Važnost dobrega časopisja. (Piše Fr. Bohanec, župan v Stari novi-vasi na Murskem polju). V sedanjem Sasu, ko se je povzdignito ljudstvo do višje izobrazbe in zna skoro vsak brati in pisati, igra easopisje pri vseh' narodih važno vlogo. In kulturni napredek slehernega naroda se presoja edino-le iz njegovega časopisja. Kar pa je časopisje splošno za riarode, to so posamezni listi za razne stanove in razlicne politične stranke. Vsakla stranka je tem močnej&a, kolikor bolj ima raziširjene svoje liste. Casopisi so dvojni, dobri in slabi, srednje poti pri njih' ni, ker nikdar se ne more priporoSiati dobro in obenem zagovarjati slabo, Zato je pa tudi upliv časopisja le dvojen: dober ali pa slab, Dober Sasopis upliva blagodejno na svoje bralce kakor dober prijatelj na svoje prijatelje, In, kar je rekel nekdaj raodri Sirah o dobrem prijatelju, namrefe: ,,Dobri prijatelj je zaklad, ki je veS vreden kakor srebro in zlato; on je zdravilo žiyljenja in vreden, da se nanj zanesemo"; to velja tudi v polni meri o dobrem časopisu. Ttldi dober časopis je zaklad, ki je vreden srebra in zlata; je prijatelj, ki nas vodi v borbi življenja, nas poučuje o raznih strokah ter nam vselej prav svetuje v naših ¦dvomilu Prinaga nam novice, žalostne in vesele, iz katerih bi si naj vselej nekaj vzeli za vzgled in pouk. Skratka reSeno: dober Sasopis prinaša med ljudstvo omiko iri blagostanje. Ni je pa veŠje nesreBe za ljudstvo, kakor je slab časnik. Slab časnik bi jaz primerjal škodljivim tro som (bacilom), ki povzrofiajo mnoge nevarne bolezni. Kakor se namrefi Človek nevede naleze teh Škodljivib irosov in navadno prepozno spozna njih slabe posle- dice, tako se tudi marsikateri nevede iz slabih 6aso- pisov navzame krivih nazorov, od kalerib ga je po- tem težko odvrniti. Posebno priprosto ljudstvo je gle- de tiska mnogo prelahkoverno in ima le prerado ti« skano besedo za neovrgljivo resnico. In ravno to ljud- *Jko slabost izrabljajo ničvredni uredniki slabih caso- pisov ter ž njimi sejejo. med ljudstvo zmote in delajo Jied njimi zdražbe. dobro vedoč, da dobe polagonm -svioje čitatelje popolnoraa pod svojo oblast. In ravno od, tod potem izvira tista podivjanost in grozovitost, ki jo opazujeino pri širjiH slojih ljudstva po velikih mestih ob 6asu kake rovolucije ali punta, Pa tudi na <ieželi se le prehitro pokaže slab sad taMh ničvred- flih časopisov. Tisti namrefi, ki redno berejo slabe ga- sopise, postartejo najpoprej nekako mlačni in brez- brižni za vsako dobro re6, posebno pa Še v verskih rečeh. Prezirati začno verska opravila in se jih ogi- bati, s feasom pa popolnoma mrziti, jih sovražiti in jih zani^evati. In to ni jii6 nenavadnega, ker slab časo- Pis jim zmiraj predbaciva stralio- oziroma nadvlado cerkve, k.atero tudi črni na najostudnejši nafiin. Oglejmo si pa sedaj feisto v kratkem to nadvlado cerkve ali duhovnikov in odgovorimo si na dvojno vprašanje. Prvift: Ali je ljudstvo res tako odvisno od svojih duhovnikov, da si svojega preprifianja ne upa Pokazati ? Nikakor ne! Marveft ljudstvo spozna le svo- jo odvisnost od Boga, in ker so duHovniki njegovi služabniki, zato jih rado uboga in se jim v verskih rečeb tudi popolnDma pokori. V drugih refeeh pa, kakor v narodnostniii in gospodarskih, jih tudi uboga, ako samo spozna, da mu dobro boCejo in prav svetujejo. Saj ljudstvo ni veS tako nevedno, da bi ne spoznalo, kdo ima prav. Drugič: S 6im pa kažejo dubovniki svojo nadvlado nad ljudstvom? Morebiti s tem, da se udeležujejo raznih, volitev in tu in; tam v kak zastop tudi isto prevzajmejo ? Vsaka volitev je velevažna in udeležiti se je sme le tisti, ki ima zalo pravico. Ako im.ajo torej duhovniki pravico, se volitve udeležiti, potem je tudi njibova, kakor vsakega volilca sveta dolžnost, da is-t.o izvršijo. Vsaka volitev pa se mora vršiti natangno po predpisih postave; itore] po zvijači se ne more nikdb prikrasti v kaki zastop. In 2e je tu in tam v kak zastop izvoljen tudi dujiovnik, je to le jasen dokaz, da mu ljudstvo zaupa, da ga bode dob^ ro zastopal, Pa zašel seni' skoraj predalec od! svojega predmeta. IVsakega dobrega rodoljuba sveta dolžnost je, da po možnosti razširja in priporofia dobre Časopise, ker s tem največ koristi dobri stvari. Med dobre 5asopise pa spada v prvi vrsti zelo razširjen in obfte priljubljen ,,Slovenski Gospodar",