rcS^ii!..a p Jarana v cclavinl. Leto IL, štev. 14. V Celju, četrtek dne 16. februarja 1922. Posamezna številka K 2-—. Skriti nameni in lajni cilji v delovanju, to so lastnosti vseh meščanskih strank. „Selo". GLASILO ZEMLJORADNISKE STRANKE ZA SLOVENIJO. Izhaja vsak četrtek. Stane celeletro..........20 Din. (80 K) „ pol leta.............10 Din. (40 K) za inozemstvo............35 Dinara letno za Ameriko ........ 5 Dolarjev Uredništvo in upravniltvo lista: Celje, Razlagova utica 11. Glavni urednik: Antoh Novačan <■ -__ Oglasi za vsak mm višine stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*- Pri stalnih inseratih znaten popust. Žandarji in,Vaški Svet, v Ljubnem. Kakor smo že poročali, so naši vrli zemljoradnik! v Ljubnem ustanovili svoj Vaški Svet v smislu Statutov Zemljoradniške stranke. Dne 9. t. m. pa so žandarji, baje po nalogu ekspoziture okrajnega glavarstva v Mozirju, vse odbornike Vaškega Sveta v Ljubnem zaslišali, sestavljali z njimi zapisnike, tajnika br. Andreja Zalesnika pa odgnali na postajo in ga tam zasliševali. Natančnega poročila še nimamo. Toda dejstvo samo, da politična oblast skuša na ta način preprečiti organizacijo Zemljoradn. Stranke, je strašna obtožba demokratskega-samostojnega režima v Sloveniji. Zgodilo se je nečuveno nasilje, kršila se je ustava, ki jamči vsem državljanom svobodo zborovanja, združevanja in govora. Mi protestiramo proti takemu nasilju. Obvestili smo o tem naš Zemljorad-niški poslaniški klub v Beogradu, ki bo'v parlamentu ukrenil vse potrebno, da enkrat za vselej prenehajo oblasti preganjati naše pristaše. Zemljoradnik! Slovenije! Ne dajte se ustrašitil Ustanavljajte povsod Vaške Svete. Oblasti morajo spoštovati ustavno zajamčene svobode državljanov. Zemljoradniška stranka se bori z zakonitimi sredstvi proti današnji vladi in vsako nasilje se bo maščevalo nad tistimi, ki ga zakrivijo. Našemu „Vaškemu Svetu" v Ljubnem pošiljamo bratske pozdrave. Vztrajajte junaško, vi prvi mučeniki za zemljoradniško idejo, ne omahujte, ne omagajte 1 Na vas gledajo stotisoči naših bratov sotrpinov cele Jugoslavije. Junaški srbski kmet-trpin, odločni hrvaški seljak-trpin ne bosta nikoli dovolila, da bi se bratu Slovencu godila krivica. V slogi je moči Naj živi naš Vaški Svet v Ljub* nemi Živela naša celodržavna Zemljoradniška stranka slovenskih, hrvatskih in srbskih kmetov in delavcev! Anton Novačan. Delitev države na oblasti. Iz Beograda je prišel glas, da se država razdeli na dvadesetinšest oblasti. Bog ve, zakaj ravno šestindvajset. Kračje in lepše bi btlo, kar na dva ducata. Najbrž so navrgli dve in sicer ljubljansko in celjsko. Bodo že vedeli, zakaj. Nas ta reč pušča hladne, le nekaj pripomnimo. Gospodje demokrati pijejo na račun medvedje kože, med tem ko se medved še sprehaja po šumi. Oni delijo državo, kakor nekaj svojega. Ker pa vemo, da gre delo v Beogradu glede te delitve z polževo hitrostjo, ki bo samo ob sebi zaspalo, ne pričakujemo dolgega življenja od teh stvorov, če bi jih koncem koncev res ustvarili. Mi zemljoradniki smo za najširjp ljudsko samoupravo, pa brez demokratskih duševnih očetov. Tudi mi bodemo ustvarili samoupravna telesa, toda temeljeno drugačnih vidikov. Za nas bodo merodajni v prvi vrsti gospodarski, potem kulturni, socijalni, zemljepisni, sami pravični momenti, ne pa število kandidatov za načelnika teh oblasti, kakor pri demokratih. Samostojneži nas ne motijo, ker vemo, da ti plešejo kakor bosanski medved po taktu demokratskih du-deljnov. Predno pa razdelimo državo na samoupravno telesa, bodemo ustvarili upravne zakone po enotnih načelih, da ne bode takšne kolobocije, kot je sedaj. Kaj pomaga razdelitev, če pa zakonov ni ?! Tako orje demokrat, ki plug postavi na njivo in hoče, da bi sam brez priprege oral. Tako pametnih plugov še čez 100 tet ne bodemo imeli, četudi ostanejo Samostojneži tako dolgo v vladi. Odkar se je slovenski rod po lastni moči zavedal, je bil njegov ideal te zjedinjena Slovenija. Rajna Avstrija je to s kislim obrazom molče trpela, samo glas po takšni Sloveniji ni smel biti preveč