niiiiniiiiiiniiiKifMiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiMiniiniifKiiKiniiiiiiiaiiMuiiiiiiiiiiiiiiiUHifi . P S SV\V\ >.• AV\V \ v / ",vSv\V ;\v;- Ai;P\v A 3 • z -V .V- \'.\'.\S .s> \V -v- ,\> .1 3 > Štirideset napevov c> šolske pesmi Koprivnik-Majcenovi ..Začetnici11. Na svetlo dal j\nton Kofii, učitelj v Središču. Cena 25 kr. (50 li.) V Ljubljani, 1898. V založbi izdajateljevi — Tisek Katol. Tiskarne. = VV.V-> .w/~>y-.x.\/>.v».vw~> I •x\X. <'.V & iS? & P 5 6 $ >‘f/* v.\-i iimiiiiiinmiiiniiiimm»i „ Vse stvari po svoji šegi Bogu čast in hvalo poj6. — Kakö bi Slo-vek, venec vseh stvarij na svetu, molčal? Zakaj bi otrok boSji veselo ne pel ': s« A. M. Slomšek. PREDGOVOR. jjpljilkar je v rabi Koprivnik-Majcen-ova „Začetnica“, naše šolske pesmarice ne ustrezajo več povsem občnim potrebam. Učitelji osnovnih razredov se pritožujejo, da nimajo primernih napevov za pesmice, objavljene v rečeni knjigi. Da bi vsaj nekoliko zadostil tej potrebi, sem se odločil za izdajo pričujoče zbirke svojih napevov, katerim je tudi tukajšnji nadučitelj, gosp. Pavel Unger, rado-voljno pridejal pet svojih napevov in tri K. Udi nove melodijš, s čimer mi je omogočil, da podajam za nekatere pesmi po veČ napevov. Pesmice je pregledal in popravil strokovnjak, odlični skladatelj slovenski, čast. gosp. P. Angelik Hribar, kateremu izražam za njegovo prijaznost in njegov trud na tem mestu najiskrenejšo zahvalo. Za najnižjo stopnjo ljudskih šol zahteva učni načrt — kakor znano — popevanje preprostih enoglasnih pesmic; drugi glas torej, ki je pridejan vsem pesmicam pričujoče zbirke, je namenjen za učiteljevo spremljanje na g o sl ih. Ako pa ima kateri izmed cenjenih tovarišev (tovarišic) že na tej stopnji tako izurjene pevce> da more popevati dvoglasno, mu bode pridejani drugi glas služil tem bolje. V prijetni nadi, da bode tudi moja skromna zbirčica kolikor toliko pospeševala pevski pouk pri otrokih-začet-nikih, izročam delce javnosti. Cenj tovariše, ki je bodo rabili pa vljudno prosim, naj mi blage volje naznanijo svoje opazke. Za vsako utemeljeno grajp bodem iz srca hvaležen in na vsako opravičeno željo se bodem prav rad oziral pri drugi izdaji, če bo ista v obče kedaj potrebna. Vse za šolo in po njej naši mladini v korist! V SREDIŠČU, meseca sušca 1898. 