(Priloga k „Soči“)
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izlinja vsaki mesec enkrat ua celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno j za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 11.	V Gorici 30. novembra 1894.	Leto XIII.
POGOZDOVANJE KRASA.
Komisija, katera so je ustanovila vsled dotičuega zakona leta 1884. v namen, da vodi in pospešuje pog jzdenje Krasa in Krasu sorodnih zemljišč nekaterih občin goriškega in gradiškega polit, okraja, ponaša se že lahko s prav lepimi uspehi svojega delovanja. Ker si jih no more vsakdo ogledati na licu mesta, vstrežemo morda častitim čitateljem s tem, da objavimo poročilo, koje je podala komisija o svojem delovanju lota 1893.
V zmislu svojega preudarka in vsled načela, katerega so vodno drži komisija, vporabil so je denar, ki je bil na razpolaganje, kolikor mogočo v pogozdovanje; zemljišč se ni nakupilo nič.
Pogozdilo se je :
a.	V polit, okraju Gorica v 21 občinah na 27
predmetih....................89'IG ha. s 659.200 komadi sadik.
b.	v polit. okr. Gradiška
v 10 občinah na 12 predmetih 17-80	„	229.750	„	„
c.	v polit. okr. Sežana v
20 občinah na 22 predmetih 60.22	„	489.500	„	„
Ykup 167*08 ha. z 1,278.450 komadi sadik.
Razim tega so se popolnili vsi dosedanji nasadi z 1,625 570 sadile.
Vporabilo so jo tedaj vkup 2,904.020 sadik in sicer 2,749.050 borov, 132.170 smerek, 9.200 Parolinijevih borov in 13.600 jelš. — Od teh pride okoli 55 °/0 na dopolnjenje dosedanjih nasadov in 45 % na nove nasade.
Od vporabljenih rastlin dobilo se jo 212.200 borov in 10.970 smerek, vkup 223.170 komadov iz državnih semenišč na Primorskem ; 13.600 jelš so dale stranke same; ostale rastline so se vzele iz semenišč komisije. Bori pa so se vzeli iz državnih semenišč le iz priličnih razlogov, n. pr. radi prenosa itd., ne pa radi pomanjkanja teli rastlin v lastnih semeniščih.
Ako se vštejejo troški za prenos, zabijanje, zalivanje rastlin in pridelkov itd., znašajo troški za vse nasade (nove in dopoljnene) povprek 3 gld. 19 kr. na 1000 rastlin, in pri novih nasadih samo 24 gld. 46 kr. na ha. Troški so tedaj primeroma majhni.
Natanjčneje podrobnosti izvršenega pogosdovanja so razvidi jo iz posebnega izkaza.
Vspeh nasadov je, soditi po sedanjem stanji, v obče povoljen, kajti pokazal se je samo odpadek kakih 40—45 °/0, če tudi se je bilo bati hujšega radi izredne suše, ki je trajala okolu 6 tednov v mescih aprilu in maju, in ki je pretila pokončati rastline, ki so bile malo prej sajene. Ravno tako tudi ni mnogo škodovala velika vročina v mescu avgustu.
Da so kolikor mogoče ohrani važni nasad na „Taborju“ pri Sežani, dalo se ga je enkrat zaliti.
Žalibog, bilo je tudi v letu, o kterein govorito poročilo, nekaj požarov v nasadih, ki so uničili vkupno v 5 davčnih občinah na površju 7.5400 ha. kakih 3500—4000 3—7 letu h rastlin in več ali manj poškodovali več sto rastlin.
Dotična škoda razdeljuje se na sledeče davčne občine:
1.	Renče	na	površji 440 ha		okoli	530	rastlin ;
2.	Dornberg	n	11	0.75 „	11	800	•n
3.	Dol	11	n	0.23 „	11	100	11
4.	Povir	11	n	2.00 „	11	200 J	11
5.	Ivanigrad	V	ii	0.15 „	11	100	11
Vkup 7'54 ha z okoli 3530 rastlin,
starih 3—7 let.
(Konec prihod.)
O trtni uši in učinkih njenih napadov.