glasen. Preobrat nam je prinesel postriženo Slovenijo v Jugoslaviji. Ideal Slovencev je bil izpolnjen, po katerem smo hrepeneli dolga stoletja. Ta ideal teptajo sedaj v blato naši samostojneži, ker so si vtepli v glavo, da se mora razdeliti, ker imajo ravno dva demokratska kandidata, za obe oblasti. Ti ljudje instinktivno čutijo, da jih narod mrzi, ter gledajo, kako bi ga še bolj obrzdali in nategnili vajeti. Toda te vajeti bo zgrabil narod, da bodo tem ljudem zažvižgale po hrbtih. Stopi na Ojstrico ter vzemi velik dežnik seboj. Videl boš, zasenčiš celo Slovenijo, tako je velika. Ta drobec še hočejo deliti, da bo zemljoradnik plačeval za dva namestnika in dvojine uradnike. Kadar jih bodete demokrati sami plačevali, jih pa imejte. Z n^šim denarjem hočemo sami gospodariti, če nam ga pri vašem državnem gospodarstvu še bode kaj ostalo. Zeleni prapor zemljoradniški že vihra ter se klanja materi zemlji! Za njim koraka nepregledna množica jugoslovanskih trpinov, ki v potu svojega obraza in s krvavimi žulji pridobivajo iz te zemlje kruh, njemu pa ga trgajo iz rok nenasitne vararlice. To zemljo, prepojeno z lastno krvjo in znojem, bo zemljoradnik upravno razdelil sam, kakor bo spoznal za pravo. Združene ameriške države poznajo geste : „Pravična oblast vlade temelji na privolitvi vladanih!" Pri njih je vlada največja služabnik države, pri nas se pa vlada s sVojimi strankami istoveti z državo, vse drugo pa je izven države ali vsaj proti-državno. Po tem receptu bi mi zemljoradniki, največji stan v državi, morali k vsemu molčati. Dolgo smo mol- čali, a la molk je bil kakor če zastane ozračje pred nevihto. Že bliska, grom že votlo doni, zemlja drhti za svoje sinove — zemljoradnike — v trdnem pričakovanju, da se nevihta razpali, zmandra te sovrage in trpečemu svetu zasije solnce pravičnosti in poštenosti. V. Ivan Robnik: Kam drži ta pot? V časnikih sem čital odgovor vojnega ministra na protest poslanca dr. Hohnjeca proti uporabljanju ruskih beguncev za obmejno stražo v Sloveniji. Kot šolski vodja obmejne šole tukaj pri Sv. Juriju ob Pesnici nisem imel volje brigati se za obmejno stražo kot tako in bodisi, da je sestavljena iz našincev ali Wranglovcev. Ker pa imam oči, da vidim, in ušesa da slišim, ne morem več molčati o tem, kar nehote vidim in slišim tu ob naši državni meji. Državna razmejitev je znatno pomanjšala našo krajno in šolsko občino ter skrčila število šolskih otrok tako, da sta obe učni sobi v pritličju' nove šole prazni. Eno teh sob je najela finančna uprava" ter nasta-nla v njej dne 16. novembra 1919 moštvo finančne straže. Podnevi in ponoči, poleti in pozimi sem slišal, kako je moštvo odhajalo v službo in zopet prihajalo v svoj stan, videl pa tudi, da je pritiralo pred šolsko poslopje in finančno pisarno marsikaterega tihotapca : tega z nabito polnim nahrbtnikom, onega z natovorjenim vozom in vprežno živino. Mnogo je storilo tudi naše vrlo orožništvo. V izvenslužbenem času je finančno moštvo gojilo lepo slovensko in slovansko pesem ter z njo pridobivalo srca za jugoslovanstvo in človečansko. Ne zamerimo mu preveč, če je zdaj pa zdaj v prostem času in ob narodnih praznikih sedlo h kapljici iz Slovenskih goric, med katere je potem zazvenela navdušena narodna pesem. Lisica, Ves svet jo pozna, ki jo preganjajo vedno kakor volka; zalo je ni treba mnogo opisovati. Po barvi imamo dve vrsti. Ena je rjava, ima barvo zrelega sena ali suhega listja, druga je sivkasta kakor zemlja in se prilagođuje zemlji na kateri živi; ko ima sivo barvo, ima jo samo zato, ker je njena dlaka, ki je tudi tedaj zamolkle barve, na svojih vrhovih bela. Toda rjava ali siva, lisica je vedno vitka, divja, hitra in močna žival, pravi me-sožer . . . - Lisica ima najfinejša čutila. Ona ne bo nikoli pomešala glas človekov, z glasom kakšne živali, ali s šumom kake mrtve stvari, ali z žvižgom vetra; nikoli se ne bo prevarila v oceni smeri s katere prihaja zvok; slišala ga bo vedno z ogromne daljine. A nos ima isto tako občutljiv kakor uho. Ona gre vedno za vetrom in niti naj-slabejši, najminljivejši vonj ji ne