Eatoližh cerkven list. Danica izdaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. List 17. XXXTTI. V Ijubljani 23. mal. travna 1880. O hersansUetn zakonu. Lavantinski premilostni gospod knez in škof so razglasili znamenit pastirski list o svetem zakonu. Dali so posnetek slavne okrožnice papeževe o tem nauku, ki je sploh in še zlasti dan danes silo važen. Glasi se tako-le: Pastirska beseda, katera seVam, ljubi moji! danes s prižnice bere, ni moja, namreč vašega škofa beseda, ampak je beseda najvišega učenika vesoljne svete katoliške cerkve, namreč sv. Očeta Papeža Leona XIII. Vzeta je ta beseda, le nekoliko okrajšana, iz Njih okrožnice, katero so pisali vsem katoliškim patrijarhom, Er i matom, nadškofom in škofom po vesoljnem svetu, tvar, ktero ta okrožnica obravnava, je „keršanski zakon". Po vsej pravici se je dozdeval svetemu Očetu keršanski zakon zadosti važen predmet, da so zvoliii vsem vernikom brez razločka, tedaj tudi vsem keršan-skim oblastnikom in njih podložnikom resno v spomin zaklicati dvojno resnico, katero je cerkev Kristusova o keršanskem zakonu od nekdaj terdila, namreč, da je zakon svet in da je od Kristusa postavljen zakrament. Povod k temu so Jim dale britke skušnje, ki se tu in tam po keršanskih deželah prikazujejo, da se namreč prav ta dvojna lastnost zakona, da je svet in da i*e pravi zakrament, prezira ali celo utajiti hoče,vtem to nekteri terdijo, da zakon ni več, kakor vsaka druga pogodba, ktero dva človeka med seboj skleneta; drugi pa sv. Cerkvi one pravice prikrajšati ali celo uzeti hočejo, ktere je od Kristusa samega prejela, kakor do druzih zakramentov, tako tudi do zakramenta sv. zakona. Poslušajte tedaj pazljivo, kako sveti Oče sami o tem prevažnem predmetu govorijo: Častitljivi bratje! ZveliČanje in apostol j ski blagoslov. „Skrivnostni sklep Božje modrosti, kterega je Zve-ličar človeški Jezus Kristus na zemlji izpeljati sklenil, je nameraval, svet, ki je tak6 rekoč na starosti onema-goval, po njem in v njem prenoviti. To je izrekel sv. Pavel v krasnih in tehtnih besedah, ko je pisal do Efe-žanov: „ „Skrivnost njegove volje je .... vse v Kristusu prenoviti, kar je v nebesih in kar je na zemlji"". Zares, komaj je začel Kristus Gospod zverševati povelje od Očeta mu izročeno, je dal svetu takoj novo lice in novo obliko, ker je to odstranil, kar je bilo zastaranega. Kajti rane, ktere je greh pervega človeka človeštvu zasekal, je zacelil; vse ljudi, ki so bili po naturi otroci jeze, je z Bogom spravil; utrujene po stoletnih duševnih zmotah ie zopet pripeljal k resnici; po vsakoršni nečistosti zdelane je zopet obnovil k vsakoršni čednosti; povernil jim je pravico do večnega zveličanja ter jim dal gotovo upanje, da bode enkrat celo njih truplo, umerljivo in minljivo, deležno neumerljivosti in nebeške veličasti. Da bi se pa te neprecenljive dobrote, dokler dolgo bodo ljudje, tako dolgo tudi na zemlji ohranile, je postavil cerkev za namestnico svojega poklica, ter ji v skerbi za bodoče čase zapovedal, naj bi to, kar bi se v človeški družbi kedaj zamotalo, poravnala, in kar bi razpadlo, zopet postavila." — — „Vendar naš namen ni, naštevati vsega, kar tu sem spada; marveč hočemo ie od domače družine govoriti, ktere korenina in podlaga je zakon." „Vsakdo pozni, častitljivi bratje! pravi začetek zakona. Kajti, da si tudi nasprotniki keršanske vere