List 8.
O škodi, ki jo delajo zajci sadnemu drevju.
Iz Dola 12. sveč. R—r. Letošnja zima je huda za ljudi in živali, ki biva na prostem. Primorala je posebno zajca, da je sel k drevju si živeža iskat. Prva dva tedna prosenca meseca je tukaj pogostoma obiakaval drevesnice, kterih je pri nas dokaj, ker imamo več za sadjerejo vnetih posestnikov , ter je mladim cepljencem in divjakom ne sama stranske vejice objedal, temoč vrhe in kožo tako oglodal, da jih je na več stotin skoraj popolnoma vničil. Enemu samemu hišniku, podružnice Zaboršt, je v njegovi lepo zasajeni drevesnici blizo 400 mladih cepljenih dreves pokončal. Mož, kteri je imel veliko veselje do sadjereje ter je upal, ž njim si lep denar pozneje prislužiti, je zdaj ves potrt in ob veselje za sadjerejo. Cenili so soseskini možje škodo nad 30 gold., namreč za vsako drevesce 10 novih kraje. Al to ni nič, vsaj vsak sam lahko ve, če je kolikaj drevesce lepo, da stane 20—30 kraje, pa tudi več. Kolika škoda tedaj gospodarju! Poslali so cenilci pismo gospodu v Ljubljano, ki ima lov te soseske v najemu, ter ga opomnili, naj nekaj škode gospodarju povrne. Al ta gospod je kratek odgovor na to dalrekši: „Tukaj so zajci toženi". Povejte nam, drage „Novice": ali je res & takim odgovorom vse pri kraji in ali se tako poškodovani kmet ne more pri nobeni gosposki pritožiti?*) In če je nima, svetoval bi, da vse veče soseske, kakor bodo v prihodnje, lov v svojem kraji za-se obdržž, da bi z divjačino, ktera jim škodo dela, potem ravnale po svoji previdnosti. **)   Je li mar bolje za par goldi-
*) §. 17. lovskih policijskih predpisov, ki jih je razglasilo c. k» ministerstvo notranjih oprav 15. decembra 1852. 1. štev. 5681, glasi se tako-le: „Lastnik zemljišča ima pravico, zahtevati brž odškodnino vsake »kode, ki jo v lovskih okrajih prizadene divjasčina (Ver-giitung aller Wildschaden) bodi si pri poljskih pridelkih, nogradih ali sadnih vrtih, in če njegovim zahtevam, tudi po posredovanji županovem ne zadosti, ima pravico tožiti zato pri dotični okrajni sodniji". — Dostaviti pa moramo, da ti lovski predpisi so razglašeni le v zakoniku doljno-avstrijskem, v našem jih pa žali-bog! nismo našli.
**) To pa ne bo slo, dokler se ne premeni ministerski ukaz od 15. dec. 1852., kteri je premenil §. 7. lovske postave od 7. marca 1849. tako, da je občinam (soseskam) vzel pravico , da na svoje ime ne smejo lova v najem vzeti, in če bi ga po-kakem ovinku (pod drugim imenom) v najem vzele, tak ni veljaven.
Vred,
58
narjev v najem dati lov oddaljenim najemnikom, kteri ga imajo edino samo za kratkočasenje, za škodo pa, ktero divjačina po kmečkih soseskah tako pogo-stoma dela, jim pa nič mar ni? Letošnjo hudo zimo bi bili gospodje najemniki lova v debelem snegu lahko mnogo več zajcev blizo kmečkih koč postivlili, kakor drugikrat, ko dan za dnevom po gozdih tavajo pa nič ne vlovč, in poleg^veselja lovskega bi sadjerejcem zelo na korist bili. Ce pa kdo kakošnega škodljivega zajca v „kontrobant" vbije in da le kolikaj sum nanj leti, da je on tat divjine, žugajo mu že z zaporom ali denarno kaznijo! Vem, da ne bi bilo prav, ako bi vsak smel divjačino pobijati, ker imamo tudi mnogo koristi od nje; al zajec je večkrat škodljiva žival, in takrat, kedar škodo dela, naj se mu zgodi to, kar človeku, kedar krade in ropa. Kdor se pa še boljše hoče od škodljivosti zajca prepričati, ta naj gre zdaj, ko je že malo sneg odlezel v gozde , naj opazuje bolj natančno mala gozdna drevesa, pa bode videl, da tožbe o škodi, ki jo dela zajec, so pravične.