—  162 —
Izredno lepa čednost.
10. Starodavna hvalnica.
V zgodbah sv. pisma stare zaveze (št. 79.) imate prelepo dogodbo o treh mladeničih, ki so bili vrženi v ognjeno peč, pa jih je Bog po angelu varoval, da se jim ni zgodilo kar nič žalega. Lahko si mislitc, kako so blagi mladeniči osupli strmeli, ko se jim je v sredi plamena zdelo tako prijetno, kakor bi jim pihljal rahel večerni veter. Za to dobroto se je bilo pa treba tudi primerno 2ahvaiiti. In ravno to jc bilo, na kar so naj-prej mislili ti dobri služabniki Božji. In ker se jim je zdelo, da sami se nikakor ne morejo /adostno zahva-liti Bogti za toliko dobroto, zato kličejo na ponloč vse stvari. naj ž njimi slave in hvalijo predobrotljivega Očeta v nebesih. Prelepa je bila ta hvalnica; še zdaj se vsak dan stokrat in stokrat ponavlja, zakaj vsi maš-niki jo morajo vsak dan moliti ob zjutranjih duhovskih molitvah in ponavljajo jo tudi v zahvalo po sveti maši.
Upam, da bo tudi vam ustreženo, ako vam pri-občim to prelepo hvalnico, in \o potlej še nekoliko pojasnim, ter se nadjam, da jo boste tudi vi večkrat molili. Olasi se:
Slavjte, vsa Gospodova dela, Gospoda; hvalite in pove-Itčujte ga na veke.
Slavite, Gospodovi angeli, Gospoda; slavite?, nebesa, Go-spoda.
Slavite, vse vode, ki ste nad nebesom, Gospoda; slavite, vse Gospodove moci, Gospoda.
Slavjta, solnce in mesec, Gospoda; stavite, zvezde na nebu, Gospoda.
Slavita, ves dež in rosa, Gospoda; slavite, vsi Eozji ve-trovi,  Gospoda.
Slavica, ogenj in vroČina, Gospoda; slavita, mraz in vro-čina, Gospoda.
Slavita, rosa in slana, Gospoda; slavita, srez in mraz, Gospoda.
Slavita, led in sneg, Gospoda; slavita, noč in dan, Go-spoda.
Slavita, luč in tema, Gospoda; slavite, bliski in oblaki, Gospoda.
Slavi naj zemlja Gospoda; hvali tn poveličuje naj ga na veke.
Slavjte, gore in griči, Gospoda: slavite, vsa zelišča na zemlji, Gospoda.
— 163 —
Slavite, studenci Gospoda; slaviie, morjain reke, Gospoda.
Slavite, somi in vse, kar se giblje po vodah, Gospoda; slavite, vse pticu pod  nebotn, Gospoda.
Slavite, vse zveri in živina, Gospoda; slavite, človeški otroci, Gospoda.
Slavj naj Izrael Gospoda; bvali in poveličuje naj ga na veke.
Slavite, Gospodovi duhovniki Gospoda; slavite Gospo-dovi služabniki Gospoaa.
Siavite, duhovi in duše pravičnih, Gospoda; slavite svet-niki in v srcu ponižni, Gospoda.
Slavite, Ananija, Azarija, Mizael, Gospoda; hvalite in slavite ga na veke.
Slavimo Očeta in Sina s svetim Duhom; hvalimo in sla-vimo ga na veke.
Slavljen sl, Gospod, v višavah neba; hvale in slave vreden in poveliČevan na veke !
Mladeniči vabijo vse stvari v skupno hvalo p o neki določeni vrsti. Najprej rek6 karsploŠno: vse stvari. Potlej imenujejo najvišje stvari, atigele, in nadaljujejo od zg-oraj na vzdol: nebes in kar je še nad nebesom; solnce, luno in zvezde. Nato kiičejo take reči, ki so pod vplivom nadzemeljskih moči: dež in rosa, vetrovi, ogenj, vročina, mraz, srež, ied in sneg, noč in dan, luč in tema, bliski in oblaki. Zdaj pa se obrnejo na zemljo in imenujejo najprej gore in griče, ki so pokriti z zeliŠČi in izpod njih izvirajo studenci, ki se povekšujejo v reke in iztakajo v morje; na to šele kličejo razne živali v vodah, v zraku in po zemlji, doniače in divje. SlednjiČ pozivljajo človeka, kralja vsega stvarstva, in sicer najprej vse Ijudi sploh (človeške otroke), potlej pa posebej izvoljeno Ijudstvo Izrael, in pri tem zlasti duhovnike ter vse pobožne, pravične, svete. KonČno še vzpodbujajo tudi sami sebe.
Ako pa mi molimo to lepo hvalnico, bomo mislili na svoje dobrote, katere smo prejeli in še pre-jemamo iz rok predobrotljiveg-a Očeta nebeškega.
Predno končam nauk o »irredno lepi Čednosti", vas Še enkrat prav nujno opominjam in prosini: Tru-dite se na vso moč, da si pridobite to tako lepo in plemenito srce, ki bo shvaležno Ijubeznijo povračevalo dobrote Bogu, Ma-teri božji in vsem drugim dobrotnikom v nebesih in na zemlji!                           Internus."
*                                  11*