ne-prenehljivega cerkvenega nauka o tej zadevi spoznati nočejo, in si že dolgo prizadevajo, izročilo vseh ljudstev in vseh stoletij zatreti, vendar niso zamogli ne moči ne luči resnice ugasiti in zmanjšati." Sveti oče razlagajo nadalje, kako je bil zakon v paradižu postavljen, ko je Bog perva človeka vstvaril, in potem nadaljujejo: „Pa ta toliko častitljivi in vzvišeni značaj zakona je začel pri paganskih narodih dalje bolj razpadati in zginjati. Celo pri judovskem ljudstvu ga najdemo nekako omračenega in zatemnjenega. Kajti sčasoma je pri njih splošna navada postala, da je smel mož več žen imeti. Pozneje pa, ko je Mojzes njihovi terdovratnosti spregledal in postavno ločitev dovolil, je bila razvezi zakona steza pričeta. Pri paganih pa bi se skoraj neverjetno zdelo, v kakšno globočino spridenosti in zverže-nosti so se ženitve pogreznile; kajti prav tukaj so bile vsem zmotam in naj geršim strastim vsacega ljudstva prepušene." „Vendar zoper toliko spridenost in oskrumbo, s ktero je bil zakon omadeževan, je slednjič z nebes došla pomoč in zdravilo; kajti Jezus Kristus, ki je človeško dostojnost obnovil in Mojzesovo postavo dopolnil, je na zakonsko zadevo obernil svojo pozornost, ktera ni bila ne poslednja in ne naj manjša. Sam namreč je počastil ženitovanje v Kani na Galilejskem s svojo pričujočnostjo in ga je za vselej imenitno storil po svojem pervein čudežu ; in prav zato smemo reči, da se s tem dnevom začenja novo posvečenje zakonske zaveze. Potem je zakon zopet zavernil k častitljivosti njegove perve vsta- nove, dokler je od ene strani judovsko šego hudo grajal, po kteri so mnogoienstvo in ločitev sakona zlorabili, od druge strani pa ostro zapovedal, da naj se nikdo ne prederzne to ločiti, kar je sam Bog s neločljivo vezjo zvezal za vselej. Zatorej, ko je ovčre, ki so se iz Mojzesove postave navajale, overgel, je po svoji lastnosti kakor naj viši postavodajatelj zastran zakonskih ljudi sledeče določil: „Jaz vam pa povčm, kdorkoli se od svoje žene loči, rasun savolj prešesto vanja, in drugo vzame, prelomi sakon; in kdor ločeno vsame, prelomi sakon." (Mat. 19, 9.) Kar pa je bilo s Božjo veljavnostjo o sakonu zapovedano in postavljeno, to so aposteljni, oznanovalci Božje postave, še obširneje in natančneje po svojih pridigah in spisih učili. Zares aposteljnom učiteljem gre hvala za vse, karkoli so od nekdaj učili naši sveti očetje, cerkveni zbori in ustno izročilo vesoljne cerkve; namreč, da je Kristus Gospod zakon k časti zakramenta povzdignil in ob enem učinil, da zamorejo zakonski, obvarovani in krepčani po milosti, ktero nam je njegovo sasluženje pridobilo, prav v zakonu k svetosti dospeti; da ga je po podobi svoje skrivnostne zaveze s cerkvijo čudovito obnovil in vsled tega naturno ljubezen v njem vzvišal in družbo moža in žene, ki je že po svoji na-turi nerazvezljiva, z vezjo Božje ljubezni še močnejše zavezal. „Možje, piše sv. Pavel do Efežanov, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil in sam sebe sanjo dal, da bi jo posvetil... Možje morajo svoje žene ljubiti, kakor lastna telesa.... Nihče še ni kedaj svojega telesa sovražil, temuč ga redi in oskerbuje, kakor Kristus cerkev; udje smo namreč njegovega telesa, od njegovega mesa in od njegovih kosti. Zavoljo tega bo zapustil človek očeta in mater svojo, in se bo deržal svoje žene, in bo ta dva v enem mesu. Ta skrivnost