V Ljubljeni, dne 10. septembre 1928.
Cena posamezni številki 1*50 Din.
X. leto.
NAS GLAS
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani
„NAŠ GLAS" izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina . . Din 40'— Polletna naročnina ...	„ 20’—
Četrtletna naročnina .	.	„ 10*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku.
Uredništvo i Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 12. — Upravništvo t Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467.
Košačan:
Kam gre naša pot?
Kdor ne naprednije, nazaduje. To velja za vsakega posameznika, za organizacije in celo državo. Mi smo stopili v svojo držav* no izajednico z vsem ognjem jugoslovanske duše, iz najčistejšimi ideali in najboljšimi na* meni, pripravljeni, da sodelujemo na izgrad* nii mlade države. Toda prvotna harmonija ^cd zastopniki troimenega naroda je tra* jala le malo časa in tzačela se je doba, Ikd So si eni prilastili vse pravice in vse dobrote bogate države, a drugim, zlasti nam v se« vernih pokrajinah, so preostala domala le bremena in dolžnosti. Vrhutega smo 'bili od* rinjeni od najvažnejših služb in z vseh od* ločilnih mest.
Tako se je začelo nezaupanje im neraz* Položenje med Slovenci, Hrvati in Srbijanci. Vneli so se hudi boji v časopisju in na par* larnentarnih tleh, ki so izčrpavali našo ener» 8'jo in ovirali gospodarski in politični raz* oaah in razvoj države.
Ratzen te slabe in pogrešne strani našega Političnega življenja pa imamo še drugo, še opasnejšo. Pri nas, posebno na ozemlju juž* nih pokrajin se je proklamirala neverjetna dogma: Najprej partija, partija je nad dr* zavo. Dosledno, brezobzirno izvajanje tega načela — vsi državni problemi, vsa politična vprašanja so sc obravnavala po tem, da celo Pomožne akcije so se vršile s tega stališča — J?. Prizadejalo naši državi neizmerno mate* [,IJe'no, moralno in politično škodo. Ta bal* Kanslk.a mentaliteta je izvor vse naše 'korup* CIJC: ki redi in vzgaja na eni strani milijo* narje in brezvestneže, na drugi strani pa 'be* rače in moralne slabiče. Nezaslišano zastrup* je vanj e naših vseobčih razmer, poštenja in morale!
Idealisti, ki še niso obupali nad bodoč* nosijo naše Jugoslavije, tudi naš list z raz* mmi članki, so se spravili nad te nečuvene 'zrodke našega državnega življenja, bičajoč z vso silo in neizprosnostjo. Da ves ta ni nič zalegel, o tem toži po pravici v v a.scm Glasu z dne 31. VII. t. L g. F. Rojc -p c :lnku »Več iskrenosti in doslednosti«, ob 1 ne sarno’ sc razmere pri nas ne v°raČajo na 'bolje, one so se celo poslabšale.
zadnji dobi, posebno od 20. junija dalje 6, o doživeli toliko neverjetnih stvari, ob* t'1' tolik o razočaranj, da resni državljani ‘»jejo z glavo: Ali je vse to mogoče! Kam «re naša pot?
h. SI tl Pojavi so dali misliti tudi držav m nameščencem. S skrbjo gledamo in mo sm?° ••°bSlt0i in. bodočnost one države, Ik kUt! 11 ,z ‘‘HUßimi naeijomalnimi element pr,,j0va 1 ,tiu( 1 mi’ °ne države, ki smo ji Iko
pred»*	. 1 onc orzave, ki smo ji
žahn i3'?1'1" njene oblasti 'n kot zvesti slu ber n' (vsaj. v scvcrnih deželah) glavni ste
rerr. a sPr'co take razdrapanosti ne mo misliti na uresničenje svojih zahtev
fna •	.	l,u uresničenje svojih zal
-P ačilo znanih razlik itd., je jasno.
L. In
vse to v 10. letu ujedinjenja, ki na Proslavilo
z največjimi svečanostm našega Posvcdočilo celemu svetu enotno: "e volinna,roc*a in države ter cnodušnost ni
ki naj 'bi
šega n volje t ..
'n ali že vidimo konec vsem te:
zmedam u V vuumo konec vsem ten ne Ki i nurkam in prckucijam? Na žal os J vse pa še more priti, fledo bi hote
to prorokovati?! Vsak apel je odveč. Saj smo v tem listu 'pokazali vse hübe In gre* hote, že opetovano zaman klicali: Caveant consules, caveat consul!
Dr. Lj. Valjavec:
Snujmo
stavbene zadruge!