V zadnji številki smo v članku. „Po čem spoznamo, da jo vinograd okužen po trtni uši“ povedali in popisali, kako so prikazuje in širi trtna uš v vinorodnih pokrajinah, kako napada vinsko trto, po kakih znamenjih spoznavamo okužene trtno nasade, kako učinja trtna uš in njena zalega na trtne korenine, na trto samo in na njeno raščo, kakova jo trtna uš in kako se nam je bojevati proti njej.
Danes hočemo temu popisu in poduku dodati še nekatero podobo v namen, do trtorejcem kolikor mogoče živo pred oči postavimo trtno uš in njeno pogubno delovanje. Podoba 1. nam pred-
stavlja odraslo trtno uš, kakoršna se nahaja na trtnih koreninah, njena jajca in mlade ušiče. V podobi jo vse to blizo 50 krat po-vekšano. V naravni velikosti ni odrasla filoksera večja od glavice navadne bucike ali medenke. Ona je rumenikasta in sicer podobna ušim, kakoršno se nahajajo na raznih domačih rastlinah. Podoba 2
Podoba 1.
Podoba 2.
nam kaže odraslo filoksero sesajočo trtno korenino tudi 50 krat povekšano. Ona izsesa polagoma sok i/, korenine in vsled tega hira in slednjič vsahno trta. Množi se grozovito naglo od pomladi do jesoni in julija in avgusta meseca se prelevi tudi v krilato žuželko, kakoršuo nam predstavlja 50 krat povekšano podoba 3.
Kako pogubno učinja tiloksera na trno raščo, to nam živo predočujejo podobe 4, 5 in 6.
Podoba 4 nam predstavlja namreč zdravo trto v normalnem stanji, podoba 5 okuženo trto, katera jo vsled tega jela zaostajati
Podoba 3.
v rašči in nima več zaroda, podoba 6 pa uže več let napadeno, usihajočo trto.
V podobi 7 vidimo v naravni velikosti tako zvane filokserične vozle na kapilarnih ali mladih koreninicah, to so nekake rumeni-
1G5
kaste otekline, katere na popolnoma zanesljiv način ovajajo navzočnost trtne uši.
Kako se zdrava trtna korenina razlikuje od okužene, kažeti nam podobi 8 in 9.
Podoba 8.
Podoba 9.
Prva večletna korenina ima zdrave, normalno razvite kapilarno koreninice; podoba nam jih predstavlja v naravni velikosti. Druga (št. 9) pa je dvoletna okužena korenina, na kateri so otekline, fllokserični vozli, liže segnjili in vslod tega odpadli. V tej obliki vidimo okuženo korenino v jeseni ali po zimi.
Če se hočemo z uspehom bojevati, moramo pred vsem sovražnika dobro poznati, in ker nima trtorejec večjega in nevarni-šega sovražnika od trtno uši, zato se nam je zdelo primerno in potrebno, popisati in predstaviti jo v podobah našim čast. čitateljem — a priporočamo jim še enkrat prav nujno, naj skrbno opazujejo svojo trtne nasade in kadarkoli kaj sumljivega zapazijo, to nemudoma naznanijo dotičui komisiji. Tu je potrebna največja opreznost.
Poročilo o vinarskem shodu na Dunaji 1894-
Ta shod ponujal je prav mnogo zanimivega in poučljivega. Nam vinorejcem bilo bi v prvi vrsti želeti, da bi istiniti uspehi ne izostali predolgo. V tem oziru morali bi se pri naših po vsem od poronospore uničenih vinogradih takoj popolnoma odpisati davki, kakor je predlagal gospod L. Beer iz Bruka. Nadalje bil jo že skrajni čas, da bi visoka vlada skrbela za to, da bi se oddajalo iz ameriških matičnjakov kaj vredne ameriške podlage, ne pa materija!, ki nima nobene vrednosti, ker se ne more upirati trtni uši, in provzroča toraj le nepotrebno stroške onemu, ki ustanovi kak nasad.
Posebno poučljivi in vspodbujajoči so bili pohodi vinorodnih okrajev na Kalenbergu, v Klosternajburgu, Badenu in v Gumpolds-kirhenu. V prvih vidijo se večinoma nasadi ameriških podlag, ki so do 10 let stari in zelo bujno prospevajo.