1. Prisrčno. I. Prvič v šolo. št. i. Anton Kosi. tiüa ■£~ 7TT"-'p v \f f l v „Pojdi zdaj, pa priden bodi, Da se boš na-u-čil kaj; Sveti Duh te, sinek, vodi, On razum ti pra-vi daj Milo. Št. 2. wn Anton Kosi. • •i • —i rrr^r „Pojdi zdaj, pa priden bodi, Da se boš na-u-čil kaj; n Sve - ti ■ffjrf. Duh te, si-nek, vo-di, On ra- F#: r-J- —i h~4 t K 1 H h ■ J zum ti pra - vi Na odkazano ti mesto Sedi, pa na klop rokč, Ne šepeči, pazi zvesto, Kaj učitelj govorč. daj! Kaj oni velč ti, stori; Vprašan, gledaj jim v obraz, In pa možko odgovori! — Zdaj pa pojdi; zadnji Čas!“ (Jo\. Stritar.) Milo. II. Molitev pred ukom. št. 3■ Anton Kosi. F# !Af -. . i -i kJ- F j —-t Is v v 1 7 u v = ' *« j H ?J Pred po - ukom v šoli zbrani, Prosi-mo te, Bog sr- r-ß-. ^ » ..M 1 -J- S ^ htz 4T1 hf©. 1 # 1 ^ u t 1 1 —0 V | | I 45*1 ' r It čno : Pridne, do-bre nas ohrani, da dospemo kdaj v nebo. III. Molitev po uku. (Po prejšnjem napevu.) Ukov lepih smo prejeli Danes v šoli mnogo spet. Bog daj, da po njih živeli Zvesto bi še poznih let. (Pren. A. Funtek.) IV. Sola. Veselo. Pavel Unger. rrrnfft i nfrnr Ka-ko te, šola, rad imam, Kako me ve-seliš! Karkoli r v r vem, kar koli znam, Ti vsega me u-Čiš. Otrok bi ne-hva-le-žen bil, Če ne bi, šo-la, te Ča - stil! (Pren. Anton Funtek.) V. Naša hiša. Lehko in prijavno. Št. 5. Anton Kosi. Naša hi-ša ljube - zniva Nas v naročje svoje skriva, Da ne more sneg pa mraz, Ne vihar in dež «Jo nas. Živo. Št. 6. tnr ipippp v v Anton Kosi. trtf* Naša hi - Ša ljube - zni-va, Nas v na-roČje svoje skriva, Da ne more sneg pa mraz, Ne vihar in dež do nas. Tukaj s stariši živimo, Veselimo se, učimo; Kadar pride tihi mrak, V mehko postelj leže vsak. Kdor pa varne strehe nima, Muci ga poletje, zima; — Torej, Bog, to prošnjo čuj, Ter naš dom nezgod varuj! Zmerno-milo. VI. Oče in mati. Št. 7. (L Černej.J Anton Kosi. IŽ -j "H —i F=^= j—i 4 ' ; -Lr r t * ii p^ « 0 1 f kP Ljubi o-če, ljuba mati, Čuva - ta me dan in :A- V —N-] i 1 tri'? J r F i*- r JfJUß rti ri Jfrf- *=£ noč. Kaj se treba meni bati, Saj sta vselej mi v pomoč! 1 1 1 Ljubi oče, ljuba mati, Čuvata me dan in noc, Kaj se m t-m^TriT rfrrr treba meni ba-ti, Saj sta vse-lej mi v po - moč! Vse mi dasta, česar prosim: S čira naj neki ju zahvalim, Sadje, kruh in med in sok; Da bo prav obema všeč? Suknja topla, ki jo nosim, Ce ju slušam in ne žalim, Dar je tudi njiju rok. To je menda prva reč. (Ant. Funt ek.) VII. Tolažba. Sočutno. Št. g. Anton Kosi. \—-j— 1F] r—1— P=\ F F= j=t=\ L -■] r r t=£=! T 1 P. rr rjH 2 J Ti-ho, ti-ho, Tonček ma - li, s 1:^=4 F^l F^Tpl Ftj i I f£=tF\ ! gjrj] iv- ■ 4 i=P H i I I =s=i=i po-ko - pa - li, To je pač strašno hu do. Ta nožiček, ki so mati In pa te-le desetice, Dali mi za god ga, veš? Od očeta jih imam; Nä ga, tvpj je, le jokati, Košek jagod, kos potice. Ljubi Tončekj se ne smeš. Kar imam vse rad ti dam. (Jo\. Stritar.) Vlll^jCigani gredo. Živo. Št. io. Anton Kosi. fP m — A'-~S H i : I hH h=\ g- .