Na stanovanjsko vprašanje gledajo dr* žavni uslužbenci jako skeptično. Ni čuda, saj se stanovanjski mizeriji ne more drugače priti v okom, kakor z (zidanjem novih hiš; za zidanje hiš je treba kapitala in ravno te* ga nimajo. Seveda jih je mnogo hotelo v širši javnosti »pomagati« s tem, da so se spravili sama na stavbeno*tehnično stran; priporočali so načrte, slikali vzorce in iskali načine cenejšega zidanja. Kdor je pa resno in točno izračunal vse stroške pri enaki opremi, je končno vedno prišel na isti vi* šoki znesek, naj bi se zidalo po novih pa* tentih ali po stari metodi. Jedro vprašanja ne leži niti najmanj na tehnični strani, tem* več edino na tem, kako dobiti kapital proti primernim obrestim.
Dosti se je agitiralo, naj država zida; o tem govoriti je popolnoma odveč, ker na* ša država za svoje uslužbence nc bo zidala v večji meri. Treba torej iskati druga pota.
V več krajih so se že pred leti osno* vale stavbene zadruge državnih uslužbencev, niso pa imele nikaikcga uspeha, ker niso mogle dobiti denarja za nizke obresti. Z denarjem na 9% obresti pa tudi najvišji dr* žavni uradnik ne more zidati i,n tudi ne stanarine plačati, ako bi zadruga zidala s kapitalom na talke obresti.
Letos se je pa vendar nekaj zopet zgo* dilo. Država nam enostavno odteguje pri* spevke za zadruge; seveda protestiramo in sc hudujemo, da je to krivica, da itak z našo plačo nc moremo živeti Ali kaj po* maga to jadikovanje? Tega našega denarja ne bomo dobili več nazaj, Če vpijemo ali pa ne. Bolje je, če skušamo okoristiti sc in po* tom zadrug pridobiti vsaj nekaj dobička od našega denarja.
Ti odtegljaji so namenjeni stavbenim in kreditnlim zadrugam; gotovo je že, da bodo stavbene zadruge dobivale posojila po 4%. Po dosedanjih računih je pa uradnikom že kolikor toliko mogoče, plačevati v novih hišah stanarino, ako sc hiše 'zidajo s kapi* talom, z a katerega se plačuje samo A% obresti. Torej je sedaj prišel čas, da si dr* žavni uslužbenci začenjajo1 tudi v stanovanj* skem vprašanju sami pomagati — in to je mogoče samo z osnovanjem stavbenih za* drug, ki odgovarjajo novi uredbi.
Pogrebnina in podpora
po členu 124. uradniškega zakona.
Zvedeli smo, da rodbine umrlih držav* nih uslužbencev in upokojencev mnogokrat iz nevednosti nc zahtevajo, da se jim odobri pogrebnina v višini enomesečnih, oziroma podpora v višini dvomesečnih prejemkov pokojnega uslužbenca in upokojenca, ali krivo poučeni napačno sestavljajo in ubla* žujejo prošnje za odobritev pogrebnine in podpore. Vsled tega sc dogaja, da sc mno*
O potrdilih, o dijakih itd.
Dijak z Goriške, ki je izgubil tudi zre* lostno spričevalo, je prosil tukajšnje tri svoje bivše eksaminatorje, naj mu potrdijo, da je res maturiral. Potreboval je tako po* trdilo, ker je vložil prošnjo pri -ministrstvu za državno službo. Profesorji so se ga spominjali in potrdili so z lastnoročnimi podpisi, da je fant res opravil zrelostni iz* pit. Podpisali so se »Alfa, profesor«, »B., profesor« itd. Čez tri tedne je pa dijak zopet trkal pri profesorjih. »Oprostite, da sem na svetu,« je moledoval, »ministrstvo ne priznava potrdila, ker niste pristavili pod »profesorja« še kategorijo in svoj polo* žaj —.« Dva profesorja sta svečano pripi» sala »I. kategorija«, tretji tudi, pa je dejal dijaku: »Ali ne zadošča »profesor«? In ali naj sedaj kategorijo in položaj overovi so* dišče, veliki župan, mežnar?« »Hvala, go* spod profesor,« se je poklonil aspirant, »to ni potrebno. Prepričan sem, da bom sedaj dobil službo I. kategorije, četudi prosim za II. kategorijo.« — Da, vse življenje zavisi od številk, ki' si jih pišemo sami. To vedo prav dobro tudi očetje, ki študirajo sinove. Življenje dijakov sliči, recimo, štirim po* sebnostim računske vede. — Oče »sešteVa« doma. sinček pa pridno »odšteva« na uni* verzi. Če pa očka ne zna svojega imetja do* bro »množiti«, tedaj ga bodo kaj kmalu do* dobra »delili«. In ko je takle študent stopil v hišo in ga je oče vprašal, kako je z izpitom, se je udaril ob prsi in je odgovoril: »Prav dobro! Tako izvrstno, da ga moram na občno in splošno zahtevo kar ponoviti.« — In res se na svetu vse ponavlja. Spomlad, poletje odide, pa pride zopet. Kakor po* slanici, ki so šli za vedno iz parlamenta, pa prihajajo nazaj po dijete. To so politični repoštevi!	Fičafej.
gim družinam ali sploh ne odobri pogrebni* na in podpora, in da se radi vrnitve prošnje v izpopolnitev pogrebnina, oziroma podpora zelo pozno odobri in naibaže.
