GDK:425.1 :425.3:48(497.12) Kontrola v okviru popisa poškodovanosti gozdov v letu 1990 Borut SOČAN* Izvleček Sočan, B.: Kontrola v okviru popisa poškodovaM nosti gozdov v letu 1990. Gozdarski vestnik, št. 5/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit lit. 2. Kontrola je pomemben element v sistemu opa- zovanja poškodovanosti gozdov. Kljub temu, da smo jo lani opravili prvič, smo dobili številne pomembne rezultate in informacije, ki jih bomo uporabili pri nadaljnjem razvoju metode opazova- nja poškodovanosti gozdov. Ključne besede: popis poškodovanosti gozdov, Slovenija. UVOD Zaradi več tehtnih razlogov, temelječih na izkušnjah preteklih popisov poškodova- nosti gozdov, smo v lanskem popisu name- nili več pozornosti kontroli in zbiranju po- vratnih informacij. S kontrolo smo hoteli dobiti čimveč informacij v zvezi s kvaliteto in zanesljivostjo podatkov, pridobljenih v popisu, in čimveč informacij za nadaljnje izpopolnjevanje metode. Kontrola je bila manj namenjena konkretnemu preverjanju popisovalcev, ker je bilo zaradi težav manj kontrolnih točk kot popisovalcev. V vseh evropskih državah, kjer izvajajo popise po- škodovanosti gozdov v skladu z ECE dolo- čili, je kontrola pomemben element popisa. število oziroma delež kontrolnih točk je med 8 in 15 procenti od vseh popisanih točk. Kontrolo izvajajo neodvisne ekipe, po navadi sestavljene iz sodelavcev inštitucij. ki popis vodijo in organizirajo. Mi smo izbrali 12 kontrolnih točk, in sicer slučajnos­ tno iz 16 km mreže, teh 12 točk znaša 8% vseh popisanih v lanskem popisu. Osnovna " B. S., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. Synopsis Sočan, B.: The Control within the Scope of Forest Damage lnventory in 1990. Gozdarski vestnik, No. 5/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 2. Control represents an important element within the system of forest damage monitoring. Despite the fact it was carried out for the first time last year, numerous important results and a lot of information were achieved which are going to be used in the future development of the forest damage monitoring method. Key words: forest damage inventory, Slovenia. predpostavka pri kontroli je bila, da so kriteriji sodelavcev IGLG, ki vodijo popis, primerjalna osnova. Ta primerjalna osnova je mednarodno usklajena na vsakoletnih mednarodnih seminarjih in številnih bilateM ralnih stikih s sosednjimi državami v srednji Evropi. Kontrolno ekipo sta sestavljala Lojz Grubelnik in Borut Sočan; na treh kontrolnih točkah sta sodelovala še mag. Dušan Jurc in dr. Franc Batič. Postopek pri kontrolnem popisu je bil enak rednemu postopku pri popisu. Letos so popisovalci, vsaj večina (razen dveh), skupaj s popisanimi obrazci oddali tudi kratko poročilo o poteku popisa, ki je vsebovalo osnovne značilnosti in njihove glavne pripombe. Ko smo pozneje rezultate kontrole primerjali s pripombami popisoval- cev, smo odkrili nekaj zanimivih povezav, ki bodo opisane pozneje. 1. MESTO IN POMEN KONTROLE V OKVIRU POPISA POŠKODOVANOSTI GOZDOV a) Značilnosti podatkov, ki jih zajemamo v okviru popisa poškodovanosti gozdov G. V. 5191 255 V okviru popisa poškodovanosti gozdov opazujemo več različnih med seboj bolj ali manj povezanih pojavov. Redki podatki v popisu so objektivno določljivi (premer, dre- vesna vrsta, R6 ... ), večino jih lahko ozna- čimo za t. i. »mehke« podatke, kjer igra pri meritvi oziroma oceni pomembno vlogo subjektivni prispevek popisovalca. Kljub te- mu, da so objektivno določeni kriteriji za zajemanje »mehkih« podatkov, je praktično malo možnosti, da bi jih dva popisovalca vedno enako ocenila v skladu z dejanskim stanjem. Ines (1988) je v spodnji regresijski enačbi opredelil vire variacija pri ocenjeva- nju osutosti, igličavosti in porumenelosti. Analogno pa lahko razmišljamo tudi pri ocenjevanju številčnosti in pokrovnosti liša- jev ter pri ocenjevanju bolezni in drugih pojavov pri popisu. Yii = xi + aitbi*z1 + e Yii =ocenjena vrednost pojava xi = dejanska vrednost pojava aii =faktor naučenosti