V gnmpoldskirhonski vinorodni pokrajini vzbudili so osobito krasni nasadi gospoda Schluinbergerja opravičeno pozornost; te nasade vzdrževali so dosedaj še z ogljikovim sulfitom. Obstojijo skoraj izključno iz portugizca. Ta trta sama na sobi ni tako občutljiva proti trtni uši, kakor one vrsto, ki dajejo bela vina. Vendar so pričeli interesenti tudi v tem vinorodnem okraji proprijemati se moderne vinoreje.
Dne 7. kimovca podalo se je blizo 30 udov shoda na Ogrsko in so obiskali najprej peščeni nasad v Kečkeinetu.
Ta je zasajenih blizo 200 oralov vinogradov v drobnem pesku, v kterein ne more živeti* trtna uš in pogine. Tu so režejo v jeseni žlahtno trte, ki dajejo živa ogrska vina, in se oddajajo na spomlad raznim trtnicam v svrho požlahtnjovanja. Po zimi morajo nasade pred mrazom s tem varovati, da jih zakrijejo. Grozdje je tu lepo in okusno in se razpošilja kot namizno grozdje po celem svetu. Vino ima pa čudno suh okus, in ne bo nikdar uadomestilo onih živih ogrskih vin iz goric.
Od tod šli smo skoz Arad v Paulis, v znano veliko ameriško trtnico, ki je sedaj največa v Evropi in ki je poklicana, da pripomore ogrski vinoreji do nepričakovanega razvoja. Tu so zamore vi deti, kaj se da doseči z zavednim strokovnjaškim postopanjem. Ta trtnica, ki obsega sedaj okolo 200 oralov, bila je zasajena od o grške vlade, ktera jo je odstopila pod gotovimi pogoji nekemu akcijskemu društvu. Med drugim mora to društvo v prvih letih vsako leto 1 milijon požlahtnjenih trt oddati za določeno cono ogrskim viuorej-com ; po preteku treh let mora so pomnožiti oddaja požlahtnjenih trt na 10 milijonov vsako leto.
Z ozirom na tamošnje za vinograde ugodnerazinoro tal si lahko mislimo, kaj se da storiti tudi negledč na pogoje, ktere je sklenilo to društvo z ogrsko vlado. Pričetki tega blaženega prizadevanja pokazali so so udeležnikoin tudi djanstveno pri pohodu vinogradov v Menes, Maeiarad in Muska, ktori so večinoma že na novo zasajeni.
Od tod krenili smo jo v Budapešto, kjer smo obiskali deželno izgledno klet, potem mestne nasade v Bakos in znano veliko klet gospoda Diezl v Promontoru.
Dne 11. kimovca obiskali smo nove nasade na Blatnem jezeru. Videli smo lepe uspehe. Tu vedo vrednost ameriških podlag tem bolj ceniti, ker je cela še pred kratkim časom tako lepa in velika vinorodna pokrajina sedaj popolnoma uničena od trtne uši. Na večer istega dne peljali smo se na Ptuj, kjer smo natanko ogledovali trtna sadišča gospoda Vibinor, ki je splošuo pohvalo dosegel. Od tod podali smo se proti Brežicam v vinorodni okraj Bizeljski, ki jo za nas Štajerce romarska pot. Tu smo najprej obiskali izglodni nasad gospoda Ballon in potem mnogih drugih posestnikov. Povsod kažejo nasadi zelo lepo, so zdravi. Vsi, ki vidijo ta kraj, pridejo do prepričanja, da je moderna vinoreja poklicana, obuditi novo življenje in prinesti novo blagostanje v našo lepo Štajersko.
Zadnji dan preživeli so ostali udeležniki te pouči ji vo ekspedicije v Mariboru, kjer so obiskali vinarsko šolo in popoldne izgledni vinograd našega nepozabljenega kneza Ivana. Sedaj je ta lepa posest last gospoda grofa Metan, ki oskrbuje to posestvo daljo po mislili svojega svetlega deda.
V Mariboru končal se je ta za vse udeležuiko nepozabljivi izlet. V korist našo vinoreje bi želeli, da bi so to, kar smo videli, kmalu in natančno popisalo v naših strokovnjaških listih, da bi služilo vsom v dobro, ki so zanimajo za novo vinorejo.
Gosp, Glasnik,
Kratka pravila za ohranitev živalskega zdravja.