Ker imamo vedno pred -očmi interese državnih uslužbencev in upokojencev in ker vemo, da je največja nesreča, ki zadene dru* žln-o, ako njen prehranjevalec umre, srna* tramo iz a potrebno, da* opišemo način, po katerem se brez ovir pride do pogrebnine in podpore Smatramo, da je to potrebno tudi vsled tega, ker ne obstoja nobena okrožnica ali razpis, ki bi v tem pogledu vseboval na* vodila. Naše razlaganje bo temeljilo na po* stopku uprave, oziroma na obstoječi praksi.
Fd. 124. uradniškega zakona odreja:
»Po smrti državnega ushiž'benca, alktiv« nega ali upokojenega, se izdajo za pogrebni* no enomesečni redni prejemki umrlega uslužbenca. Poleg tega se izdajo ženi ,ali otrokom kot podpora dvomesečni redni pre* jemki, ako nimajo drugih dohodkov.«
Iz prednje ustanove izvirata dve p ra« vici: 1. pravica do pogrebnine, ki ni vezana na družino, temveč pripada vsakomur, ki sc je brigal za pokop in nosil stroške pogre* ha pokojnega državnega uslužbenca ali upo* kojcnca; 2. pravica do podpore, ik‘i pripada samo ženi ali otrokom pokojnega državnega uslužbenca, oziroma upokojenca, toda pod pogojem, da nimajo nobenih dohodkov.
Ker gre tu za dve pravici, ki sta vezani na različne pogoje in ker se te pravice oži» votvorijo po različnem postopku, se mora s posebno: vlogo' zahtevati pogrebnina, s po» sobno pa podpora.
Ko umre aktivni državni uslužbenec, se predloži prošnja :za pogrebnino šefu urada, pri katerem je pokojnik služboval, ta pa jo dostavi pristojnemu nakazovalou II. stopnje, ako že sam ni ■nakazovalec. Nalkazovalec je redno tisti urad, ki je bil nakazovalec il. stopnje glede aktivnih prejemkov pokojne» ga uslužbenca.
Ako umre upokojeni državni uslužbc» nec, se predloži prošnja za pogrebnino ti» stemu uradu, ki je bil nakazovalno oblastvo II. stopnje za pokojninske prejemke pokoj» nega -upokojenca (pri nas finančna delega» cija v Ljubljani).
Prošnji za pogrebnino je treba v prvem in drugem primeru priložiti:
1.	mrliški list pokojnega uslužbenca, ozi« roma upokojenca;
2.	verodostojen dokaz (račun, potrdilo mestnega ali občinskega urada), da se je prosilec brigal za pokop in da nosi stroške pogreba.
Če se prošnja na navedeni način pred» loži in opremi s prilogami, se mora brez ovir povoljno rešiti in pogrebnina nakazati pro» silcu.
Ob smrti aktivnega državnega usluž» benca predlože prošnjo za podporo v vi» šini dvomesečnih prejemkov žena ali otro» ci šefu urada, pri katerem je pokojnik sluz» boval, šef pa jo dostavi pristojnemu resort» nemu ministrstvu, ker izda odlok o podpor? umrlih uslužbencev v smislu čl. 27. finanč» nega zakona za 1. 1928/29 minister za finance na predlog resortnega ministra.
Ob smrti upokojenega državnega usluž» benca predlože prošnjo za podporo v vi» šini dvomesečnih prejemkov žena ali otroci pokojnika tistemu oradu, ki je bil nakazo» valno oblastvo IL stopnje za pokojninske prejemke pokojnega upokojenca, ki bo do» stavilo prošnjo po predpisani poti ministr» sitvu za finance, generalni direkciji držav» nega računovodstva.
Prošnja za podporo v prvem in drugem primeru mora biti opremljena:
1.	z mrliškim listom pokojnika;
2.	s potrdilom župnega urada, da so predlagatelji prošnje zakonska žena ali otro»
IVAN LAUTER:
Dopust na Koroškem.
Celovec, konec julija 1928.
I.
Julij, mesec dopustnikov. — Ugodno vreme. — Vročina. — »Bližnica« v Celovec čez — Kepo. — Slab obisk Kepe s slovenske stra» mi. — Visoke železniške tarife in draga pre» nočišča na Gorenjskem.
Mesec julij je pri nas že od nekdaj čas, v katerem zapuščajo Ljubljančani mesto, svoje priljubljene gostilne in kavarne ter se podajajo na »deželo«, v letovišča. Če je bilo to dosedaj nekaka nepisana moda, je po» stala letos pri strašni vročini naravnost po« treba, in kdor si je izbral iz a svoj »oddih« ta mesec, je gotovo zadovoljen. Kajti ideal» nejšega vremena, kakor je vladalo in vlada še vedno, dopustniki že doli g o let niso do» iživcli. Da je to idealno vreme imelo za po» sledico strašno sušo, ki je ponekod uničila kmetom vse jesenske pridelke — to je se» veda druga plat zvona, ki je manj razvese» ljiva. Žal da bomo baš uradniki s fiksno plačo oni, katere bodo zle posledice tega vremena najbolj občutljivo zadele: kakor vedno in povsod bomo uradniki tudi tu »gor plačali«.