uide. Ko nastavljaš past za lisice, moraš obuti novo obutilo, drugače ne pride lisica nikoli na tisto mesto, ker ti bo čutila sled. In tudi njene oči so hitre in dalekovidne in nezmotljive kakor orlove. Kadar pride lisica v novi kraj, poišče si najprej novo stanovanje, eno za dan, drugo za noč. Za podnevi si izbere prostor v gostem grmovju, odkoder lahko gleda na hiše, na steze po katerih hodi perutnina. Tu si napravi gnezdo, zvije se v klopčič kakor mačka, glava nasloni na zemljo in čaka na straži. In nič ne uide njenim očem. V najkrajšem času preštudira vse navade domačinov, ljudi in živali, zve, kedaj legajo k počitku in kedaj zjutraj vstajajo, kedaj kurnike odpirajo in zapirajo ... Da pa bi čez noč imela kam položiti glavo in da bi imela na varnem svoje mlade osvoji si lisico brlog kakšnega jaz- beca ; noče izgubivali časa in sama kopati jame. Jazbeci imajo prijetna stanovavanja, z mnogimi odelki, dobro presračena in zvezana s hodniki in postelje postljane z mehko travo. Vse je pri njih do skrajnosti čisto, zakaj jazbec nikoli ne onesnaži svojega stanovanja. Lisica to dobro ve in stoji na straži. Čim jazbeci zapustijo svoj brlog, lisica se splazi vanj in ga na več mestih onesnaži. Potem čaka. V brlogu nastane tak smrad, da se njega zakoniti gospodarji, ko se vrnejo domu, rajše takoj izselijo kakor da bi živeli v taki gnusobi. Če pa jazbec začuti, da stoji zunaj pred vratmi sovražnik, in se sploh noče ganiti iz brloga, tedaj začne lisica z obleganjem, često v družbi s kako drugo lisico, ki ji priteče na pomoč. In tedaj nastane krvava borba, ki besni od hodnika do hodnika. Na koncu koncev se morajo jazbeci, težki, z mastjo obloženi in kratkega diha, umakniti premagani iz jame. Obliti s krvjo se vlečejo iz tega mesta in lisica prevzame njihovo stanovanje, • Lisica „dela" podnevi in ponoči. Samo če močno dežuje ali sneži, zavleče se podnevi v brlog in čaka. Ponoči pa je vedno zunaj in ob vsakem vremenu. Včasi ji je deževna noč pripravnejša vsaj za lov na živali, ki spijo po drevju, ker ji kapljice padajoče s teh živali, prinašajo jasnejši vonj od njih. Tudi je za njo pripravna noč, kadar piha močni veter. Tedaj hodi ona v lov na zajce : ti so od močnega vetra, od lomnjav okrog sebe toliko preplašeni in zbegani, da izgube glavo čim jih lisica požene. Lisica lovi na suhem in v vodi, povsod kjer zavoha plen. In vse ji gre v tek: meso in riba, sadje in sladkarija. In vedno si zna izbrati, kar je najboljšega. Iz kurnika odnese najbolj tolstega piščanca, najmlajšo V nedeljo, dne 2. oktobra 1921, popoldne je došel v našo vas oddelek ruskih beguncev - graničarjev, ki so obstali pred šolskim studencem; da si ugase žejo. Vsled suše je bilo v njem le malo vode. Ker je bila povrh še neprijetnega okusa, je tudi nek , ruski četovodja ni maral ter vprašal enega svojih tovarišev: „Wie sein dieses Wasser?“ Opazivši mene na balkonu, me vpraša: „Wo sein besseres Wasser?“ Povem mu slovenski in pokažem smer, nato pa razmišljam tako-le : Avstrijski republiki ne bo treba obmejnih straž, saj je naša Jugoslavija najela „soldnerje", katere bodo oni onstran meje bolje razumeli kakor naši. Res žalostno in ponižujoče, če država ne zaupa ali ne more zaupati svojih mej svojim sinom-stražnikom. Pa kako, da zaupa sebo svojim sinom-vojakom? Bo mogoče tudi te zamenila s „soldnerji" iz svobodnih držav Malajcev -ali Culukafrov? — Po kratkem oddihu so Wranglovci odšli na mejo in nisem jih videl več. Dne 16. oktobra je finančna straža opustila obmejno službo, pododdelka pri Sv. Duhu in v Svečini sta bila odpoklicana semkaj v Šentjur, kjer je še danes, dne 12. februarja 1922, ne v eni ampak v dveh učnih sobah nove šole skupaj 20 mož brez — posla. S štiriurnim medsebojnim poukom na dan se že štiri mesece “pripravljajo" za notranjo službo, v katero pa jih finančna uprava ne kliče, ker baje še ni potrebnega kredita in ker kratkomalo „ne ve, kam z njimi". Tako toraj: približna 30 Wranglovčev v tukajšnji obmejni službi, 20 čvrstih Jugoslovanov pa za ---.pečjo. In ljudstvo, ki stoka pod domačim bremenom, ve dobro, da velja to doslej razim obleke, kuriva, stanovanja in štaba pri Wrang-lovcih 5 X 30X1400 kron, t. j. 168.