1.	) Ne napajaj vroče in potne živine z mrzlo vodo tor je no puščaj stati na prepihu, ali v mrzlih hlevih.
2.	) Na potu daj konjem vode, predno poženeš, a ne, kedar ustaviš.
3.	) Napajaj domače živali s čisto, svežo, ne premrzlo, a tudi ne pretoplo vodo.
4.	) Ne napajaj pred krmljenjem.
5). Krmi živino o natanko določenem času.
6.	) Nikar ne pokladaj velo in sparjene detelje, da zabraniš hitro napenjanje in pogubonosno njedanjo.
7.	) Deteljo in travo pokosi v počotku cvetja.
8.	) Spomladi in jeseni ne pasi prezgodaj v jutru in no prepozno na večer.
9.	) Predno izženeš na pašo, vrzi živini malo suhe klaje.
10.	) Žrebet, telet in jagnjet ne pasi nikoli po rosnih pašnikih.
11.	) Ne goni nobene domače živali na zmrzle pašnike.
12.	) Vlažui in močvirnati pašniki so škodljivi vsem domačim živalim, osobito ovcam.
13.	) Po strnišču in detelji pasi samo nekoliko minut.
14.	) Drži samo toliko živine, kolikor je moreš dobro prehraniti.
15.	) Nikar živalske klaje hitro izpremiujati, temveč prehajaj polagoma od jodne krme k drugi, različni.
IG.) Mladim živalim, oso.bito bodoči vprežni in plemenski živini, ugaja paša bolj, kakor krmljenje v hlevu.
17.	) Seno, oves in reza niča so najboljša iu naj/, d ra vej ša konjska pica; ostalo krmivo pa konjem manj ugaja, ali jim col 6 škoduje.
18.	) Svinjam prija najbolj kuhana pica.
19.	) Ne krmi krompirjevo cime.
20.	) Mešaj svežo deteljo in travo med seno in slamo.
21.	) Detelja je brejim samicam precej nevarna.
22.	) Koruza in ječmen sta najprikladnejše žito za debeljenje prašičev.
23.	) Rž je najnevarnejša izmed vsega žita, zategadelj je ne krmi.
24.	) Korenstvo ugaja molznim kravam in konjem.
25.	) Bnkvica in bukvične tropine so konjem močno nevarne.
26.	) Daj živini sem in tja po nekoliko soli.
27.	) V bajerjih, kjer se napajajo domače živali, ne smeš razgrinjati konopelj.
28.	) Ne pokladaj izprijene klaje, predno .jo primerno ne pripraviš in njene škodljivosti ne pomanjšaš.
29.	) Solamura (slana mlaka) jo strup domačim živalim.
30.	) Hlevi morajo biti suhi, zračni, zadosti svetli, primerno topli, dovolj visoki, dosti prostorni, proti vzhodu obrnjeni in iznad okolišča malo povišani.
31.	) Ne puščaj po plemenu konj pred dovršenim četrtim, goved in ovflc pred poldrugim in svinj pred jednim lotom.
32.	) Snetivo žito je brejim samicam zeI6 nevarno.
33.	) Samico je treba v drugi polovici brejosti tečnejše krmiti. Joden teden pred porodom pa so naj pritrga nekoliko klaje.
34.	) Puščanje krvi, izprijena iti težko prebavna klaja in premrzla ali smrdljiva voda so nevarne nosečim živalim.
35.	) Nikar pri porodih po nepotrebnem pomagati.
3G.) Mladič mora mleživo posesati.
37.	) Žrebe naj sesa štiri mesece.
38.	) Žrebeta in teleta se naj spuščajo često na prosto, da si utrdijo zdravje, in da postanejo močnejša in krepkejša.
39.	) Snaženje, čohanje kože in umno gleštanje jo polovica krmljenja in polovica zdravja.
40.	) Za težka dela ne vprezaj konja pred dovršenim četrtim letom.
41.	) Za hitro vožnjo namenjeno konje goni počasi od doma, a proti domu zopet korakoma.
42.	) Nikar konj preobkladati, nikar delati z njimi do obne-moglosti — privošči jim potrebnega počitka.
43.	) Konjem no ugaja večdnevno počivanje.
44.	) No pozabi na pravilno podkovanjo.
45.	) Teleta moraš tečno krmiti.
46.	) Dolgo trajajoča in hitra vožnja je volom škodljiva.