Ker je bil pa dopust že tu, ga je bilo seveda treba izrabiti. Liki drugim Ljubljan«
ci pokojnika in da so živeli s pokojnikom do zadnje ure njegovega življenja v skupno« s ti in skupnem gospodinjstvu. Za vdovo naj se v potrdilu posebno poudari, da se ni na» novo omožila;
3.	s potrdilom računovodstva (likvidira« jočega urada), koliko so znašali celokupni enomesečni prejemki pokojnika;
4.	s potrdilom (ubožnim spričevalom) pristojne oblasti (mestnega, občinskega predstojništva, redarstvenega ravnateljstva ali poverjeništva), da nima prosilec imovine niti kakega dohodka.
Vsi ti dokumenti morajo biti registrira« ni (protokolirani) pri oblastvu, ki jih izdaja in to mora biti razvidno iz istih dokumentov.
Na ta način predložena in opremljena prošnja mora biti povoljno rešena. Odlok izda minister za finance in ga naslovi dele» gacijd ministrstva financ, ki izda na temelju tega odloka plačilni nalog. Dostavljamo, da prošnja za podporo ne more biti rešena s tisto hitrostjo kakor prošnja za pogrebnino, to pa vsled kompliciranega postopka za re» Sevanje, razen tega pa iz razloga, ker za -iz« plačilo teh podpor otvarja kredite ministr» stvo za finance.
Pri tej priliki prosimo naše tovariše, ki jim je poverjeno reševanje prošenj za na» vedeno pogrebnino in podporo ali ki izda« jajo potrdila za te svrhe, da te posle hitro rešijo, ker bodo s tem izvršili ne samo svojo uradniško dolžnost, ampak tudi tovariško in človečansko dolžnost napram pokojniku, oziroma njegovi družini.
Razvoj zadružništva v zadnjih sto letih.
Lani smo v resnici obhajali stoletnico pričetka zadružnega gibanja. Leta 1827 se je dr. Kingu v Brightonu posrečilo ustanoviti zadrugo imenovano »Co«operativ Trading Association«, ki je izzvala ustanovitev šć par sto sličnih zadrug v različnih krajih. Žal, da je že po par letih, menda radi nerazume» vanja zadružnikov, pričelo to gibanje hirati, dokler ni končno popolnoma zasipalo.
Šele 70 let po teh dogodkih se j.e pri» zadevanju »Rochdalskih pionirjev« 1. 1844 posrečilo, zadružno gibanje obnoviti, ki se je obneslo ,in je do danes razširjeno že po vsem svetu.
s«a»H*N>iBi iiii-.ai.' 'i' .0"'.
čanom, smo se odločili torej tudi mi za po* tovanje, ki je šlo to pot na sever v tako zvano »inozemstvo« — na Koroško.
Izbrali smo si bližnico, ne morda, k a« kor bi se pričakovalo, skozi znani karavan» ški predor, marveč čez Kepo (Mittagskogel) 2143 m, z Dovjega v Savsiki dolini gori, a na Koroško, čez Bekštanj (Alt»Finkenstcin), doli na postajo Blaško jezero.
Ne bomo popisovali ture, ker spada to boilj v »Planinski vestnik«. Omeniti pa bi bilo vendar, da gora zbog slabih potov in pomanjkanja zpamenj na naši strani ni tako obiskana, kakor bi zaslužila. Poscčajo jo ve» činoma avstrijski turisti iz Beljaka in Ge» lovca. Slab obisk s slovenske^ strani je pa pripisovati tudi našim visokim, izdatno va» Ioniziranim železniškim tarifom, katere sred« nji sloji, zlasti pa uradništvo, s svojimi ne» valoriziranimi prejemki ne morejo zmagati.
Na tem, žal ne more ničesar izpreminjati okolnost, da ima aktivno uradništvo, ne pa tudi upokojeno, pravico do 50%nega popu« sta vozne tarife in da so vpeljani ob mede» ljah tako -zvani turistovslki vlaki, tudi -s 50%nim popustom, na katere si pa obliga» torno vezan, kar ne konvenira vsakomur. Kajti v enem dnevu se stvar težko opravi, saj potrebuješ že samo za vožnjo po želez» niči tour in retour več kot 6 ur! Treba je dva dni in sc mora torej prenočiti, kar sta» ne v selih od Jesenic naprej, ki so se že po» polinoma prelevila v pravcate »zomerfriše«
Vsekakor je prvi poskus služil tudi Rochdalskim ipijonirjem za vzgled, da so postavili zadružno gibanje in njeno misel na solidnejše in zdravejše temelje, kakor dr. King.