()00 kron, za brezposelne financarje pa 4X20X1800 kron, t. j. 144.000 kron. Bodisi, da je moštvo finančne straže alL kontrole odveč, bodisi, da se mu ne zaupa, v vsakem slučaju se naj odkrito govori in sklene račun, da se posameznik lahko vrne v svoj prejšnji stan in postane spet koristen član človeške družbe. V torek, dne 24. januarja 1.1, se je vršilo cepljenje graničarjev, kate-temu je sledilo popivanje in šampa-niziranje. Graničar, baje poročnikov sluga, se je pri tej priliki spričo gostov bahal z denarjem, mečkal in metal po tleh tisočdinarske bankovce en tisočdinarski bankovec je hotel raztrgati in vreči v peč, a se mu je to zabranilo. Očividci trdijo, da je imel krog 9000 dinarjev, katere je baje zasegel kot graničar ob albanski meji. Pripovedoval je, da je nekega .dne zalotil voznika, ki je peljal,sod masti v Skader. V masti je našel toliko zlatega in srebrnega depprja, da so ga „brojili" trije tri dni, a ga niso mogli „zbrojiti." Denar je izročil državi, a ni. prejel npgrade. Drugi pot si je vzel nagrado sam. S tem je tele, kavarge in gledališča, mi pa plačujemo vtsok monopol na vsako žve-plenko, s katero posvetimo v bajto in hlev. Plačujemo monopol na sol, ker gospoda v žarki ljubezni do nas hoče, da nimamo soli ne v želodcu ne v glavi. Vedno više sp cene petroleju, ki ga potrebujemo v gospodarstvu in omajena trditev, da se graničarji ne gospodinjstvu. Sladkor bo še samo dado podkupiti in opraylj ajqsvoj o . za mestne skodele, za nas pa celi službo prav vestno in marljivo krompir brez soli. Kaj ni mogoče, da prenese graničar z denarjem vred tudi svoje zmožnosti, od albanske na severno mejo?. Še več, da je navodilo svojim tovarišem, kako je treba „opravljati službo". In kdo je dal navodilo njemu? Oblast, ki ni držala dane obljube glede, nagrade, Da sem njegov sodnik,, ga oprostim. Vse to ve naša vas. Samo ponižajte se in pojdite med preprosto ljudstvo, pa bodete slišali na lastna ušesa, kako se tamkaj-le pomenkujejo davkoplačevalci: Od nas terjajo strahovite davke že izza leta 1918, tu pa izmetavajo stotisoče za brezposelne financarje in nepotrebne WranglQyce. Nas hočejo učiti varčevanja, samf pa na račun naših žuljev kar na debelo delijo cigarete za prezentacijo ministrom in njihovim prvim podnožnikom, zato seveda ubogi pari dražijo dan-nadan tobak za pipo in žvekanje, plačujejo dnevnice poslancem, ki ne ma- Dobro bo, če slišite še pregovor pred prodajalno: Tu na meji lovijo nahrbtnike in pade človek, ki je hotel pobegnili s saharinom v žepu, nočejo pa videti, kako se tihotapstvo na vagone koncentrira ob in na železnicah kako se na veliko tihotapi z valutami in devizami. ^^— Leta 1920 so že v pomladi kričali po borznih poročilih, da ne spravijo žetve pod streho, ker bo preobilna in da morajo rezerve črez mejo. Vrag vedi, kako je to, da je na Dunaju in v Italiji naša moka ceneje kot pri nas. — Govorijo in hvalijo se naj, kakorkoli hočejo, resnica je in ostane: dotlej, da p o j d e v a 1 u t a navzdol, a draginja navzgor, so v naši od narave blagoslovljeni Jugoslaviji nič prida gospodarji. Kako, da Češkoslovaška tako napreduje? Dali smo vendar 4 krone za en dinar in danes je češka krona dve nad dinar. Kako mi to občutimo 1 Radić in Pribičević. Vsa naša notranja politika je pravzaprav odvisna od dveh'mož; ki se smrtno sovražita od Radiča in Pribičeviča. Boj med tema dvema politikoma gre na življenje in-šmrt. Vsak ima svoj tabor, vsak svoje prijatelje in pomočnike. V zadnjih dneh je (o nasprotje udarilo z vso silo v javnost: Hrvatski blok, ki ga vodi Radiči je sestavil spis, ki ga je namenil konferenci narodov in držav v Genovi. V'tem spisu ostro obsoja Srbe in jih obtožuje nadvlade nad Hrvati in Slovenci. Če so dotični spis Hrvati tudi že odposlali v Genovo, ni znano; menda pa je zamišljen samo “kot strašilo za Beograd. Skoro istočasno pa je Prptič obelodanil neko pismo nekega Herci-gonja, atentatorja ih komunista, ki ga je pisal ministru PriBičeviču. Iz