '. po-gem. polčasu pa se ni 7Ti£>? staviti po robu škeden) jji napadu, ki je stremel k agCi J Po krasnih akcijah do^ gole. ,0;(j) ILIRIJA - SV. IVAN 1:0 ‘f# Tudi ta tekma se je ^ j^sši »s r\mP4IYl P a*4*' Vratar Skednja v - bili ker sta si enajsterici^ kovredni. Sele v su in to tik pred me je Ilirija' priUa zahuailjujoč se avtog° . “ k te*' branilca Sv. Ivana. 1 p0pf^ način pa je Sv. Iva « izgubil pirliko »».f0/’**®^ ki igralec zastretjal trovko. -«J • * • . w Montebello B pa Ke*L 2:0 (forfait) z De^n°stai'ila enajsterica ni P,e igrišču, UREDNIŠTVO: ULICA MONTEL CH1, St. 8, III. nad. — Teleton Stev. 93-808 lo 94-638. - RoStnl predal S»2. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gt. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 1S-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Slrinl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-IL, Tel. 11-32 - Koper, Uk Battlsti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 360. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 26C0 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. meseč"0 ^ . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račuv pri Komunali)! banki v Ljubljianl 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z0&-