Pravo stoletnico razvoja zadružništva v obliki kakor obstoji danes, bomo sicer slavili šele leta 1944, vendar prvi poizkus ne sme biti pozabljen.
Če hočemo biti pa pravični, niso niti Rochdalski pionirji po prvem neuspehu edi« ni, ki so započeli to gibanje.
Tudi Erancozi se ponašajo in hočejo imeti svoj kos slave o- ‘zaslugah na zadruž« nem polju, ker so oni v resnici že leta 1835 ustanovili prvo zadružno podjetje, ki so mu dali ime »Au Commerce Vcridique« (k po« štenemu podjetju).
Naj že ibo kakor hoče, za nas velja zgodovina, ki nam narekuje stoletnico pri» četka zadružnega gibanja in to je rojstno leto 1827.
Vse je bilo zgolj poskus, ki se pa ni obnesel, zato pripada slava le Rochdalskim pionirjem, ker to kar obstoja danes po vsem svetu, je njihovo delo.
Zakaj sc je ta poskus posrečil.
Zato, ker so postavili Rochdalski pij o» nirji temeljni princip, da sc čisti dobiček iz zadružnih podj-etij deli na člane, ne po višini vloženega kapitala, marveč po višini n alku p11 Ijenega blaga.
Postavili so načelo, da dobiček ne sme pripadati v razmerju, kdo je bogatejši, mar« več v razmerju, kdo se v podjetju najbolj udejstvuje s svojimi nakupi.
To načelo je v bistvu nasprotno od na» čel prvih ustanoviteljev zadrug, in to na» čelo je še danes glavni princip v zadružni trgovini, zato sc je tudi izadružništvo, usta« novljenO' na tem principu, obneslo. Le tej vodilni nvsli se je zahvaliti, da je danes mi« lijonc in milijone ljudi vstopilo v krog za« družništva.
Leta 1848 se je pričelo v Evropi veli» kansiko gibanje za politično prostost. Revo« lucijc v Franciji, Nemčiji, v Avstriji in Ita» liji so bile pričetek do takrat pokopanega socializma, ki niso ostale brez pomena za zadružništvo.
To leto ibi v resnici lahko skoro ime» novali ustanovno leto zadružne misli in če ne to, pa vsaj periodo, po kateri so sc tako
lasih južnih, z dinarji dobro založenih »br»' :ov«, obilo denarja. SPD koče pit ni nobene-V Kranjski gori, n. pr. in nje sosednjih va» >eh zahtevajo že v kmečkih hišah za pß* steljo 10—15 Din, in še prositi moraš, da tc sprejmejo. Smo mnenja, da bi morale vC/ jati za domačine, kar smo Slovenci v Kr^' $ki gori prav gotovo, druge (znižane) c‘-'nC'-takor pa za goste. Tako delajo vsaj drug<)( • Ker smo omenili pravkar upokojen» dr« savno uradništvo, naj bo celemu svetu na ves glas povedano, da nasprotuje odvzetje neomejene pravice do taiko -zvane polovične vožnje na železnici upokojencem, ki 50 s'J1/ žili pred letom 1918, in to pravico ime >-službeni, za oba dela, za državo kot delodajalko1 in za uradnika (oz. upokojenca) delojemalca, enako obvezni pogodbi, jre za pridobljene pravice, za »Jura 9U' ' sita« kakor pravimo juristi. »Jura qua,sl lV' so pa v civiliziranih in pravnih državah sv ^ ta, nedotakljiva. Seveda, če pomisliu1^- ‘. še oni orožniki, o Ikaitcrih so pisali 1'sti, ^ so s svojimi tožbami glede nekih, ji,n P° konu nedvomno pripadajočih doklad prC^ najvišjim sodnim forumom zmagali, kar J1 je stalo 30.000 Din (menda še do danes »,s^ prišli do svojega denarja), sc tudi nu ,iri remo čuditi, da upokojenci ne morejo Pr dreti s svojo, bogve koljkrat že postav Je zahtevo gjled-e vrnitve neomejene pravice i
polovične vožnje.	.	, ...,
(Dalje prihodnjič)
v Franciji, kot v Angliji pričele ustanav* Ijati prve produktivne zadruge.
To leto so sc pričele v Nemčiji usta« navijati tudi Reiff,eisnovke.
Značilno je, da se je vsaike zadruge oklenilo le nižje ljudstvo, da se z njimi osvobodi kapitalističnega prekomennega iz« žemanja in da se osvobodi raznih brezsrčnih pijavjk, takozvanih oderuhov.
Leto 1848 ne pomeni velik korak na« prej samo za kreditne in produktivne za« druge, marveč so se s tem letom pričele krepiti tudi konzumne zadruge, ki so danes prepredle že ves svet.