-h tV L?. J • •: T ^ * r j j ♦ u ■ v Zbe - žimo, ste - cimo, Ci - ga ni gre - do V r- ^ ; » i ^ > il f T T~ U C t F J i/ ' u u i, > ja-vih bi - sa-gah o - troke ne - sö! Ge se ne umivaš, Sicer te zaloti Cigana se boj! In vzame seboj. t \ (Narodna.) IX. Molitev zjutraj. &R- 1 *■— i= 3=1 F ^—F z=Fi F= -K— r~3~i -4- j*' $ H b i VV . h nM Spet napo - Čil dan je nov, Daj mi Bog svoj o #»= h h --h ■h- ■h P •tH # < -£ l * i 5 C _d_i_ ‘t fr blagoslov! AngeljČek pri meni stoj, Da otrok o- stanem Tvoj! Da o-trok o - stanem Tvoj! Pobo\no. Št. 12. Pavel Unger. pz£: tJV-B-—t — i-.1 "i —n~ —i— $= T i « -—- —«j S— hff1 r TjT UTJ t lr; t— Spet na • po-čil dan je nov, Daj mi r-^-^7[ 1 — Pl F —F N [j B p£, L ' - h F=ä= Pl 1 i’1 { O -r r T? IT &J3 bd Bog svoj bla - go - slov ! An-gelj - ček pri -j-, iT r— i—r — —1 Ff s Fr 1— nJ z\=P0 k —H 'f ±Z^dJ r me-ni stoj. Da o - trok o - sta-nem Tvoj! (Pren. Ant. Funtelc.) IO Pobočno. X. Molitev zvečer. št. 13. Pavel Ungev. 'h V% v * TT —\r^r^-^rtrXr Gla-vi-ca mi je za - spana, Poste - ljica že po- ji 'I fti*\ j * Ml gn!' ■r^%zmpg^£F^ftffg c ¥=* stlana; Bog mi svojo daj pomoč! Oče, mati, lahko noč! Počasno. Št. 14• Anton Kosi. Vf-gr Glavica mi je za - spa - na, Postelji-cažepo - stla- frfftff na; Bog mi svojo daj pomoč! Oče, ma-ti, lahko noč! (Pren. Ant. Funtek.) Počasno. fe XI. Molitev pred jedjo. št. 15• Anton Kosi. 4 I / V V v £ pr 1 O r Bog, to vse nam daješ Ti, Kar r r ' i r i i i j ^ ^ dan za dnevom nas kre - pi; Po - de-li, da bi to je- :p~- j—?! r Ur J_U •-i: r j rr * j 1 1DT di-lo Po Tvo-ji vo lji nam tek ni - lo! (Ant. Funtek.) XII. Molitev po jedi. (Po prejšnjem napevu ) Za nas kot oče, Bog, skrbiš, Kar milost nam je Tvoja dala, Jedi, pijače nam deliš. Za vse, za vse Ti bodi hvala! (Ant. Funtek.) XIII. Kruh na poti. Občutno. Št. *6* Pavel Unger. r l v * * p Če kruhek kje na tleh le - ži, Ni- ga Milo. hfA/-«- do-bi, K - h 1 J- i se Bc Št. 17 —js—j— • :; i , / * ;i ' ' U 1 Ir t )-gu za - hva-li zanj. Anton Kosi. -N-I n—T”—|-r-?r1 I ' ' f P 1 Ge kruhek kje / 1 J ^g 1 - f -1 r r ^ r=r ko* na tleh le - ži, Nisi . N f 4 -s - +- S I llfe p- Hf f ^ l-rri r t r ^ r f kar ne sto - pi de - te nanj! Lah-ko ži - val-ca j h H=£=f /T\ =w= tt A .v \i.; ivH h-tfrhi M - s_j_ | 1 ffp—4-— :5r C *? r? K ^ _l;# j Hej, ju-na-ki, hej mlatiči, Kup pšenični je visok; Krepko naj pojo cepiči: Pi-ka, poka, pika