je velika; jaz pa rečem, v Kristusu in v cerkvi." (Ffež. 5, 25—32.) Isto tako so nam aposteljni poročili zapoved Kristusovo, da edinost in dosmertna veljavnost zakona, kakor se je že pri njegovi vstanovitvi tirjala, je sveta, in se nikdar in nikoli razrušiti ne smč. Uči namreč zopet sv. Pavel: „Tem pa, kteri so v zakonu, ne za- f>ovem jaz, ampak Gospod, da naj se žena od moža ne oči; ako se pa loči, naj ostane neomožena, ali pa naj se s svojim mož^m spravi." In nadalje: „Žena je navezana na zakonsko postavo, dokler nje mož živi; ako njen mož umerje, je prosta." (1. Kor. 7) „Iz teh vzrokov je postal zakon velik zakrament, v vsem častitljiv, Bogu dopadljiv, čist in spoštovanja vreden kakor podoba in znamenje najviših reči." „Vendar s tem, kar je dosihmal omenjenega, še ni vse povedano, kiko je keršanstvo zakon povzdignilo in doveršilo. Pervič namreč je zakon prejel viši in žlahtniši namen, kot ga je poprej imel, kajti od zdaj zanaprej ima nalogo, ne ie da se človeški rod množi, ampak da cerkev vedno nov naraščaj iz njega prejema, soderžav-Ijane svetnikov in domačine Božje; tako namreč, da se ljudje rodijo in izrejajo v ta namen, da v pravega Boga in Odrešenika našega Kristusa verujejo in ga častijo. — Drugič so obema zakonskima dolžnosti odkazane in medsebojne pravice natanko določene. Njuno serce bodi vedno tako vravnano, da nikdar ne pozabita, da sta drug druzemu dolžna priserčno ljubezen, nepremenljivo zvestobo, djansko in vedno podporo. — Mož je poglavar družine, je glava žene; ker je pa žena meso od njegovega mesa in kost od njegovih kosti, naj bo možu pod-veržena ne kakor dekla, temuč naj ga vboga kakor to-varšica, kajti taka pokoršina ne bo manjšala ne njene častitosti, ne njene dostojnosti. Ker pa mož predstavlja Kristusa, žena pa cerkev, mora tako v možu, ki ukazuje, kakor v ženi, ktera vboga, vedno bivati božja lju bczen, ki vsako dolžnost zlajšuje. „Z?' ' mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve; kakor je pa cerkev Kristusu podložna, takó naj bodo tudi žene svojim možem v vseh reččh." (Efež. 5, 23-24.) — Kar otroke zadeva, so po vesti zavezani, staršem biti pokorni, jih vbogati in spoštovati; nasproti pa so starši dolžni vse skerbi in misli na to obračati, da otroke vzderžujejo in zlasti k Čednosti izrejajo: „Očetje! izrejajte otroke v podačevanji in svaijenji Gospodovem." (Efež. 6, 4.) Is tega je rasvidno, da so dolžnosti sakonskih mnogotere in ne lahke; toda moč, ktero is sakramenta prejemajo, stori, da postanejo dobrim sakonskim lahke in celó prijetne." „Ko je Kristus zakonske zaveze k taki in toliki imenitnosti prenovil, je vso oblast nad njimi svoji cerkvi izročil. Ona se je tudi vedno in povsod te ob-asti nad zakoni kristjanov posluževala in sicer tako, da je bilo vsem očitno, da je ta oblast njej edini lastna, da je ni od ljudi zadobila, ampak po volji svojega Začetnika z neb es prejela. Koliko skerbi in truda si je cerkev prizadejala, da bi zakonu svetost ohranila in ga v vsej popolnosti obvarovala, je preznano, kakor da bi bilo treba, še le vse to dokazovati".... „Pri vsem tem, po prizadevanji hudega duha, nikoli ni brez ljudi, kteri, kakor druge dobrote odrešenja za-roetujejo, enako tudi prenovitev in doveršitev zakona ali zaničujejo, ali naravnost tajijo. V starodavnih časih je bila pregreha nekterih v tem, da so zakonu v enem ali drugem