47.	) Ne vprezaj vola o pekoči vročini.
48.	) Pitalna goveda imej v temnem hlevu ter jih krmi o natanko določenem času.
49.	Močvirnati pašniki, smrdljve luže, pokvarjeno krmivo, prah, deževno vreme in vročina so ovcam nevarni.
50.	) Prašiče moraš čedno držati, večkrat jim nastiljati ter jih
opirati s hladno vodo (osobito o vročini), zakaj umno gleštani ščo-tinarji so bolj zdravi ter so hitreje debolč, kakor pa nečisti in umazani.	„Vmna živinoreja11.
Razne vesti.
Volitve v glavni odbor kmet. društva. — Pri letošnji dopolnilni volitvi udov glavnega odbora našega kmetijskega društva so združeni gorski oddelki imenovali svojima zastopnikoma gospoda ces. svetnika Franca Vodopivca, c. kr. okr. šolskega nadzornika v Gorici in gosp. Ernesta Klavžarja, kateri je užo do zdaj zastopal te okraje v glavnem odboru. — Za Kras in Vipavsko je zopet izvoljen dosedanji zastopnik čast. gosp. Josip Mašera, vika rij v St. Mavru, in za Gorico in okolico jo zastopništvo tudi pridržano dosedanjemu odborniku gosp. Tomažu Fruliauf-u, ker so je nadejati, da so skoro iz Dalmacijo povrne na svoje mesto v Gorico.
* *
*
Avgust baron Babo, ravnatelj c. kr. vinarskega in sadjarskega učilišča v Klostorneuburgu, je po kratki bolezni, srčni hibi, umeri dne IG. oktobra t. 1. Star jo bil 67 lot. Našo društvo se je
ponašalo, imeti za med svojimi častnimi člani. Raujki je bil med najodličuišiini enologi sedanje dobe in spreten učitelj sadjarstva. Klosterueuburško učilišče je dobilo po njem slovečo ime. Delal in pisal je mnogo in v svojih strokovnjaških delih postavil si je sam najtrajniši spominek,
* *
*
Mejnarodni trg kmetijskih strojev bo na Dunaji od 4, do 7. maja 1895 ; priredi ga c. kr. nižje avstrijsko kmetijsko društvo v razstavnih prostorih VI. oddelka v c. kr. Praterju. — Tak trg je nekaka razstava, na katerej se prodajajo vse razstavljene stvari. Dobri, skušani kmetijski stroji in pripravno kmetijsko orodje so v sedanji dobi posebne važnosti, ker je povsod skrbeti za to, da se delo, kolikor možno, olajša in da so privarčijo delavno moči, katerih je čedalje manj na razpolago. Vsak večji posestnik je tako rekoč primoran, posluževati se v obširni meri sposobnih strojev in dobrega orodja, da ceneje prideluje in da nadomesti delavce, katerih ni lahko dobiti.
Ta razlog je napotil dunajsko kmetijsko društvo, da je sklenilo prirediti mejnarodni trg kmetijskih strojev, kateri se bo raztezal na vesoljno kmetijstvo in gozdarstvo, na vse kmetijsko in gozdarske obrtuije, na sadjarstvo, vinarstvo, kletarstvo, mlokarstvo in ribarstvo in bo obsegal deset oddelkov : I. kmetijstvo, II. kmetijske obrtuije, III. gozdnarstvo, IV. gozduarske obrtnije, V. sadjarstvo in vinarstvo, VI. stroji in orodje za živinorejo, VII. stroji in orodje za mlekarstvo, Vlil. ribarstvo, IX. živinozdravilstvo in podkovstvo, X. elektriciteta v službi kmetijstva in gozdnarstva in obojnih obrtnij.
Dodatek : Semena in umetna gnojila.
Kdor hoče kaj natančuejega pozvedeti — naj popraša v uradu kmetijskega društva v Gorici ali pa pri uredniku našega lista.
* *
*
„Uirma živinoreja44 je ime knjigi, katero je slovenskim gospodarjem v pouk spisal okrožni živinozdravnik g. Franjo Didar in velezaslužna družba sv. Mohorja v Celovcu poklonila svojim članom, in sicer je letos na svitlo prišel še le prvi del obsegajoč pouk,
„kako so domača živina zdrava ohrani41, drugi del „0 pasmah in umni roji domače živine* dobe člani prihodnje leto.