pok! pik! pok! Kruhku belemu se smeje Oče, mati in otrok; Hej, mlatimo še krepkeje: Pika poka, pika pok! (Ja\. Stritar.) '5 XVII. Mlado jagnje. Št. 22. Veselo in lehko. Po Slomšekovem napevu. f4i- H— — iN=" Fl" ■ N5! T » ■# 1 —#_J U •# 1 —f—i—^ V r-p- f V ' 5-4 '-H Lepo, belo jagnje mlado Poskakava - lo je ra-do, -j K ■Hr T —i-J -f [ V— 1 r r c r j r Ko ve-se-lo in ži-vo Z materjo se past je šlo. XVIII. Mlado jagnje. Veselo. Št. 23- Po narodnem napevu. -h- 1—= IM P rrr? n rr> r ' # - -p- Prt Lepo, belo jagnje mlado Poska-ka-va-lo je ra-do, ftit '—1 1^ f=h=ti m— Jr. '9 9 TTTT T^fj 1 fr Ko ve-se-lo in živo Z materjo se past je šlo. Mati pravi: „Cuj, ne skakaj. Po brežini se ne takaj! Lahko kam se zaletiš, Šibko si nogo zdrobiš.“ Jagnje misli si drugače, Rajši suče se in skače, Zdajci se požene v skok, Zvrne v jarek se globok. Jagnje si nogo zlomilo, Bridko vpilo in tožilo: „Dete, slušaj, če ti kdaj Nasvetuje mati kaj I“ (Slomšek-Funtek.) XIX. Molitev k angelju varuhu. » Pobočno. St. 24. Anton Kosi. u_ - —J—j— +=\ H m -$ i: "EUt 4L ir: —V1' f ■ I E I t Lju-bi an-gelj va - ruh moj, Vedno po-leg me-ne stoj; Bo - di z ma-no dan in |#T J ' h F=f—=3=] s* 4 £2 I Mi — [H-1 r r _®=±=dJ TS 1 noč, V raj pri - ve - di me ne - koč! Počasno in \ategncno. K. Udi. Lju-bi an-gelj va - ruh moj, Ved-no '7 po-leg me-ne stoj; Bo - di z mano dan in a£p^gfHaE#Ef; ÖQ2—Z. L # * •> -1 r rrr noč, V raj pri ~"gy =fe*=±=te r r rj fj F ve-di me ne - koč. („ Venec".) XX. Večerni zvon. Anton Kosi. St. 26. Lenko V^vff fS ff r/tfr Ko solnce gre za goro spat. Zapoje zvon v večerni hlad. Ta 1 r ^ r 1 p 1 v r u up j rr+ -J —J I &H I ko - le pra-vi, govori: „Mo-li-te, o-tro-či-či vi! Št. 27. Anton Kosi. Krotko in lahno. S * S?' I * s' i j' I J Š! S • *' g* ‘ ‘ * H * ^ Ko soln-ce gre za go - ro spat, Za- 2 r-fh -1- -N-l f=£ h*} J $==h ir ‘Tf- •Lk ni po-je zvon v ve - čer-ni hlad. Ta - ko-le pra-vi, tiri "■««« -N-l . t H 1—n —* - r 1— J 11 r ‘HT ■ 'ji r Zr go - vo - ri: „Mo - li - te, o - tro - či - či vi!“ Marija gleda iz nebd, Marija rada vas imd; Pošljite k nji pobožen klic Na čast kraljici vseh kraljic. Molite za roditelje, Dobrotnike, učitelje! Molite otročiči vi! Marija milosti deli.“ („Angeljček1!) Živo. XXI. Vrtec. Št. 28. Anton Kosi. 3 M =^=^=-^T: } JS- - h« 1 -r-h-1 * f-y-L \rt r f J—L v v v 't ; . H - f P Ka-ko je moj vrtec Ves ži-vo-ze - len! Kras- h h’— F F te F f‘:3 0—# »— 1 7 F v t= r' j=i 5-C ' t t—1 nej-ši od nje - ga Ni kraj mi no - ben. Tu klije po gredah Vse polno cvetic, Na vejah glasi se Roj pisanih ptic. Zelenje in cvetje Ž njim petje sladko — Oj božje stvarjenje, Kakö si lepö! (Pren. A. Funtek.) Krepko. XXII. Maček na vrtu. Št. 29. Anton Kosi. =k=hq ■±4—4: Kaj ta - ko po vr-tu laziš, Maček ti-ho kakor S =tsF^=f5—N {—s—^ • is ..