oziru nasprotovali; pa sedanji čas je še veliko škodljivša pregreha onih, ki bi naj raj še zakon, sedaj vsestransko doveršen, v njegovem temelju razdjali. Vzrok te prikazni pa je v tem, da so taki ljudje napolnjeni z nauki krivega modroslovja in okuženi z mišljenjem množice, za česar voljo ničesa težej ne prenašajo, kakor biti komu podverženim in pokornim. Zato vse svoje moči v to napenjajo, da bi ne le posamni ljudje, temveč cele družine in ves Človeški rod Božje gospostvo ošabno zaničevali. Ker je pa korenina in začetek družine in vesoljne človeške družbe v zakonu, ne morejo nikakor sterpeti, da bi bil zakon sodnji oblasti sv. cerkve pod-veržen; temveč si prizadevajo mu vsako svetost vzeti, in ga potisniti med one reči, ki so po zgolj človeških naredbah vstanovljene, in ktere deržava po svoji svetni postavi vlada in obravnava." ... „Ker je pa zakon sam po sebi in po svojem pomenu sveta reč, tirja pravi red, da ga (kolikor je zakrament) ne vlada in ne vravnava svetna oblast deržave, ampak Božja oblast cerkve, kteri edini gre učiti, kar je svetega. Na dalje se mora v poštev vzeti, da je zakon zakrament, in to ga ravno pri kristjanih s toliko imenitnostjo obdaja. O zakramentih pa smé po volji Kristusovi le cerkev postave dajati... Slednjič je velike važnosti tudi glas zgodovine, ktera nas obilno uči, da se je cerkev skozi vse čase postavodajalne in sodnijske oblasti v zakonskih zadevah prosto posluževala"... „Nikogar pa naj ne moti ona od nekterih toliko hvalisana ločitev, vsled ktere zakonsko pogodbo od zakramenta ločijo, se vé, le v ta namen, naj bi bilo cerkvi le to prideržano, kar se tiče zakramenta, zakonska pogodba pa naj bi bila oblasti in poljubju svetnih vladarjev prepuščena. — Kajti tako ločenje, ali bolje rečeno, tako razterganje se opravičiti ne dá, ker je do-gnano, da se v kerščanskem zakonu pogodba od zakramenta ločiti ne dá, in toraj prava in postavna zakonska pogodba obstati ne more tako, da bi sama po sebi zakrament ne bila. Kajti Kristus Gospod je zakon k časti zakramenta povzdignil; zakon pa obstoji ravno v pogodbi, ako le je po postavi sklenjena. Dostaviti se še more, da je zakon zato zakrament, ker je znamenje sveto in gnado delivno, ter ima vtisnjeno podobo skrivnostnega zakona med Kristusom in cerkvijo. Bistvo in obliko tega skrivnostnega zakona pa izrazuje ona vez naj tesnejše sklenitve, s ktero sta mož in žena sklenjena, in ta včz je ravno zakon sam. Iz tega je razvidno, da je vsak postavno sklenjen zakon mea kristjani že sam v sebi zakrament, in da resnico hudo žali, kdor terdi, da je zakrament le nekaki kinČ ali neka posebnost od svunaj pridjana, ktero ljudje, ako se jim poljubi, od aakonske pogodbe odlušiti smejo in zamorejo".... (Konec sledi.) Sveto Detinstro. (Dalje.) VII. Neka] naukov za domače otročiče. Djanje sv. Detinstva ni le samo za poganske otroke, temuč ima tudi namen boljšati, blažiti in omečevati domače, keršanske otročiče. Naj torej nasleduje tukaj za vas male nekoliko lepih naukov. Rečem vam tedaj: Otroci, bodite usmiljenega serca! Prepričani bodite, da človek, kteri ni usmiljen, je prav ostuden, Bogu in liudém zopern. Jezus, vaš nebeški izgled, je rekel: „Bodite usmiljeni, in bote usmiljenje dosegli." Bodite usmiljeni do ljudi. Vsak človek naj se vam smili, posebno pa mali otročiči, ki se sami ne morejo braniti in ne si pomagati. Nikoli