bi = drugi viri varia<;ije (razmere v okolici, vreme, čas opazovanja, vrsta sestaja, sta- nje drevesa . . . ) zi = pristranskost ocenjevalca e = slučajna napaka že pri pripravi popisa moramo upoštevati glavne vire variacija in poskrbeti, da jih zmanjšamo na najmanjšo možno mero. Kontrola popisa služi določitvi okvirnih vred- nosti za omenjene vire variacija. b) Kontrola kot element popisa poškodovanosti gozdov Shema prikazuje mesto kontrole v popisu poškodovanosti gozdov: V fazi priprave popisa so rezultati in informacije, pridobljene s kontrolo pomem- ben kažipot za odmero potrebnega čas za učenje popisovalcev, za izdelavo ali dopol- nitev navodil in drugih pripomočkov (npr. referenčne fotografije ... ), za dopolnitev in izpopolnitev opreme in za natančnejša opredelitev pogojev, v katerih mora potekati popis. Pri izvedbi popisa ima kontrola pozitiven vpliv na delo popisovalcev. Povsem člove­ ško in normalno je, da večina ljudi dela bolj zavzeto in korektno, če vedo, da bo njihovo delo preverjano. Pri ovrednotenju podatkov in interpre- taciji rezultatov z informacijami o zaneslji- vosti in kvaliteti opazovanih pojavov relati- viziramo posamezne podatke oziroma nji- hove vrednosti. 2. REZULTATI KONTROLE POPISA POŠKODOVANOSTI GOZDOV A) Splošni pregled Pri analizi kontrole in pregledu popisa smo odkrili relativno veliko število pomanj- kljivosti in napak v procesu popisa. Posa- mezni sklopi se med seboj precej razlikujejo POMEN KONTROLE V POPISU PROPADANJA GOZDOV PRIPRAVA POPISA 256 G. V. 5191 1 po kvaliteti izvedbe, dejstvo pa je, da so nekateri sklopi popisa glede kvalitete pod pričakovanim nivojem. Kontrolni vzorec je bil majhen, njegova struktura se razlikuje od strukture popi- snega vzorca zaradi večjega deleža iglav- cev. Preglednica 1 prikazuje primerjavo nekaterih glavnih podatkov popisa in kon- trole. B) Pregled po posameznih sklopih a) Označitev in postavljanje točk. Lani smo se v popisu odločili za »prečiščenje« mreže. Tako smo iz popisa izpustili vse točke, ki niso padle v gozd in vse tiste, ki so bile postavljene na gostejšo mrežo od 4 x 4km. Tako smo dobili 560 točk na 4 x 4 km mreži oziroma 160 na 8 x 8 km mreži. V popis smo zajeli 143 točk 8 x 8 km mreže, 17 točk, ki padejo v mladje smo iz popisa izpustili, kar treh točk pa popisovalci niso našli. Glavne pomanjkljivosti, ki smo jih odkrili, pa so naslednje: - popisna točka, ki je bila premaknjena nazaj v gozd (2 kontrolni točki); pomanjkljiva ali nepravilna označba točke (5 kontrolnih točk); - napačna izbira kvadranta (1 kontrolna točka}; - narobe označena stojišča {1 kontrolna točka); - narobe vzeta drevesa (eno ali več} (2 kontrolni točki), dvojčki vzeti kot eno drevo namesto dveh (dva primera); - nepravilne oziroma pomanjkljive oznake dreves (5 kontrolnih točk}. b) Splošni podatki na obrazcu 1. Ti podatki so prepisani iz starih obrazcev oziroma gozdnogospodarskih načrtov in jih nismo preverjali. c) Popis lišajske vegetacije. Metodo popisa lišajev smo lani spremenili, pred- vsem je zdaj izbira dreves bolj objektivna. Pri lišajih opazujemo številčnost in pokrov- nost za tri glavne skupine: skorjaste, lista- ste in grmičaste lišaje. Najhujše napake smo našli pri popisovalcih, ki niso bili na uvajalnem seminarju. Na treh kontrolnih točkah so popisovalci pomešali vrste liša- jev, manjše napake pri ocenjevanju pokrov- nosti in ševilčnosti pa so se pojavile na več točkah. d} Popis poškodb zaradi divjadi smo lani prvič vključili v popis. Nad kvaliteto podatkov pa smo bili na koncu kontrole razočarani. Popis poškodb zaradi divjadi je bil pomanjkljivo opravljen na petih kontrol- nih točkah. Poleg tega se je tam, kjer je bilo vse pojedeno, pojavila nizka stopnja objedenosti zaradi divjadi. Ta sklop je v popisu sporen in bo o njegovi nadaljnji vključitvi potrebno temeljito premisliti. e) Dendrometrijski podatki pomenijo relativno dobro izveden sklop popisa. Kljub natančnim navodilom pa so se pojavile nekorektnosti, ki niso dopustne. Na dveh kontrolnih točkah sta bili zaradi