Dopisi. Iz Vitanja. Dne 4. aprila zapustil nas je mož, ki si je pridobil v resnici nevenljivih zaslug za preporod narodne misli in za povzdigo pravega kršCanskega življenja v naši fari. Kdor je poznal nezdrave, do skrajnosti tužne razmere, ki so vladale v naši okolici in v trgu pred letom 1888., kdor je imel priliko opazovati takratno narodno mlačnost in zaspanost, neverojetno odvisnost naSih sicer ponosnih in v svojem jedru po veliki večini dobrih in pridnih kmetov od par trških velemogotcev — samih zagrizenih janičarjev, — kdor je nadalje zasledoval paznim okom prve poskuse nekaterih narodnjakov — omenim samo vlč. g. Freceta — vzbuditi ljudstvo iz te moreče letargije ter njih skoraj ničeve vspehe, ta je moral obupati, da bi v naši fari kedaj nastopili lepši, veselejSi časi narodnega in gospodarskega napredka. In sedaj po 12 letih? Trg je sicer tudi sedaj ohranil po svoji veliki večini zagrizeno lice, da celo poostrilo se je narodno nasprotstvo, bujno zavladalo je janičastvo ter zmeSalo marsikateremu priprostemu možu, ki v svoji rodbini govori in mora govoriti slovenski in se živi le ob slovenskem grošu glavo in mu iztrgalo iz srca versko zavest — pa okolica je naša, je narodna, probujena, rešena spon in okov trškega suženjstva. A tudi v trgu so se vrSile znamenite spremembe. Korak za korakom lahko zasledujemo vidne znake probujajočega se slovenskega živlienja. Posojilnica, bralno društvo, kmetijska zadruga, to so oni stebri, na katere mi zidamo, od katerih pričakujemo z Božjo pomočjo nadaljnega sadu v prospeh in blaginjo ljubljenega naroda. In če sedaj povprašate, kedo je pouzročil ta krasni preobrat, čegava zasluga je, da smo se zdramili, da se čilo in navduSeno zavedamo svoje slovenske krvi, svoje slovenske narodnosti, Vam danes s ponosom, pa ob jednem z žalostjo odgovarjamo: to je bil naš dični župnik, naS ljubeznjivi, vsikdar požrtvovalni, vsikdar za vstrajno delo in premaganie najtežjih ovir navdušeni gospod, državni in deželni poslanec Josip Zičkar. Sedaj nas je zapustil, preselil se v Videm, a zapustil nas ni za vsema, kajti ohranili smo si njegov duh, njegovo ljubezen do naše mile, materne besede, njegovo navdušenje za težki pa nikakor ne obupni boj za svojo narodno individualnost, ker z njim vred goreče zaupamo v pomoč Božjo. Ker vemo, da nismo osamljeni. Bog je z nami, vsaj se bijemo za resnico in pravico. Gosp. Žičkarju čestitamo na lepSem in ugodnejšem mestu in mu želimo srečo in zadovoljnost. Bog naj blagoslovi tudi v Vidmu njegovo veliko delavnost in odkritosrčno ljubezen do naSega slovenskega ljudstva. Ob jednem ga pa prosimo, naj tudi nas kljubu vsem hudim, včasih le prebridkim bojem ohrani v blagem in dobrem spominu, kajti bodite uverjeni, velečastiti gospod: v naSih pohorskih kremenitih srcih se Ijubezen sicer le počasi razvije, a tem iskreneie in tem vstrajneje se oklenemo onega, katerega smo se učili ljubiti in spoStovati. In Vam, veledični gospod, ohranimo zvesto ljubezen in vdanost, nepozaben spomin in nikdar vsahljivo hvaležnost. Od Sv. Ane v Slov. gor. (Razno.) Pred kratkim smo pokopali blagega gospoda Josipa Seyfrieda, mnogozaslužnega c. kr. poštarja in trgovca. Mož je bil svoje dni uzoren učitelj in z duSo in telesom na slovenski strani, radi česar se ni mogel z nekterimi Bismarkovci v Gmureku pogoditi ter je raje radi bolehnosti službo pustil. Blagemu pokojniku sveti večna luč! Dne 25. aprila je umrl posestnik in nekdanji pravicoljubni občinski predstojnik g. Janez Neuvirt iz Šic. Ponesrečil se je; šel Je namreč od svoje gorice, ležeče pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ter namerjal obiskati svojo sestro pri Sv. Benediktu; a starček je padel na steklenico, ob kteri si je prerezal žile, vsled česar mu je odtekla skoraj vsa kri; nezavestnega so prenesli k tujim Ijudem, kjer je umrl. Zapustil je blago soprogo in pridne otroke, mej kterimi so tri čč. Solske sestre. Blag mu spomin! Dne 27. in 28. aprila so v Cmureku snažili v davkariji sobe, a glejte, naš prijazni glavar v Radgoni je to naznanil občinam komaj en dan poprej, in takrat bi morali občinski predstoiniki vkljub mnogemu delu raditega okoli hoditi. Torej davkoplačevalci, le vohajte, kadar smete v davkarijo denar prinesti! Mnogo \\h je zastonj Slo! Dne 23. aprila je na Šavnici treSčilo v smreko, katera se je še le črez dlje časa vnela in začela goreti. Ljudje ne pomnijo takega slučaja. Iz Kaniže