nobenega nikar ne žalite, ne tepite, ne psujte in ne ameijajte. In če vidiš ubozega malega, da je lačen, prav vstregel boš Jezušku, ako mu malo svojega kruhka daš, ali pa kaj druzega dobrega storiš. Če vidiš malega, da se joka, nikar se mu ne smejaj, nikar se nad njim ne zadiraj. Pobožkaj ga; prašaj, kaj mu je, in pomagaj mu. # Neusmiljen je, kdor se drugim otrokom pači, jih oponaša, zaničuje. To je hud greh pred Bogom, in nesramno pred ljudmi. Bog ne daj, v otroke ali kogar si bodi pesa dražiti, kamenje metati 1 Enake ostudnosti se prav velikrat vidijo po cestah, po ulicah, sploh po igrališih. O koliko nesrčč se zgodi z lučanjem kamnov 1 Ti enkrat kamen zaženeš in s tim druzega utegneš na vse žive dni nesrečnega storiti, ako mu oko isbiješ, ali ga drugač hudo poškoduješ! Ljubi otroci, ie enkrat vam pravim, pri ljubem vašem Jezušku: nikar ne mečite kamenja, krepeli ali kaj enacega za ljudmi; — bodite usmiljenega serca! Pastiiji, nikar se ne sovražite s pastirji druzih vasi. Bog je zapovedal: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." Prav hudo in pregrešno delajo pastirji, ki se med seboj „na koražo" kličejo, zmčrjajo, ali se celo med seboj tepó. Tega Bog ne dajl Mali se začnč tepsti, veliki se nehajo dostikrat še le kadar so koga hudo ranili ali celó ubili, drugi pa grišli na ljubljanski grad med tolovaje in tatove za veko lét. Kako je to strašno! Nič več ne more taki človek biti vesel in dobre volje, ki je toliko nesrečo bližnjemu prizadjal. Kakošna pa bo enkrat sodba pred Bogom, ki je rekel: „Ne ubijaj!" Tudi šolarji raanib šol ali razredov so si včasi sovražni med seboj. To ni olika; to je neobtesanost in divjačina. Kdor ne zná prijazen biti do bližnjega, ni vreden, da bi svinje pasel, koliko manj še, da bi v tako častitljive poslopja hodil, kakor so šole in učiliša. Tudi tisto grozno vpitje gredé ie šole, v šoli itd., kakor se večkrat sliši, je nečedno. Bati se je, da vekači postanejo pretepači, io jih bodo še po ječah kdaj potikali. Imejte lepo in usmiljeno serce do očeta in matere. Grozno je žalostno, da ta ali ta otrok žalost, brit-kost ali sploh sramoto dela lastnemu očetu, lastni materi, bratom in sestram. Šiba ne bo odšla, maščevanje ne bo odjenjalo od otroka, kteri s starši hudo dela. Bog sam je slovesno zapovedal: „Spoštuj očeta in mater"! O ti ubogi otrok, kaj boš ti vse terpel, ako se tvoja mati jokajo zavoljo tebe! Nepokoj te bo preganjal v življenji in še v grob, ako svojim staršem krivice delaš, jezo napravljaš, da ne mara prezgodaj grejo v hladno zemljo zarad tvoje hude terme. Ti si morivec svojih lastnih staršev. Gorjč tebi! Bodite usmiljeni do starih ljudi in do vsacega Človeka, Prav velikrat se stari in nezmožni ljudje pritožujejo, kako gerdo in neusmiljeno se mlajši ljudje, celd že otroci do njih obnašajo. Taki grehi otrčk zoper stare ljudi so težki kamni, ki otrokom samim ca glavo padajo. Bog zapoveduje v sv. pismu, da „pred starčkom vstani", — to se pravi: spoštuj ga, priteci mu na pomoč, ako je potrebuje; ne pa da bi ga žalil. Kako lepo je, kadar otrok slepega ali kraljevega starčka aa roko pelje! # . i . Dostikrati res so taki ljudje še sicer revni, slepi, kruljevi, gluhi in vsaktere pomoči potrebni. Kako lepo plačilo bo tebi Bog pripravil v nebesih, ako se starčkov U8miljuješ. Otroci, bodite usmiljeni tudi sami do sebe! Tvoj naj hujši