neupošte- vanja naklona narobe izmerjeni razdalji do šestega drevesa R6. Obsegi so bili korek- tno izmerjeni in pri nobenem drevesu niso odstopali za več kot 4 °/o od izmerjenih pri kontroli. Kljub navodilu, da je potrebno vedno vnašati le obsege, izmerjene na točno določenem mestu, označenem s črto po obodu debla, so na območjih dveh GG (23 popisanih točk) vnašali premere. Na treh kontrolnih točkah pa ni bilo predpisanih oznak v prsni višini. Preglednica 1 : Primerjava nekaterih podatkov popisa in kontrole število število točk 140 število dreves 3360 li stavci 1752 bukev 1050 iglavci 1608 smreka 1181 jelka 351 Popis Kontrola delež 52% 31% 48% 35% 10% število delež 12 288 115 40% 94 33% 173 60% 111 39% 42 15% G. V. 5191 257 f) Osutost je dejansko temeljni poda- tek v popisu, na osnovi katerega izračuna­ varno poškodovanost, zato smo mu tudi pri kontroli namenili največ pozornosti. Pri pri- merjavi kontrolnih in popisnih rezultatov pa smo upoštevali tri kriterije, in sicer: razliko v povprečni osutosti na točki, korelacija med ocenami popisovalcev in kontrole ter delež enako ocenjenih dreves. Grafikon 1 prikazuje izračunane povprečne osutosti točk s standardnimi odkloni. Na večini točk je velika varianca, kar pomeni, da imamo zelo različno osuta drevesa. Grafikon 2 pa prikazuje izračunane pov- prečne ocene osutosti na točko; na ordinati so vrednosti, izračunane na osnovi ocen kontrole, na abscisi so vrednosti, izraču­ nane na osnovi ocen popisovalcev. Čim bliže diagonali je točka, tem bolj se pov- prečni izračunani oceni iz popisa in kontrole ujemata. Glede na to, da se večina točk gosti okrog črte, lahko zaključimo, da se izračunane povprečne osutosti iz popisa in kontrole dokaj dobro ujemajo z izjemo kon- trolnih točk 1, 11 in 12. Za točko 1 velja omeniti, da je to daleč najslabše popisana točka, kjer so bila drevesa na dveh stojiščih povseh zmešana. Na točkah 11 in 12 pa je bilo opazno izrazito pretiravanje v ocenje- vanju osutosti. Grafikon 3 prikazuje delež enako ocenje- nih dreves po kontrolnih točkah. Na devetih (75 %) točkah je bilo enako ocenjenih več kot 50% (12) dreves. g) Ocenjevanje in opazovanje »zna- nih<< poškodb je zahtevno opravilo, ki zahteva precej fitopatološkega in entomolo- škega znanja, ki pa ga večina popisovalcev, žal, nima dovolj. Zato smo na petih kontrol- nih ploskvah odkrili pomanjkljivosti, pred- vsem narobe opisane ali neopažene po- škodbe. V splošnem je bilo delo na kontrolnih ploskvah različno kvalitetno opravljeno. Največje napake so se pojavile pri popiso- valcih, ki niso bili na uvajalnem seminarju, najbolje pa so se večinoma odrezali izku- šeni popisovalci, ki pri popisu sodelujejo že od leta 1985. Na nekaterih točkah so velike pomanjkljivosti že od prvega popisa in jih bo potrebno postaviti na novo ali povsem izpustiti. Grafikon 1: Povprečne poškodovanosti dreves na točkah- primerjava kontrole in popisa E g 80~--------------------------------------------~ o ~ 70 o u5 60 Ul 1i) 50 o ~ 40 > .g 30 o ~ ~ 20 o. ~ 10 >O )( )( [ o~~~~~rr~~~~r+~r+;-rT~rr~~ro-rrt~rr > 11 22 33 44 55 &6 11 88 99 1ao 111 tJ2 g_ kontrolna točka • kontrola 0 popis • st. odklon kontrole >< st. odklon popisa 258 G. V. 5/91 40~----------------------------------------~ 35 30 15 10 5 T12 .. T10 1.5 T7 • T9~ T1 T11 ... OT-------r-----~-------r------~------~----~ o 5 10 15 kontrola 20 25 30 Grafikon 2: Povprečne poškodovanosti dreves na kontrolnih točkah T12 ... - T11 - T1D T9 en T8 ~ )(..) - .9 T7 ro T6 c 2 T5 c - o T-4 ~ - T3 - T2 - T1 O 1 O 20 30 40 50 60 70 80 90 1 DO % delež enako ocenjenih dreves Grafikon 3: Delež ocenjenih dreves na kontrolnih točkah 3. POROČILA POPISOVALCEV Večina popisovalcev je oddala predpi- sana poročila. V njih so zapisali številne pripombe, ki jih bomo v prihodnje upošteva- li. Mnoge njihove pripombe se ujemajo z našimi opažanji pri ugotavljanju pomanjklji- vosti popisa. Največ pripomb je bilo v zvezi z prekratkim uvajalnim seminarjem in z zastarelimi navodili, kjer jih posebno moti neskladnost šifranta