tistega pisma je razvidno, da je hotel minister Pribičevič po Hercigonji Radiča odstraniti. Koliko je na tem resnice, še niso pojasnili ne v Zagrebu in ne v Beogradu. ‘V ^ rajo ne parlamenta ne dela in sj^ajo r In zakaj ? Manjkata nam Masaryk in za koritom, določujejo visoke. pokoj- . Beneš. Pri njih je poštenje in delo. nine napetoličnim ministrom ip pe- pri nas korupcija in korito. In kam ličnim ministrskim vdovam, pokopa- ; drži ta pot? In kje je rešitev? vajo ministre in poslance na državne stroške. Kadar so ministri in poslunci X med nami, radi pripoznajo in se'celo t DoitiaČa politika, pobahajo, da so rojeni bajtarji, kadar \ pa štopijo v vladno brivnico,- so fra- . Govor g. Kukovca v Središču, karji enako visokorodnim in pas bri- Govor g. Kukovca, ki ga je imel jejo brez žajfe. Po. njihovem priza- rpa; Svečnico v Središču, je zbudil devanju pride pri teh vratiji Italijan opravičeno zanimanje vse slovenske in kupi živino, pri drugih pa po nji- javnosti. Z ozirom na tožbo poslancev hovem prikimavanju davčnteksekutor . SKS proti „Naši Vasi" ugotovimo po izkupljeni denar, ki se potem na- siplje v vladna korita itd. itd. — Moj dedek je pravil: „Bil je pajk. Ker je izpil kri muhi, so ga napadle mušice in v oblaku mušic ga je bilo konec". Gruča dvolastnikov se huduje: Pred državno razmejitvijo so aam obljubljali razun davčnih še vse mogoče druge ugodnosti. Zdaj pa imamo vedne sitnosti zaradi vode, cest,, rigolanja, dovoza gnoja na njive onstran meje, zaradi sprave drv in stelje na dom. V poletju naši kosci, ne bodo smeli pred solnčnim vzhodom na travnik onstran meje, ker gospoda našega kmetskega roda ne ve, da dobro reže kosa, dokler pada rosa. Pristopite zdaj k tem-le revežem in prisluškujte: V luksusu in izobilju pohajajo v električno razsvetlene ho- danes iz govora gnspoda Kukovca (glej celjsko „Novo Dobo" z dne 7. in 9. februarja 1922) ta le dejstva: 1. Da so Samostojneži sklenili z demokrati pogodbo, ki je spisana in se lahko objavi 2. da vodstvo Samostojnežev ni odklonilo lepega prispevka demokratov za tisk in agitacijo. 3. da so Samostojneži, po prejetem denarju, pogodbo z demokrati prelomili 4. da je poslanec Urek podjeten samo v tem, da javno taji, da so demokrati žrtvovali stotisoče za organizacijo SKS. * 5. da so samostojni voditelji popolnoma zanemarili svoje volilce in da SKS gre strahovito nazaj. Svetovna politika. - • ■ v: f . • . • . Konferenca v Genovi. V kratkem se bodo sešli zastop-. niki držav v Genovi, da se dogovorijo o gospodarski obnovi sveta. Na konferenco je povabljena tudi sovjetska Rusija in bo baje sam Ljenin prišel v Genovo. Amerika se še hi izjavila, ali se udeleži konference ali ne. Amerika je namreč zahtevala kot' predpogoj za obnovo razorožitev vseh držav; potem bi bila oha voljnd odpustiti vsem državam vse vojrtc. dolgove. Toda Francija: o- jazorožttvi noč? nič slišati in zato tudi -Amertka ,, grozi, da bo prepustila Evropo t Ajčnl usodi. — Na genovski konferenci bosta zastopani tudi mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij in socialistična mednarodna zveza. — 63 poslancev Hrvatskega bloka je spravilo na konferenco spomenico, kjer zahtevajo, da konferenca reši tudi sporno vprašanje med 'Hrvati iir Srbi. Rusija- X V Rušili strada 20 do 30 milijonov ljudi. V Ameriki pa kurijo žito mesto premoga. Tako je danes človeštvo, brez usmiljenja, V naši državi je nešteto ruskih beguncev, ki jih vlada izdatno podpira, čeprav niso potrebni take pomoči kot oni gledajoči v Rusiji, Pa kapitalistične države radi tega nočejo podpirati stradajoče Rusije, ker vladajo tam boljševiški sovjeti. Samo da se tako neusmiljenje ne bo maščevalo! jerebico preseneti v gnezdu, najma* stnijo ribo ukrade iz ribičeve mreže, najbolj sočno ovoče poje v sadovnjaku, najbolj duhtečo strd pobere v čebelnjaku. Za „kislo grozdje" ona zares ne mara. Če se poda pred trgatvijo v vinograd, obere najlepše grozde. A najsmelija je, kadar napade košnico, ne mareč za čebele in njihova žela. Polzaprtih oči irga z zobmi in nohti satovje. Pokrita s čebelami se umakne