Produktivne zadruge tudi danes še niso na višku, ampak združevanje malih produk« tivnih zadrug v eno celoto, pomeni še ve» liiko bodočnost, ker koncem koncev, ako gredo po tej poti razvoja naprej, mora na« stopiti trenutek, ko se tudi na polju pro« dukcije osvobodi mali človek privatnega dik« tatorstva.
Od leta 1848 dalje je začela torej za» družna misel pronikati s takim zanosom in s takim razmahom, da se je leta 1864 že porodila misel ustanoviti »Mednarodno .za» družno zvezo« in sicer na ta način, da sc združijo v posameznih deželah vse zadruge v eno' organično celoto, in te celote naj bi tvorile goraj imenovano Internacionalno za» družno zvezo.
Tudi to se je posrečilo. Ta zveza za« enkrat še ni bila nič drugega, kakor enot« na protpagandna organizacija, vsebuje pa še danes seme bodoče Velcnakupne zadruge, ki se je v tem trenutku deloma že obistinila.
I Ta »Mednarodna izadružna zveza«, h ka= teri so ob ustanovitvi pristopile Francija, Anglija in Italija, ima že danes v svojem krogu 34 dežel.
Če se hoče poceniti življenjska sila ka» teregakoli organizma z ozirom na razvoj in zmožnost, potem pripada v tem oziru prvo mesto zadružnemu organizmu.
In če vzamemo nesrečno leto 1914 ob -izbruhu svetovne vojne, vidimo, da so vse socijalne organizacije bile oslabljene in so celo propadle, samo zadružne organizacije so častno prestale težko preizkušnjo.
Tudi takoj po izvršenem miru, so se edino zadr. organizacije naprej okrepile in pomnožile. Kam drugam se je pač mali člo» vek moral zateči po pomoč in zaščito, proti Tazpaslcmu povojnemu verižništvu in ode» ruštvu, če ne v zadrugo.
In ravno iz teh razlogov se je ustanovila tudi naša Nabavljalna zadruga in tisoče drugih zadrug, kjer so ljudje našli najboljšo zaščito in najprvo spoznali vodilno idejo zadružništva, vzajemnosti in samopomoči.
Ljudstvo in države v Evropi so priznale velezaslužno delo zadružništva med vojno in Po vojni. Danes vidimo vodilne zadružne može Evrope na častnih mestih v vseh dr» žavah, kjer so jim izročene v uradovanje važne funkcije.
Eden med njimi je predsednik Poljske republike, eden je direktor med.narodnega urada dela v Gcnfu. Vsi ministri Finske so vodilni uradniki Zadružnih podjetij itd.
Kratko, vse države so uradno priznale, da je zadružništvo obče koristna institucija.
Leta 1920 je pa zadel zadružništvo hud udarec in sicer v Rusiji, ker se je boljše» vikom zdelo zadružništvo preveč meščanska institucija, ki ga jc hotela boljševiška vlada izsesati; in v Italiji, kjer jc fašizem začel ubijati zadružništvo kot preveč socialistično institucijo.
Medtem se jc začelo v Rusiji zadruž» uištvo olkrepljevati, ker mu je sovjetska vlada že leta 1924 vrnila zopet svobodo raz» maha. Bodoče si nc bo država asimilirala zadružnega gibanja, marveč nasprotno, si bo zadružno gibanje asimiliralo državo. Žc danes je na tem. da se bo iz Sovjetske Ru» sije ustvarila Zadružna Rusija, katero so že pred 40 leti prorokovali.
Slabše gre v tem oziru v Italiji, kjer sc je rzadružništvu vzelo vsako svobodo raz» voja in pokreta, ker se je enostavno podr« žavilo. Upati pa je, da bo Mednarodni za» družni zvezi uspelo, da osvobodi zadruž« ništvo prevelike fašistovske protekcije in da bo nekoč tako svobodno dihalo, ka»or diha danes v Rusiji in v ostalih državah.
In ko bo zgodovina kdaj pisala o ve» likih delih, ki so jih ustvarili veliki možje za človeštvo, ali ako bo pisala o političnih ali strokovnih organizacijah in njih dobrih delih za človeštvo, potem bo zgodovinopiscu gotovo dal prvenstveno zaslugo za dobrobit človeštva in njegovih koristi edino zadruž« nim organizacijam.
Spominjal se bo raznih velemož in raz« nih zanimivih in važnih dogodkov, vendar dogodKov dela in uspehov zadružništva in koristi za celokupno človeštvo ne bo mogel niti z daleka s peresom tako opisati, da bi bile vse vrline, koristi, uspehi in dobrote tako1 pojmovane, kot so se dejansko vršile in kot so se dejansko izvršile in se še da« ne s vrše.
Opisali smo kratek pregled zadružnega gibanja v preteklem stoletju, ki je prinesel dragocenih koristi malemu človeku in tisoče in milijone obvaroval gospodarskega propa« da in izasužnjenja v različnih perijodah v gi» banju človeštva.
Ko bo leta 2027 zadružništvo obhajalo svojo dvestoletnico in ko Ibo zgo-dovinar pi» sal o zaslugah zadružništva za človeštvo, kaj bo dotični pisal?