-j,-; • . i ' v' ' • - " ■ M I r r/V -i : c jr'r PM I ' ' 1 V tat? Molči, ti na ptice paziš, Rad za-vil bi kte-ri vrat. Zmerno- gibčno. Kaj si ti zato pri hiši, Da bi ptice nam moril? Za podgane si in miši, Da bi pridno jih lovil! XXIII. Ženjice. Št. 30. (Jo\. Stritar.) Anton Kosi. hjsi ^ 5 5^ P p P ^ Do-zo-re-la je pšenica. Trudno kima klas težak; -N—j- ^ v s, -11 1 tn H P LZS. 1 J rt rn 5 ^ rr Ur-no su-kaj srp ženjica, Snope pove-zuj, možak! Prepelica petpedika, Vabi družbico mlado; Del) in delj se ž njo umika, Kam se slednjič skrila bo ? Poludne je zazvonilo, Zdaj sklenimo vsi rokč; Dekla nese nam kosilo, Použijmo ga sedč! Potlej Njega zahvalimo, Ki je tak dobrotnik nam ! Za poletje nam in zimo Z vrhom polni žitni hram. Veselo in lehko. XXIV. Kosec. Št. 31. (Jo\. Stritar.) Anton Kosi. JL$ 3 N-fr- — 3=! tta: J } "N S 1 i ^ t r -f \ ' *-£=1 f ^ 1 ■=£=5=^ trcr ff J t '1 *' 'T rosa; Kosec travico ko-si, V solncu se mu sveti kosa. Zmerno. Št. 32. Anton Kosi. rzftr .3. f~j—|. | ty- j Pre-pe - li-ca prepe - li, Ko še ni tni-ni-la rosa; Kosec tra-vi-co ko si, V solncu se mu sveti kosa. Pot, ki čelo mu rosi, Si obriše, koso brusi; Kadar se mu dobra zdi, Razkoračen jo poskusi. Travne bilke padajo, Vmes sirotice cvetice; Glavice pokladajo Petelinčki in zlatice. Padaj, padaj travica, Sivka suho bo hrustala; Pridna naša kravica Mleka bo obilo dala. (Jo(. Stritar.) XXV. Solnce vse oživlja. Veselo. Št. 33■ Anton Kosi. -A-V’ -v- F? -fsB - - \^t=L&=±± 5 u v j/ i ' p. U f u ; f V \> 4 ♦ f P F P Že dviga se solnce, vr ho ve zla - ti, Na go-ri, v do- ....................................... f li-ni se vse o - ži - vi. Po drevju zelenem se ptički bu- 11 f ' d f C ” ' t" Hi v d«; Bu-če-li-ce pridne na pa-šo hi - tč. Cvetica se vzdigne iz nočnega snä Na glavi blišči se ji rosa svetlä. Človeku pa solnce veleva tako : Brž vstani in moli in delaj skrbno. (G. M.) Malo počasno. XXVI. Večer. Št. 34. Anton Kosi. i «•- pW^4 i- „ > i —st \rv t * l^d Solnce zašlo je za gore, No-či u-mi-ka se dan ; FtŽi 0 • • # ■wlrfl 3 Ti tvV' 1 \ ■ \\ \' Mrak po nižavah prosto-re V plašč že zagrinja te-man. i:i^ j **j * V • • • • • 5 - ' ' "t i ~w~\rv~r]ri v Me-sec po-la-goma vzhaja. Zvezda večerna miglja; * P U l> V f I P P Cut* t 1 P f Žejne cveti-ce na-pa - ja Hladna rosica z ne-bä. m Zvon je zapel iz zvonika, Jagodo, Sivko in Dimo - Snema klobuček pastir; Dobro napasle so se — Mesec se više pomika, Urno domov poženimo, Pokoj povsod je in mir. One so site, mi ne ! (Jo{. Stritar.) 