in se začne valjati. Potem pa se vrne zopet na delo, dokler ne utrudi in ne uniči krilatega neprijatelja. Neizmerno ljubezen ima lisica tudi za jajca. Toda ona ljubi samo čisto sveža, šele znesena jajca. Zato siiče za gnezdi, kjer kokoši ali pure nesejo jajca; najde gnezdo često prej nego gospodinja in tedaj z bogom bodoči piščanci in purančici. Ko najde jajce, ga da spretno med šape, razbije z zobmi lupino in ga slastno iz- pije. Seveda, če le utegne, zavjje poprej vrat kokoši ali puri, ki je jajce znesla. Toda io se ji redko posreči. Ko se je najlepše namestila v zasedi, da čaka na kokoš, jo česio pravočasno izdajo ptičke z okolnega drevja, ki prestrašene vpijejo, čim jo opazijo. Te ptičke so zakleli neprijatelji lisice, zakaj tudi ona je njim sovražnik. Kadar jih lovi, leže lisica kraj kakega grma, leži tu nepremično kakor mrtva, in ko krilati svet pride počasi z vej, da jo vidi, ko si upa čisto do nje, tedaj skoči ona n« njih z odprtimi čeljusti in šapami. Ptice ki osfanejo žive, ji seveda tega ne morejo pozabiti. Toda vso svojo strategijo razvija lisica poglavitno proti kurnikom. Posebno v času, ko ima mlade in jih mora dojiti, pozneje ludi hraniti; tedaj začenja svoje delo že ob zori. Predrzno se splazi do samega kur* nika in se postavi na stražo. Prav dobro ve, da ljudje pojdejo v hlev, čim vstanejo, in da ob tem času psi spijo, in prva kokoš, ki se zbudi in skoči na zemljo, je njena. Drugi Irenotek, ki si ga izbere lisica za lov, je opoldne. Ona dobro ve, da so ljudje pri kosilu in da, poleti, tudi malo počivajo. Lisica se le-daj priplazi počasi in oprezno po .visoki zreli travi ali po klasasiem žitu, višjemjod nje,, in v dveh skokih je med perotnino. Zgrabi kokoš, ki nima niti časa da bi kriknila. Če je kokoš preteška, jo zgrabi za perot in jo tako vleče s seboj ; zakaj po izkušnji ve, da se vrat lahko pretrga, ako svoj plen zgrabi za vrat. Ko jo ugledajo tako s plenom v čeljuslih, njeni mladiči skačejo od veselja. Ona pa jih uči, kako je Jreba raztrgati ugrabljeni plen. Mati jih pelje pred brlog na solnce in začne se šola. Pozneje pa jih bo učila, kako se hodi na lov, kako se čaka v zasedi, kako se goni sled, kako se ubija ... >- Ko pride noč, se pripravi lisica iznova na lov. Hodi po okolici, plazi se povsod in gleda, če ni kje v polju zaostalo izgubljeno pišče, ali če 'ne spijo na prostem, kje na kakšnem nizkem drevesu kokoši, ki bi jih lahko omamila. Potem postopa okrog kur-nika in pazi samo na pse. In hi je nizke ograde, ni luknje v njej, ril odprtih ali priprtih vrat, ki bi jih dna ne našla. In ko stopi v oblegano trdnjavo začne klati hiird in vse po-prek: Kakor bi trenil, vsaka kokoš je mrtva, čim se jo dotakne lisica z zobmi za vrat. Potem jih prenaša, eno po eno, najlepše takoj v svoj brlog, druge pa na druga skrivna mesta. V naslednjih dneh si sprhvi tudi ie, takoj ne more. Zakaj da bi zabrisala sled za seboj, še izgubi -za nekaj dni iz kraja, kjer je izvršila pokolje. Dolžnost dela na Bolgarskem. Samo delo zamore rešiti človeštvo iz vojnih razvalin. Na Bolgarskem je zato vlada sklenila, da morajo vsi moški do, 45. leta opravljati v gotovem času občekoristna dela. Ravno tako napoveduje vlada, da, bodo morale vse neomožene ženske od 16. do 30. leta..v kratkemf štiri mesece delati v bolnišnicah, sirotišnicah in na držav nih posestvih. Impvitejše se bodo si* cer lahko odkupile; odkupnina pa bo znašala najmanj 5000 levov. •V',:.V Domače vesti. Kdor nima vesti, ne naroči »Naše Vasi", kdor vest ima, jo naroči za dva. Umrl je v nedeljo 12. t. m. v Novi cerkvi pri Celju g. Karl Goričan vinarski nadzovnik pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, po dolgi težki bolezni v 40. letu starosti. Bolezen si je nakopal v vojni v Karpatih. Za-pustil je ženo in dva otroka. Blag m ti spomin! Rok za napoved osebne dohodnine je podaljšan do konca februarja. Napovedati se mora na tiskovinah izdanih od davčne oblasti. Glede takse na voze na fedrih in podobno objavlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani uradno: -Občinstvo se opozarja na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani pod št. B 11 5/20 iz leta 1922., ki- bo v najkrajšem času izšel v Uradnem listu in vsebuje nekatere važne izpremembe in dopolnitve predpisov o pobiranju takse na vozila ter razna pojasnila glede nekaterih do sedaj spornih vprašanj. Vsebina tega razglasa je v glavnem ta-le: Po tarifni postavki 100 začasnega zakona taksah . in pristojbinah (Ur. list št. b ilOO) sta predvideni dve vrsti taks in sicer: 1. Taksa za prijavo držanja avtomobilov, fijakerskih voz, voz na vzmetih (fedrih) in biciklov. 