Morda bo pisal o zadružni organizaciji, ki je objela vse človeštvo, takrat bo morda vsa Evropa ena sama zadruga.
Mogoče pisec dvestoletnice tega ne bo napisal, gotovo pa bo pisal, da je potom zadružništva in njega vodilne ideje nastal boljši človek in da se človeštvu godi bolje, kot se mu godi danes.
Zato smemo biti i mi ponosni, da smo člani in sodelavci v velikanskemu zadruž» nemu gibanju, 'ki bo prineslo znosnejše živ« ljenje seboj, kakor ga preživljamo dane*.
»Zadrugar« št. 11.
Poučilo za opremo prošenj:
A.	Za odmero pokojnine;
B.	za nakazilo akontacije.
V	smislu obvestila ministrstva prosvete (»Osn. Nastava« L, br. 2., str. 21.) mora upokojenec zaprositi ministrstvo za odmero pokojnine.
V	prošnji, ki jo je predložiti v dveh enako se glasečih izvodih, je navesti:
a)	Ime, p-riimek, značaj, službeni kraj;
b)	ukaz oziroma odlok, s katerim je bil upokojen;
c)	kraj, kje bo bival kot upokojenec in
d)	da želi prejemati pokojnino pri bla» gajni delegacije ministrstva financ v Ljub» Ijani (če 'bo bival vSloveniji).
Prošnji je priložiti:
1.	Rešenje o razvrstitvi po novem urad« niškem zakonu (izvirnik in 2 over. prepisa).
2.	1 uverenje o službeni dobi in službo» vanju na predpisani tiskovini podprto s slu« žbenimi dokumenti v izvirniku. (Izvirniki dokumentov ostanejo do končne ureditve pokojnine v tuk. arhivu).
3.	2 overovljena prepisa dekreta o upo« kojitvi.
Nadalje je priložiti 2 na označenem me« stu podpisani golici uverenja ministrstva prosvete, ki jih prejme upokojenec s po« učilom.
Prošnja in priloge so po čl. 120. urad. zak. 'kolka proste.
B.
Obenem mora upokojenec takoj po pre« jemu obvestila o upokojitvi predložiti veli»
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po s.voji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
kemu županu ljubljanske oblasti posebno nekolkovano prošnjo za nakazilo akontacije ,v zmislu čl. 131. zakona o glav. drž. račumo« vodstvu naslovljeno na ministrstvo prosvete (osnovna nastava).
V tej prošnji je navesti:
1.	Ime in priimek, značaj in službeni kraj.
2.	Kdaj in s katerim odlokom je bil upo» kojen (datum in broj od'oka ministrstva).
3.	Kdaj je bil razrešen službe (datum odloka velikega župana ljubljanske oblasti).
4 Do kdaj je prejemal aktivitetne pre» jemke.
5.	Od kdaj mu pripada pokojnina.
6.	Koliko let je bil v učiteljs/ki službi.
7.	Pri kateri blagajni želi prejemati akontacijo.
8.	Kolika je bila poslednja plača: a) osnovna, položajna in stanarina in b) ko« lika: 1. osebna in 2. rodbinska draginjska doklada.
Po »Učit. Tov «
Vestnik.
Zveza državnih nameščencev za Slovenijo
ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici št. 6, I (desno).
Informacije se dajejo ob ponedelj« kih, sredah in petkih od 5. do 6. ure po« poldne, sicer uradne ure za stranke za interno poslovanje razen sobot, nedelj in praznikov dnevno od 5. do 7. ure po« poldne. — Tajništvo.
Odtegljaji za stavbene in kreditne zadruge.
Opozarjamo na članek pod »Snujmo stavbene in kreditne -zadruge!« Dognali smo, da so se neka« tere oblasti obrnile na finančno ministrstvo, kaj je resnice na vesteh, da se je Glavna kontrola pritožila proti odtegljajem, ker da so nezakoniti. Ministrstvo je pa lakonično odgovorilo, da je odtegljaj »po zakonu osnovan m da je denar takoj odvesti Savezu«. Sedaj je čas in že skrajni, da vse Nabavljalne zadruge ustanove stavbene in kreditne zadruge! Izračunajte, koliko se je na» bralo denarja v juliju, avgustu in v septembru samo v Sloveniji! I Lahko se že zasadi lopata. O tem prihodnjič več.
Delo na reorganizaciji finančne uprave je
v polnem teku. Kot izvedenec se udeležuje po« svetovanj tudi načelnik Zveze g. M. Paternoster kot šef računovodstva.