sovražnik je greh. Če ti pride ta v serce, je tvoj mir pokopan; ti postaneš naj veči terpin, zato ker imaš kačo v sercu. Bog pravi v sv. pismu, da „za grešnika ni miru". Če pa miru nimaš, kako boš srečen? Ti grehu služiš, greh pa tebi šibe plete! Hudo, prehudo boš tepcn. Ti grehu vstrežeš enkrat, dvakrat, trikrat; greh te bo pa zato šibal stokrat, tisučkrat, deset tisučkrat; pa še ne bo konca. Torej, ljubi otrok, dragi mladeneč, spoštovana deklica, imejte usmiljenje sami seboj, nikar nikoli in nikakor v noben greh ne privolite! . . j Imej usmiljenje sam seboj, otrok, in vari si zdravje, ktero presega vse vreče rumenih cekinov in vse zemeljske dobrote. Ne počenjaj prederznih reči, s kakoržnimi si utegneš roko ali nogo zlomiti, vrat uviti, sušico si nakopati itd. Bodi zmčren v vživanji jedi, pijače. Van se glad-nega poželenja in ne kradi sadja, podzemljic, lepih in dišečih cvetlic po tujih vertčh in njivah. Skoda bo poslednjič le tvoja; imej tedaj usmiljenje sam seboj. Ne le tvoje poštenje gre po vodi s takim djanjem, temveč pokopuje se tudi tvoj bistri um, tvoj spomin, mrači se tvoja pamet, gine tvoja telesna živost, sploh dušno in telesno zdravje gre pod nič. Imej torej usmiljenje sam seboj in vari se tacih samopašnosti. Bog te obvari že celo strupenega žganja, ljubi otrok! Ce se tega navadiš, si zgubljen, vsi lepi upi za-te gredč po vodi! (Konec prih.) Cerkev — nepremagljiv*. (Dalje.) Le malo časa so imeli kristjeni mir; že Avrelijan possbi ostre šibe Božje, ki je tako očitno tepla prege-njavca kristijanov, Valerijene. Zdajci po svojem nastopa ne prestol ukeže vseti kristijsnom že pridobljene in določene pravice. Tode Bog ne dovoli, de bi on mnogo česa trinož l vernike. Laktancij piše o njem: „Avrelijan, strasten in jesovi- tega značaja, spominjal se je sažnjosti Valerijanove, pa ni pomnil ljatih hudobij in kazni za nje, ki so ga doletele; tudi on se spozabi, da je le človek, da tudi nad njim gospoduje vladar nebes in zemlje. Niso še vedeli v oddaljenih krajinah grozovitih ukazov, ktere je cesar razglasil proti kristijanom, že ga zadene šiba Božja; v Traciji namreč je bil umorjen od svojih lastnih priia-teljev." * j Obupani, premagan sovražnik, ki od nikoder ne more več pričakovati pomoči, še enkrat s vso silo, zaradi obupa, napade svojega nasprotnika, češ, ali naj zmsgam, ali naj poginem. Tako so storili tudi kruti nejeverci v začetku če-tertega stoletja zadnji poskus proti vterjenemu in v sercih toliko tisoč spoznovalcev vkoreninjenemu kerščanstvu. Kajti v tem času so zasedali rimski prestol ljudje, _ ne ljudje, pošasti, kakor jih je svet le malo videl v človeški podobi. Kdo bi ne satrepetal, ko čuje imena: Dioklecijan, Valerijan, Maksimin, in druge. To so bili, skoro da, naj bolj tužni časi za ker-ščanstvo. Grozovitost, trinoštvo kraljevalo je mnogo časa. Laktancij pravi o Dioklecijanu: „Dioklecijan, ki se sme imenovati iznajditelj novih hudobij in spočetoik novih pregrčh, je terl in končeval vse; ni toraj čuda, da je jel divjati tudi proti Bogu." L. 284 posili se Rimljanom za vladarja. Rojen je bil v Dalmaciji, sin priprostih staršev. Že od mladih n6g divjašk, stopi v vojaški stan, kjer spleza počasi do naj viših služb, celo do cesarske krone. L. 286 razdeli cesarstvo na dvoje; zapadni del izroči Maksimijanu, kterega so imenovali Herkuleja, sam pa prevssme vzhodnji del z glavn