»Živinoreja je dandanes najkoristnejša panoga kmetijstva. Živina donaša največ dobička in najobilnejših koristij. Pa te koristi bi so lahko podvojile, ko bi z živino pravilneje ravnali in jo bolj umno vzrejali. Poglavitna stvar, po kateri mora hrepeneti vsak živinorejec, pa je: da ima zdravo, lepo in za dohodke dobro živino8.
S temi besedami uvaja knjiga svoje prekoristne, lepo, umljivo razložene nauke, za katere moramo kolikor gosp. pisatelju, toliko tudi Mohorjevi družbi jako hvaležni biti. Da je živinoreja preko-ristna in skoro povsod steber kmetijstva in prvi pogoj kmečkemu blagostanju — to spoznavajo tudi kmetovalci sami in zlasti v naših gorskih pokrajinah prodira to spoznanje v čedalje širše kroge, od kar so po delovanju mlekarskih društev in po uspehih tega delovanja spoznali, koliko dobička dajajo mlečni pridelki.
Zato pa se treba poprijeti umne živinoreje in ravnati se po naukih, oprtih na pozvedbo in skušnje, ki so nabrani v Dularjevi knjigi, katero prav toplo priporočamo vsem živinorejcem kot neprecenljiv zaklad, iz kojega naj skrbno in marljivo zajemajo, če hočejo, da jim bo živinoreja zares to, kar bi jim prav lahko bila — vir blagostanja.
V današnji številki smo priobčili konečui članek iz te knjige : „Kratka pravila za ohranitev živalskega zdravja44. Ta članek jo tako rekoč izloček glavnih naukov, ki so nadrobno razloženi v knjigi.
* *
*
Gnojimo travniko! — Naše kmetijsko društvo vabi po-gostoma kmetovalce, naj se deležč skupne naročbe umetnih gnojil. Večji posestniki naše deželno ravani so prav pridno oglašajo vsa krat, kadar so razpisane tako skupne naročbe. Od naše strani pa so le prav redki taki naročniki; in vendar je tudi na Krasu, na Vipavskem in v gorskih okrajih mnogo travnikov, ki bi se dali ze 16 zboljšati z umetnimi gnojili, kakoršen je Kainit, so hiperfosfati in dr. Pridelavah bi najmanj še enkrat toliko veliko boljšega sena, kakor jo sedanje, a ko bi travnike o pravem času razumno natrošaii s takimi gnojili. Najboljši čas za to je po končani košnj4 otavo, ali pa tudi pozneje po končani pašni dobi. Če natrosimo G do 8 kvin-
talov Kainita in 4 do 6 kvintalov Tliomasove žlindrine moko na hektar sveta, ho travnik izdatno pognojen. Najbolje jo pa, če oho gnojili pomešamo in to kakih 24 ur poprej, kakor ja .raztrosimo. Oo se pomešajo dolgo poprej, zgodi se lahko, da se sprimejo in tako strdijo, da nastane iz njih neka cementu podobna masa. Po takoj gnojitvi zgine mah s travnikov in namesto njega pahnejo boljše trave, detelje in grašico na površje in uže prihodnja košnja se sponese po dobroti in obilnosti.
* *
*
Kako je s Špehom treba ravnati, da ne postane žaltav. — Okajeni kos Špeha, kterega hočemo spraviti, izplakujmo toliko časa v vodi, dokler popolnoma ne izgine sol, ki se ni še raztopila; potom Špeh obesimo tako, da bode visel prosto v suhem prostoru. Tak Špeh se bode v 8 dneh potrdil in bodo kri-stalizoval. Nikar pa ne ovijajmo Špeha s popirjem, kajti popir za-branjuje vlažnost ter ovira kristalizovanjc.
N. 235G1 IV
OZNANILO.
Z ozirom na ugodno zdravstveno stanje živine na Italijanskem preklicuje c. kr. namestništvo v oznanilu od 25. prosinca 1894 štev. 1454 razglašeno omejitev uvažanja parkljaste živine od tam.