»Znanci«. »Jutro« piše v št. 168. z dne 20. VII. o knjigi' med drugim budi itode: »Avtor ni baš nov pojav, saj so vzbujali njegovi podlistki v »Jutru« in v »Slov. Narodu« itd. pozornost. Sedaj jih je avtor nekaj izbral, opilil, pridejal nekaj novih in jih izdal v preprosti, toda zelo moderni opremi na najfinejšem papirju. Črtice same so kratko, lapi» darno pripovedništvo, iz katerega veje zdravje in tudi pristna šegavost. Že »Zelena jama«, »Pura«, »Jerala« itd, očitujejo polno mero dovtipnosti, ki je v teh resnih časih tako redka. Še v »Hlebu«, ki je otroška, strašno resna zgodbica, »pomežikuje ob potu« in »noč lovi grešnika v črnosvilenih c o» patah«. Ali pa »Bratova slika«! Vsakdo mora
nehote vprašati: »Kako pa je bilo drugi dan, ko je noč nerodnežu odprla oči?« »Dobri Peter« je vzor novele, prav tako »Pohujšanje«. »Živi m rt« vcc«, »Zobovje« in »Jerala«! Kdo ne prečita tega napetega dejanja v hipu? Vrhunec pripovedništva je vsekako črtica: »Oče in sinovi«. Za ljubezen sinov borečega se starca ovira v maščevanju1 ne« ma podoba njegove umrle žene, matere nehvalež» nih otrok, ki prosi v nesebični, čisti ljubezni od« puščanja za svoje otroke. Globoko se ti mora dojmiti ta konflikt, ki je kakor v tej črtici, obrav« navan tudi v drugih originalno in precizno. Raz« plet dejanja je vsepovsod dosleden in efekten. V podrobnosti se kot kronisti ne moremo spuščati.
Priporočamo vsem, ki jim je čist in lep slog pri srcu, da si knjigo nabavijo. Opozarjamo pa tudi na lep besedni zaklad, ki je neprisiljeno nanizan v teh črticah. — Knjiga se dobi v vseh knjigarnah po 24 Din. Naroča sc pa lahko tudi pri uredništvu »Našega Glasa«, kjer je znatno cenejša (19 Din s poštnino).
*******-**-*--#-*-*--#-****** V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeklene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Zika, ker je obenem tudi redilna.
*--*-** -it	-K-K-K-*-*-*-*- ^ X- ¥■ ¥■
Najboljši ^GRlSjÄlER UUlUANfl, blizu Preiirnoviga spomenika. Telefon 2913' Pouk i vezenju brezplačen.	Večletna garancija' Delavnica za popravila.	Miroslava Leitgeb Ljubljana, Jurčičev trg 3. Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
	L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 • J	priporoča svojo zalogo Aeikov tei sprehajali palit Poprivlla se Izvršujejo točno In solidno
CVETLIČARNA podTRANČO ANTON BAJEC LJUBLJANA Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22	
	Spetijalna trgovina ftetarskib izdelkov priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgova ulica.
[ijle kot pri rapilajah ■e dobi vsakovrstno manufsk« turne blage pri J. Trpin, Maribor Glavni trg št. 17.	
	Obiščite novo ure-	_ jeni oddelek za gospode Trpežno blago. Naj-	1 nižje cene. Modna	A trgovina za dame in gospode A. ŠINKOVEC	■§ nasl. K. SOSS LJUBLJANA	ge Mestni trg 18,19	|j^v
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERŠUHE LJUBLJANA, Pred škofijo 21	
l
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 26
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga = modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. ==
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri ateriosklerozi. — »PLANINKA“ ČAJ je pristen v plombiranih paketih po Din 20— z napisom proizvajalca
Lekarna BAHOVEC, Ljubljana
Kongresni trg
(Dobi se v vseh lekarnah.)
MANUFAKTURNA TR60VINA	^
FABIANI & JURJOVEC, LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5
priporočata razno jesensko in zimsko blago za dame in gospode. V zalogi vedno perje, puh in žima za blazine od najcenejše do naj finejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
Restavracija
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette Murnova ulica St. 3
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač In hrane.
==5=		Veletrgovina	V
!ü	A. ŠARABON	1
	V LJUBLJANI	
	priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in	
=	deželne pridelke. 	 Raznovrstno rudninsko vodo.	*
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
KDOR PODPIRA NAS, TEGA PODPIRAJMO Ml I
ocooonn;. aoooaooatmoDcmenonooaoEmnoaoonnEnniiocmoo
Pl DANIJEL ZUPANC II
n □	na
□ a	Zlatar	n n
od	na
2° LJUBLJANA, WOFOVA ULICA ŠT. 6. g»
o a Zlatarska popravila In nova dela po nizki ceni. § n
d o	n o
ODaioDoaEmnoDonaanDanooDnnonaoDnonooontioaooanDnoo
PARNA PEKARNA
I = JEAN SCHREY NASL. =
S JAKOB KAVČIČ
l VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO 1 NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
PARN V PEKARNA
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11	POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
f I U211*a »!§%	Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme
V« Sm naillOllil nevest, novorojenčkov, perja In modnih potrebščin.
Ljubljana	Predtlskarila modernih ročnih del.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Učiteljsko tiskarno France Štrukelj v Ljubljani.