2. Letna .taksa za vporabljanje avtomobilov in fijakerskih voz osebno potrebo. Taksa za prijavo držanja se plačuje za vse vrste avtomobilov, fijakerskih voz in biciklov (bodisi motornih, bodisi navadnih) ne glede na to, ali se uporabljajo za prevažanje potnikov, pre-našanje blaga, za špekulativne namene ali zgolj za osebno potrebo. Vozovi na vzmetih (fedrih), to so vozovi na fedrih, ki niso fijakerski vozovi, kakor kočije, landauerji, breki, marveč druge vrste, n. pr. takozvani navadni koleslji in „zapravljivčki-, 'brez strehe in slično, plačujejo to • takso samo tedaj, ako se uporabljajo izključno za osebo in rodbino lastnika (za luksus). Ako jih pa redno uporablja lastnik tudi za prevažanje svjih potrebščin, pridelkov ali blaga, n., pr. mleka, zelenjave, mesa, manu- fakturnoga btaga itd., ne plača nikake takse, razen pod pogoji točke 20, člena 40 taksnega in prisiojbinskega pravilnika. Po tej točki 20 se namreč plačuje za prijavo onih običajnih vozil po mestih in trgih, ki niso omenjena v tarifni postavki 100, ki se pa morajo po veljavnih policijskih predpisih prijaviti ter je treba za njih uporabo dobiti odobritev, taksa tar. postavka 1 po 2 Din in za dovolilo taksa in tarif. post. 3 po 5 Din, ako v področju poedinih oblastev ni predvidena posebna druga večja taksa. Običajni kmetijski vozovi, ki izključno služijo potrebam lastnika, ne plačujejo niti te takse (iz točke 20, čl. 49 pravilnika). Iz tega sledi, da se za navadna kmetska vozila, kakor tudi kmetske vozove na fedrih, ki se poleg uporabljanja za osebo in rodbino lastnika redno uporabljajo tudi za prevažanje rednih ujegovih potrebščin in pridelkov, kakor mleka, zelenjave itd., ne plača nikaka taksa za prijavo držanja. Pod omenjinimi pogoji torej ne podlegajo taksi takozvani „kole-selji“ (Steiemagerl), „zapravljivčki" (vozovi na fedrih z lojtrami in spredaj s sadežem) in slična vozila. Takih vozil sploh ni treba prijaviti, če so omenjeni pogoji za taksno prostost dani, Letna taksa se plačuje samo za uporabljanje avtomobilov in fijakerskih voz (kočij, landauerjev, brekov i. sl.) za osebno potrebo. Od plačanja te letne takse so izvzeti v točki 3 čl. 39 pravilna našteta vozila. Vsi avtomobili, vozovi in biciklji, ki služijo izključno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gašenje požarih, so vsake takse prosti. Stranke, ki so že položile takso, katere pa po teh novih predpisih in navodilih niso bile zavezane plačati,. lahko prosijo za povračilo tekom 90 dnt po položitvi takse pri onem oblastvu, kjer so takso položile. Gospod namestnik Hribar je prepotoval vso Slovenijo in so se vršile v vseh večjih krajih gostije. Zdaj pa poročajo, da belgrajska vlada g. Hribarju noče priznati teh stroškov in jih bo g. Hribar moral sam nositi. Vrednost tujega denarja. Za ameriški dolar dokiš 303 K. Za avstrijsko krono 5 vinarjev. Za francoski frank 26 K. Za italijansko liro 14 K. Za nemško marko 1,60 K. Ljutomer. Na prošnjo zveze viničarjev je pokrajinska vlada dovolila 50.000 K podpore in za ptujski okraj 10.000 K za revne viničarje, katero vsoto je okrajno glavarstvo razdelilo. Vojaška uprava prepoveduje vojakom čitanje slovenskih časopisov brez razlike strank. Čudno 1 Novi učni načrt za ljudske šole so izdelali v prosvetnem ministrstvu. Ta učni načrt postavlja srbohrvaščino za učni jezik in le prva štiri leta se lahko vrši na izrecno željo staršev pouk tudi v slovenščini. — Proli takemu načrtu bodo nastopili \si Slovenci. Dopisi. Sv. Jurij na Pesnici. „Slov. GoSpodar" poroča, da