Gospodarske stvari. Kaljivost seinena zanesljivo spoznati. Navadno se akuaa ali je seme kaljivo ali ne tako, da se seme na zrna soateje in potem ateto eeme v vodi od 30—40° C. topli zmoči in potem kaliti da. Iz dobljenib kali se sklepa potein na odstotke kaljivega semena. Ta pot pa potrebuje mnogo časa in toraj tam, kjer je treba bitro se o kaljivo8ti kterega 8ernena prepričati, ni porabna. Da se bitro kaljivost semena spozna, se mora seoie na ogenj dati in sožgati. Slabo in nekalji*/o seme zgori počasno in le malo dima od aebe daje. Dobro in kaljivo zrno v ognji skače, se preobrača in med pokanjem in praskanjem gori. Pokanje pa je toliko močnejše, kolikor je aeme debelejae. Drobnejše zrno pa ae poaamezno na žareče oglje, še boljše na razbeljeno železno ali plehasto ploseo dene. Debelejše seme, kakor želod, kostanj se neposredno v ogenj vrže in potem se akrbno opazuje, kako se serae v ognji obnaša. Drobno zrno se bode na povedani način obnaaalo, debelo zrno pa glaano v ognji razpoči. Ce se aa tak načia določeno itevilo aožge, prerajtati ae da koliko odstotkov je v določeni meri semena kaljivega, koliko aekaljivega vmes. Eako na zanesljiv način agrež pomnoževati. Agreževi rezniki posebno nekterih in ravno najbolj priljubljenih sort včasih pvav radi ne poganjajo in se zaraačajo. Zato je novi način, kako jib pomnoževati, vreden, da 8e razglasi. V ta namen se onemu grmiču, kterega pomnožiti hočemo, vse vejice do tal porežejo. Spomladi agreževi grmič mnogo mladih vejic požene, izmed kterih ae le najkrepkejše puste, druge pa porežejo, dokler so ae vse zeljnate. Diugo spomlad, predno začno gnati, se te mladike ravno na tla polože in ali z lesenimi kavklji ali se križajočimi klini k zemlji pritrde. Brž ko popki zaeno gnati, poženo vse oke ravno ležeče vejice in v kratkem času vzrastejo mladike po 15—20 centimetrov dolge, kajti agrež krepko in bujno raste. Ko ao mladike do te doigosti porastle, se z dobro redivno če mogoče peščeno prstjo obsujejo, s prva le bolj plitvo, pozneje pa po času globokeje, tako da sred meseca septembra mlade vejice okoli 10 do 12 centimetrov globoko v na8uti prsti stoje. Ako ae pri dolgi suai rastline od casa do časa zaljijejo, dobi vsaka posamezna vejica ko renine in primeri se, da ae od jeduega prvotnega grmiča nad 100 dobro okoreninjenih grebenic jeseni odrezati more. Te grebenice se poteni v drevesnico primerno presade ali že jeaeni *li zaran spomladi in v jednem letu je mladib zasajanic na izbiro doati. Tudi bolj občutljive sorte tako ne odrečejo in za to je ta način pomnoževanja agreža kot najboljši vaega priporočevanja vreden. Kurje uši. Ta mrčes se pre po skušnji atarega kokoainka prežene, če se na sedežne drogove, na kterib kokoai po noči poaedajo, nekoliko kapljic petroleja kane. Petrolej vzleze sedečim kokošim v uiali meri po nogab gori v perje, tako da živalira aamim ne akoduje, uši pa uniči in prežene. Ta 8redstvo je dober kup in ni škodljivo. Bersa na vinu. Ako je aod poln in trdno zabit, 8e mu ne bode nič berse vrh vina naredilo. Ako pa je aod nekoliko prazen ali kakor pravijo na vanek, se more nekoliko prazen proator požvepliti in tudi tako bode vino čisto ostalo. Štacij za plemske žrebce je letoa v Avstriji 447, ži-ebcev 1632, ubrejenih kobil 85953, od teh je na Štajerakem 35 štacij, 134 žrebcev, 6120 kobil. Crm razsaja in 8vinje pobira v mariborakem okraji, poaebno v Razvanji, Hočab, Slivnici, Skokab in Dobrovcah. Sejmi na Hrvatakem: 14. aept. Križevci, 16. Sisek, 20. Glina, Gorica, Koprivnica, Virovitica; na Koroškeno 11. sept. Jezero, 14. sept. Gradiše, 15. aept. Tribinje; na Kranjskem 9. sept. Lukovec, Bučeča va<», Lašče, 11. sept. Piem, Ljubljana, Črni vrh, at. Vid, 14. Žuženherk, Brusnice, Vinice.