23 XXVII. Kako cvetice rastejo. Lehko in prijavno. St. .75- Anton Kosi. : 7—N—1- i -H- — r—— .J 1 -n fl" T%%_2V 1. r I* r r -f- T zJ=t r f-ff r h Glej, zr-ne-ce drobno Na zem-lji le - ži: Po- 1»< T 1 k J' -J—fr * TT H r piha mu veterc, Ga v tla zapraši. Tu spava prav sladko Ko :*=J; M j—f5' tFH -~rf=P fT =P=F Tf+ - jr~* J I- -J—41 p 1 de te mlado, In zemlja ga ma-ti Va-ru-je skrbno. Zmerno-gibčno. Št. 36. Narodni napev. 4 j [ -1 ii >—1 1 ‘Tt- f ef=f±r f 4 —H fff Glej, zr-nece drobno Na zemlji le - ži: Po - pi-ha mu p#::i ki J-> J ' -11 =^=l # u a r 1 r r rff r r f rT n veterc, Ga v tla zapra-ši. T u spava prav sladko Ko dete mla- do, In zem-lja ga ma ti Va - ruje skrbno. Če žejno je časih, Bog piti mu da. In kmalu priklije Iz tal do vrha. Razvija se, raste, In gleda v nebo; Sam Bog ga obleče V obleko lepo. (Po Milclos. „Začetnici“) XXVIII. Pomlad. i '4 r =f=\ - r ' C r 11 c II r-r^J Mia do je ne-bo se raz - pe - lo In S rte J T~ .... 1/ jasno ko ribje o - kö; „Sčink“, ščinkovec ščinka ve- i-flL-j- 1—i i N [zrp=^=z^—, >—-k—] F— r n I UT) < ^ ~ i 1 1 p?“»«—0 . Lrrr^ c Z tzd r se-Io, Ko grm ze - le - m in dre - v6. Trobentice, zvončke, zlatice Bučela obira brenči; Igrajo se v solncu mušice, Metulj spreletava se že. Pastirček pri čredi prepeva Kako je lepo zdaj na sveti In uka pomladi vesel; Čast pojmo in hvalo Bogii, Pred hišo se starček ogreva, Ki dal nam je spet doživeti Kožušek je solncu odpel. To rajsko lepoto — juhu! (Jo{. Stritar.) XXIX. Jesen. Zmerno. Št. 38. Anton Kosi. -fi -— h- rt—m v -1-4=4-> Tj [I] —J & b□ Je - sen je tu, po vr-tu v tra - vi Po- ' trt fjr f t 1 » dle-sek cve-te ne-ve-sel; Na jug zle-te-li Elk 7:?* 7~ =f -4- > [ , js , II hrt a t-f1 f;~r —I 5 i 7 tpM. 11 I rr so žr - ja - vi, Hla - dän se čas nam je začel. Slovo že lastovke so vzele, Jesen rumena, dobra žena! V grmovju črni kos molči; Otroci se je veselč; Senice so prišlč vesele RrdeČa, bela in rumena Od mrzle severne strani. Na drevju jabolka zord. (Jo{. Stritar.) 2 6 Čvrsto. nfli XXX. Zima. £<. 