z GIS-ovim. Popiso- valci imajo tudi neprimerno opremo, pro- bleme imajo z izgubljenimi točkami. šte- vilne pripombe so v zvezi s popisom poško- G. V. 5/91 259 dovanosti od divjadi, ki se jim zdi časovno prezahtevno delo. 4. ZAKLJUČEK Ob kontroli letošnjega popisa smo na popis pogledali tudi z druge, povsem izved" bene plati. Dobili smo številne potrebne informacije za pripravo letošnjega popisa. Za pomanjkljivosti v popisu so glavni vzroki neizkušenost, neznanje oziroma nesodelo- vanje na uvajalnem seminarju, nepravilno- sti na nekaterih točkah, ki se vlečejo že od prvega leta, prekratek uvajalni seminar, zastarela navodila in tudi slaba disciplina nekaterih popisovalcev, ki so delali druga- če, kot je bilo predpisano. Vse naštete pomanjkljivosti pa ne smejo biti razlog za oporekanje rezultatom popisa. V Sloveniji imamo veliko število poškodova- nih dreves in sestojev. V prihodnje bomo morali veliko več pozornosti posvetiti tudi analizam vzrokov za trenutno stanje in pojave, ki jih opazujemo. To pa je le del tistega, kar moramo storiti za to, da bodo naši gozdovi bolj zdravi. Na osnovi dognanj in izkušenj v zvezi s spremljanjem zdravstvenega stanja naših gozdov načrtujemo širši sistem ekološkega monitoringa v naših gozdovih, ki bo verti- kalno in horizontalno povezan s prihodnjim gozdarskim informacijskim sistemom stal- nih vzorčnih ploskev in s splošnim geograf- skim informacijskim sistemom. Kratkoročno pa bomo letos za izboljšanje kvalitete popisa podaljšali uvajalni seminar na pet dni, kjer bomo na terenu obiskali točke po vsej Sloveniji z vsemi za popis pomembnimi drevesnimi vrstami. Po obisku in delu na točkah bodo predavanja in pogo- vori o popisu. Popisovalci se bodo imeli priložnost seznaniti z vsemi detajli popisa. Prenovili bomo tudi navodila. število popi- snih ekip bomo zmanjšali oziroma povečali bomo število popisanih točk na ekipo, popis 260 G. V. 5/91 pa bodo lahko delali le popisovalci, ki se bodo udeležili uvajalnega seminarja in na njem pokazali zadovoljive rezultate. Povsem bomo obnovili 4 x 4 km mrežo s 560 točkami, ki bo nadalje osnova popisa. Kontrolo bomo opravili tudi letos - na 1 O% vseh popisanih točk. THE CONTROL WITHIN THE SCOPE OF FO- REST OAMAGE INVENTORY lN 1990 Summary Based on the results and experience as regards the following of the vital condition of Slovene forests, a broader system of ecologic monitoring in Slovene forests is being planned which will have a vertical and horizontal connection with the future forestry information system of permanent sample plots and with the general geographical information system. As to the short term period, the introductory seminar is going to be prolonged to five days in this year with the intention to improve the quality of the inventory. Within this scope, the points in the field all over Slovenia which have all the tree species which are of importance as regards the inventory will be visited. After the visit has been carried out and the work performed in these points, lectures on the inventory will be held and discussions led. There will be opportunities for those who will carry out the lnventory to get acquainted with all the details of the inventory. Regulations will be revised as well. The number of inventory groups will be reduced and each group will have to deal with a greater number of points engaged in the inventory. The inventory will be carried out exclusively by those who will take part in the preparatory seminar and will be able to show satisfactory results. The 4 x 4 km network with 560 points will be completely renewed which will represent the basis of the future inventory. The control will be perfor- med in 1 O% of all the inventory points in this year as weiL LITERATURA 1. lnnes J. 1.: Forest health surveys: problem in assessing observer objectivity, Canadian Jour- nal of Forest Research, st 56o-566, 1988. 2. Schadauer K.: Zur frage der korrigierbarkeit terrestricher kronentaxationen, Waldzustandsin- ventur FBVA Berichte 45, st 31-51, 1990.