pri Ptnju. V Ptuju imamo mimo drugih narodnih trgovin, tudi slovensko trgovino s papirjem, ki je lastnina narodnjaka J. N. Peteršiča. Dolžnost vsakega Slovenca je, da podpira tega narodnega trgovca. Posebno ptujsko slovensko dijaštvo bi moralo zvesto stati ob strani narodnega trgovca. Ako bi se naSi Ijudje vedno lepo vzajemno podpirali, bi Nemci po naših trgih in mestih' z večjo spoštljivostio govorili o slovenSčini in slovenskem narodu, kakor dosedaj. Le poglejmo, kako lepo zna n. pr. ptujski Nemec Blanke slovenska pisma pisati in kako častitljivo se izraža o slovenščini. V dokaz naj tukaj natisnemo pismo, v kojem nam piše, da naj z ozirom na dopis v št. 16. »Slov. Gosp.« z napisom »Iz Kaniže pri Ptuji« na podlagi § 19. tisk. zak. prinesemo glede njegove osebe sledeči popravek: »1. Ni res, da bi bil jaz kedaj trdil, v Ptuji ni potrebno znati slovenskega jezika. 2. Ni res, da izdajam kakoršenkoli časopis. 3. Ni res, da bi jaz hotel katerega v >Pettauer Zeitung« ,snesti'. 4. Tudi ni res, da bi bil kedai trdil, slovenski jezik ni nič vreden. Res pa je, da sem vsikdar s slovenskimi kupovalci občeval v slovenskem jeziku. Res je, da ne izdajam ne »Pettauer Zeitung«, pa tudi drugega Iista ne; pri meni se le »Pettaueer Zeitung« tiska. Ptuj, 25. dne aprila 1900. W. Blanke.« Glejte, tako se govori s Slovenci! Nemški trgovec nas mora tako spoštovati, da ne sme niti trohica suma na njem ostati, da nas ne spoštuje. Nemara pridejo tudi kmalu drugi ptujski trgovci na red, da izjaviio Slovencem, da spoStujejo nas in naš jezik. Kajti »Slov. Gospodar« jimvzadnjem času pošteno kuri! In prav je tako! Kdor spoštuje naš denar, naj spoštuje tudi na§ rod in jezik! Kar pa se posebej Se g. Blanka tiče, mu povemo, da ga imamo sieer radi, a še rajši gospoda Peteršiča, ker je po rodu naš brat. Zato ga vsem Slovencem toplo priporočamo! lz Kozjega, 29. aprila. Današnje zborovanje kat. političnega društva v Kozjem je bilo velikansko. Okoli 400 mož je bilo zbranih. Zastopane so bile skoro vse občine celega okraja kozjanskega, navzočih 14 županov. Ob 3. uri otvori g. predsednik zborovanje s pozdravom doSlih, ter izroči besedo deželnemu in državnemu poslancu g. Žičkarju. Ta poroča najpreje o svojem delovanju v deželnem zboru ter razloži vzroke, zakaj se slovenski poslanci letos ne vdeleže zborovanja v Gradcu. Z veliko pazljivostjo in z živim zanimanjem poslušajo zborovalci govornika, ki jim v lepi, a vendar poljudni besedi popisuje krivice, ki se gode Slovencem od strani nemških gospodov v Gradcu. Zato pa tudi jednoglasno odobravajo možje korak slovenskih poslancev, in zasliši se jednodušni glas: Proč od Gradca! Žatem poroča g. poslanec o svojem delovanju v državnem zboru. Iz tega poročila so posneli zborovalci, da je g. poslanec kljubu neugodnim razmeram v državnem zboru vendar le veliko deloval, in se z vso ljubeznijo in požrtovalno neustrašenostjo potegoval za koristi svojih volilcev, ter tudi mnogo dosegel. Gromoviti »živio« in najsrčnejša zahvala mu zadoni zato iz iz vseh grl. Sprejelo se je z burnim pritrjevanjem več sklepov, med drugimi ti, naj vlada nastavlja med Slovence na spodnji Štajar slovenske uradnike in učitelje, nai se loči spodnji Štajar v upravnem, šolskem in gospodarskam oziru od Gradca, naj dobe štajarski Slovenci slovenske kmetijske in meščanske šole, nadsodišče in vseučilišče naj bode v Ljubljani itd. Slednjič zaori v znamenje udanosti trikratni >živijo« sv. Očetu in svitlemu cesarju, ki letos obhaja sedemdesetletnico. G4 predsednik prečita več brzoiavov, med drugimi tudi od jareninskih zborovalcev. Vpiše se mnogo novih udov. Za obveznim delom se vrSe pesmi, napitnice, zasebni govori. Zborovanja kat. političnega društva kažejo, da slovensko ljudstvo v tem okraju Se diha; a ne diha samo, ampak da hoče tudi krepko živeti in napredovati v tem, kar mu je v časni in večni prid. Gosp. predsedniku pa, ki \e društvu ob enem tudi oče in duSa, kliCemo: Bog povrni ves trud, Bog Vas ohrani mnogo let! Iz Vidma se nam naznanja, da je hud mraz 27. aprila napravil veliko škode po goricah v občinah: Brezje, Senovo, Zdole, Buče, Podsreda, Lastnič, Verače, VirStanj, št. Peter, Sopote in Veternik. Tudi na Bizeljskem je posmodil vinograde. Na Sromlah so zapalili po vinogradih slamo, na ktero so djali dračje, na vrh pa zemljo. Napravil se je grozen dim po vinogradih; led se je začel taliti, mraz pa ni napravil celo nobene škode ne.