smo v nedeljo, dne 5. svečana kot pristaši „Samostojne" sami onemogočili shod SKS, in gospodje „Gospodarja" se že na tihem veselijo, da bo odslej v Šentjurju na P. en hlev in en pastir. Gotovo, nič boljšega in lepšega kakor to, a bojimo se, da ne bomo sprejeti, ker se bolje razumemo na plug in brano kakor na igralne karte, ker naše ženice niti ne vedo, kaj je dr. Korošca prima-puder, ker naše hčerke ne oblačijo balskih bluz, kadar plešejo z grabljami po travniku, ker ne nosijo svilenih nogavic, kadar spomladi gradijo svoj vrt in ne natikajo haremskih čeveljčkov, kadar kidajo gnoj. Resnica je, da smo sami razbili, SKS pri Sv. Juriju n. P., resnica pa tudi, da ne pojdemo kar na slepo v hlev SLS. Šli bodemo tja, kjer najdemo poštenje, ljubezen in pozitivno delo. Če tega ne najdemo nikjer, ostanemo: ne samostojni, ampak samosvoji. lir Gospodarstvo. Kakor je okretna in zvita v vseh svojih potjetjih, tako je lisica lahkomiselne in brezskrbna v času, ko jo razburja ljubavna strast. Lisice se parijo v decembru, v dolgih jasnih nočeh, v mesečini. V tej bledi svetlobi se iščejo in kličejo. Takrat je njihovo krzno najlepše in najbogatejše; če so fjave, se jim sveti dlaka kakor čisto zlato,, če ao sive, kakor čisto srebro. In tako hodijo okrog in se iščejo in ne marajo ne za človeka in ne za psa. Samci bevskajo, lijejo, mijavkajo, tulijo dolgo in otožno, in njihov glas je poln hrepenenja in ljubezni. Samice jih puste, da se nahrepenijo do kraja. Nazadnje pridejo tudi one na razpotja, na meje, srečujejo se s samci, hodijo z njimi s povzdignjenimi ušesi 4n drhtijo od časa do časa. Sa- mec se ne zadovoljava s prvo ki pride iz grmovja; on izbira. On je ljubosumen, zvest in strasten. Samica mu je potrebna za daljši čas, zakaj skupno bosta vzgojila svoje mlade, dokler ne dorastejo. Ko si jo izbere, on se ji dolgo udvarja. Ovohavata se in gledata se; samica je malo v strahu, stoji nepremično, samec pa hodi okrog nje, kakor da jo hoče očarati. In ko se sporazumeta in dogovorita, odhitita, tesno prislonjena drug ob drugega, naravnost v grmovje, in še se leskeče skozi vejevje njih zlata ali srebrna obleka. In tedaj se zopet oglasita, toda tiho, kratko, z nekim zamolklim bevskanjem, ki se sliši kakor govorica. Čez malo pa umolkneta in zopet zavlada tišina na blagi mesečini. Nekaj o davkih. Davkoplačevalca v prvi vrsti zanimajo direktni davki. Indirektni so le splošni, katere plačuje sploh vsak kohzument, vsled česar njihova peza ni tako občutna kakor prvih. Zemljoradnika se poglavitno ti-Čajo ti-le davki: - a) zemljarina; b) hišna razredarina; c) hišna najmarija; d) splošna pridobnina; e) dohodnina; 0 plačarina, g) pribitek k vsem tem davku; h) 5% davek; i) invalidni davek; k) 2 % prispevek za melioracijo ; ter končno prispevek za šolstvo in zdravstvo ter zamudne obresti pri davkih. Proračun za leto 1922 določa na teh davkih in dokladah za Slovenijo znesek po 69,981.400 K. Po lanskem proračunu je bilo poleg teh davkov plačati tudi onega na vojne dobičke, ki je znašal 280 mlljonov. Ta davek letos odpade, le nekaj miljonov • • j.:: . . . . vzorcev manufakturnega blaga. ;if v , . i Franc Center Stefan Lokar Gaberje pri Colju * < Kupuje in prodaje vsakovrstni stavbeni in rezani les. ;________-s--------------- Franc Kramar, Celje prej Priča & Kramar 26-4 priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, paternošlrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila. Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. posestnik in lesni trgovec v CELIH .vi -.o; s® priporočat v.t ... . . . ■ n-«- za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa. TISKARNA A. RODE - i - . ' - ... Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki, posnirtnice,..cirku!arji,.strožkovnikil trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisi ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoša dela v eni ali več barvah. ::: Izdelovanje štartipilij iž kavčuka. LASTIVA KNJIGOVEZNICA izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceho in okusno. CEUE, RAZLAGOVA ULICA 12.