59- yC»/o/i Kosi. ± f r F- r r ti= Pri-kaš-lja - la je star-ka ma, Na- &=i= r r r ga• ban suh i - ma o-braz; Ko z brado kju-ka- ' 1, , =F)_* 4—J— F^h-rF-rTI 1 T- I/ • * U 1 h i r sto pri - ki - ma, Sneg z ne-ba pri - le - ti in mraz. Po vrtu se senica klati, Premalo hrane daje gozd, Zdaj imaš, zajec ti uhati, Svoj štiridesetdanski post. Mož starček se pri peči greje In kima truden, da zaspi; Da bo dovolj za platno preje, Kolovrat urno suče hči. Po gladkem ledu se otroci Drvč. ne včdo, kaj je mraz; Nagajajo si s kepo v roci — Kako vesel je zimski čas. (Jo\. Stritar) Slovesno. i f XXXI. Cesarska pesem* št. 40. Jo\cf Haydn. *rtf Bog o hrani, Bog ob-va-ri Nam Cesarja Avstrijo! Modro F#t-: -• JSf"! j- -i # J=1 —H h—j 2 n-r S « 1 1 £ - m >- &=irfTd da nam gospo - da - ri S svete ve-re pomoč-jo! Brani-, cresc. i___Z" I. N mo Mu krono dedno Zoper vse sovraž-ni-ke S habsbur- FF "1—ril ^ r 1 Vnj -jLT±JA 'r r 1 škim bo tronom dedno Sre-ča trd - na Av-stri - je. In s Cesarjem zaročnica, Jedne misli in krvi Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli Franc Jožefu, Lizabeti. Celi hiši habsburški. * Normalna, od visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje predpisana melodija. 38 e DODATEK. , XXXII. Otrokova cesarska pesem. Mirno. Anton Kosi. —fr- F 1—hi k T — 1—.— t—I—h-* 8—J-[) - • c rt h Ti -tr Naš Cesar mi je vedno ljub, Na Duna-ju ži- F tl * =2=3= tv c r‘ i f -L-H* n i ff^T- vi, Kako bi rad pač k. njemu šel, A meni moči ni. In kaj bi pri Cesarju htel? In rekel bi mu : „Cvetke te Rok6 bi mu podal, Za-Te seboj sem vzel", Najlepše rože bi mu dal, Potem pa vrnil bi se spet Ki bi jih zanj nabral. Ves srečen in vesel. (Posl. Fr. Končan.) pričujoče knjižice priporoča cenj. tovarišem in tovarišicam, slavnim krajnim šolskim svetom ter sploh slovenskim mladinoljubom svojo šolskim otrokom namenjeno „^aßavno Knjižnico za sfov. mladino« katere je do sedaj že sedem zvezkov zagledalo beli dan. Ta mladinski zbornik prinaša našim mladim ljudem dokaj primerne tvarine v daljših in krajših, v pesniških in proza-jičnih spisih, kakor narodnih pravljic, basnij, legend, pregovorov, raznih gospodarskih in drugih nasvetov, kratko-časnic itd., torej gradiva, ki ne zanima samo otrok, marveč je i za odraslo preprosto ljudstvo koristno in spodbudno berilo. Časniki sodijo o „Zabavni knjižnici za mladino“ v obče prav povoljno.- Urednik „Ljubij. Zvona“, gosp profesor Bežek, piše n. pr. v 4. številki svojega lista za I 1896 med drugim sledeče: nRadi priznavamo, da smo tudi mi sami, iščoč primarnega gradiva ^a pismene naloge v slovenščini, našli v „Zabavni knjižnici" |e marsikatero dobro ![rno, ki nam je s pridom slutilo.“ Gena snopiču je le 15 kr., oziroma 17 kr. s poštnino vred. ____________ V zalogi je tudi še nekoliko — toda prav malo — iztisov brošurice „Stariši, podpirajte šolo!“ — Gena jednemu izvodu je 12 kr.