Uvažanje te pa jo pod pogojem dovoljeno, da so taiste v tukajšnjih okrožnicah od 25. prosinca 1888 št. 37 oziroma 7. vinotoka 1888 št. 15166. določenih mejnih čolnih uradov in dnevov in sicer: Robič vsaki pondeljek in sobota, Bračan vsako sredo in zadnji petek meseca, Chiopris-Viškone in Nogaredo vsako nedeljo in sredo, Viško, Strassoldo in Cervinjan vsako nedeljo in čotortek v tednu, pri uvažanju popolnoma zdravo in vsake kužno bolezni proste spoznane bile.
Po točki 2. dogovora o živinski kugi od 7. grudna 1887 mora ta živina tudi z živinskimi potnimi listi prcvidena biti, iz katerih bode razvidno, da je tista bila 14 dni v kraji izdajanja živinskega
potnega lista in da v tem kraji 30 dni ni bilo nobeue živinske kužno bolezni.
Živina, ki je providena z nepravilnimi potnimi listi, ali katera na kaki kužni bolezni trpi, se po odstavku 3, zgoraj navedenega člena 2, nazaj zavorne.
V TRSTU, dne 17. grudna 1894.
C. k. namestnik:
KINA LDI NI I. r.
VABILO
na skupno naročbo bakrenega vitrijola.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici odpre za prihodnjo spomlad, kakor v preteklih letih, naročbo na skupno nakupovanje bakrenega vitrijola (avstrijski pridelek prve vrste), ktere se lahko vdoležč udje tega kmetijskega društva in kmetovalci našo dežele.
Pogoji so naslednji:
1.	Kupna cena jo določena na 21 ghl. 50 kr. kvintal.
2.	Blago so izroči meseca aprila 1895 v Gorici.
3.	Pri naročbi je plačati 5 gld. varščino od vsacoga kvintala ali 50 kr. od vsacili 10 kilogramov. Nima veljave nobena vpisava brez dotične varščine.
4.	Doplačilo se opravi pri izročitvi blaga v Gorici, ktora so bo vršila v zato odmenjenih magacinih na starem trgu blizo društvenega urada, toda stroške nakladovanja bodo morali plačati naročniki sami.
5.	Za originalno sode držeče 250 kgr. ne bo plačati imbalaže, med tem ko za manjše množine se bo vračunil zavoj od 5 do 50 kr.; to se bo ravnalo bo različnosti množine blaga.
G. Naj manjša množina, ktero so smo vpisati, je določena na 10 kgr. in v množinah, ktere se dajo deliti z številko 10.
7. Naročbo se sprejemajo v uradu tega c. kr. kmetijskega društva do 31. marca 1895; oglasila za naročbe, ktera bi došla pozneje
17G
v tuhajšni urad, se povrnejo če ravno bi bila izročena pošti v zgorej določenej dobi.
8. Za naročnike, k tori bi ne prevzeli bakrenega vitrijola v času, ki so jim naznani s posebnim listom, se bo hranilo blago v ina gači n u šo osem dni, proti nagradi 1 kr. od kviutala na dan. Po preteku to dobe so bo smatralo, da dotičui naročnik noče vzeti blaga m vplačena varščina pojde v korist „zaloga za naročbe*.
©4* ——---------------------- ■	-	-»40
Najboljše žitne čistilnice, kar jih je sploh dobiti + in ki nadomeščajo vsak trieur, ter so bile, koder koli smo jih razstavili, povsod najviše odlikovane, potem
mlečne centrifuge
in drugi stroji dobivajo se pri
J. V. C H M E L AR,
Chroustow pošta Bolidalau via Polna na Češkem.
Tvrdka daja zanesljivo poroštvo, dovoljuje plačilo v rokih in pošilja stroje društvom tudi ua poskušajo.
Prosim, zahtevajte cenik! Poskusna komisija je na razstavi žitnih čistilnic v Pragi spoznala tako-le:
.............„Oiščenje in razdelenje zrn se je vršilo popolnoma pravilno. Delavne moči treba prav malo; mlin razplevi popolnoma in opravlja svoje delo izvrstno.
Ta mlin priporočamo najtopleje.
Razstavni odbor kmetijsko osrednje družbe za Cesko.
V Pragi, dne IG. maja 1894.
Načelnik strokovnega odseka:
Josip Heivvert 1. r.
Predsednik:
Knez Schwarze»berg 1. r.