Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-cleliska izikija ce-loleino 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Teleloui uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 39.011. Praaa-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razea pondeljka in dneva po prazniku Kaj fucfri žrtve govore Bilo je v septembrskih dneh leta 1908, ko je bila vsa Ljubljana razburjena zaradi dogodkov v Ptuju, kjer so bili Nemci napadli mirne zborovalce Družbe sv. Cirila in Metoda. Vsa slovenska srca so bila napolnjena gnjeva radi te surovosti in so čakala zadoščenja, ki ga seveda ni bilo. Zakaj habsburška monarhija je bila že popolnoma pod varilstvom rajha, ki je preko Avstrije pradil svoj slavni most od Belta do Adrije. Avstrijski Slovani, posebno pa mali slovenski narod, so bili po tem načrtu zapisani narodni smrti, stiskani od vseli strani in vsak dan žaljeni v svojih najsvetejših čuvstvih. Tujec gospodar je mislil, da smo že zlomljeni in zunanji videz mu je morebiti dajal prav, zakaj klečeplaztva, ki je zaradi osebne koristi vedno pripravljeno zatajiti nematerialne ideale naroda, nam ni nikoli manjkalo. Tudi malodušnost se je oglašala, češ, kako more eden najmanjših narodov Evrope kljubovati ogromni sili germanstva, ki si je lastilo prvenstvo v svelu. Toda baš septembrski dnevi so pokazali, kako je jedro slovenstva ostalo zdravo in odporno; kako se je napram surovi premoči števila trdno zanašalo na svojo moralno pravdo. Po ljubljanskih ulicah so korakale vojaške patrulje in so cepetala kopita ka-valerijskih eskadronov, da ustrahujejo ta uporni narod. Kajti toga gnjeva, lo zadržane sile užaljenega narodnega ponosa in samozavesti tujec ni pričakoval; tudi on se je tresel srda. Ta napetost je rodila 20. september, ko so se brez zunanjega povoda sprožile puške 27. avstrijskega pešpolka in zadele v srce Adamiča in Lundra. Po nekem neizpremenljivein zakonu človeškega žitja je bilo to potrebno, zakaj nobenemu občestvu ni usojena zmaga, če ne poda dokaza, da se njegovo delo, njegove borbe in podvigi ne ustrašijo skrajne žrtve: žrtve življenja za ideale in stremljenja narodove celo'e. Ni treba, da bi te žrtve pokrivale bojne poljane, kjer se v šumu križajo meči; zadosti je. da simbolično predstavljajo idealizem rodu, ki se je, čeprav tilio, pa vztrajno in žilavo vse veke v vsakdanjem delu in trpljenju boril za svoj košček zemlje, za svoj jezik in domače ognjišče, za svojo umsko rast in srčno kulturo. Le tako je slovenstvu uspelo, da se je ohranilo na najbolj izpostavljeni cesti narodov s severa na jug, z juga na sever, kar bi mogoče ne bilo uspelo veliko številnejšemu narodu. Mirno rastoč v trpljenju in potrpljenju, je naš narodič v istem času, ko je izšla prva jezikovna mojstrovina modernega nemškega književnega jezika, dobil tudi svojo prvo knjigo, ki nikakor ni bila, kakor mnogi mislijo, spisana izključno le v propagandne namene, ampak obenem z zavestjo, da je slovenski jezik jezik izobraženega naroda, ki ima bodočnost. Jezik hlapcev in dekel je sicer še dva veka in pol čakal svojega popolnega vstajenja, toda razmah našega rodu je bil tem silnejši, čini delj je njegova zavest skrito zorela kakor seme, ki mora v zemlji umreti, preden vzklije. To velja poudariti, ker se premalo zavedamo, kako je naš narodni dvig naše delo, rezultat nepretrganega življenja vseh naših pokolenj po verski, moralni in kulturni tradiciji rodu, sad zvestobe naroda samemu sebi. Na ta način smo dozoreli za višek kulturnega udejstvovanja v knjigi, likovni umetnosti, znon-stvu, za politično samoupravno življenje pa za osvobojenje od tuje nadvlade in za zedinjenje z brati, ki smo se jim svobodno, popolnoma v zmislu našega davnega slovanskega in jugoslovanskega narodnega programa pridružili, da tvorimo skupnost južnih Slovanov v popolni vzajemnosti in resnično bratski slogi, kjer je vsak brat drugemu raven, kjer vsak ohrani, kar dobrega in vrednega ima, pa tudi drugemu da, da raste in bogati skupni dom. Nobenega konflikta med idejo naše nujne skupnosti pa med samobitnim življenjem vsakega dela naše celote bi ne bilo, če bi ta zavest v vseh živela, fe bi drug drugega prnv ceniti znali, če bi vsi bili dovolj široki in o ' irtil Pa tudi to bo prišlo po vztrajni samovzgoji in izkušnjah, ki nobenemu narodu, ne velikemu ne majhnemu, niso bile prihranjene, preden je poslal tudi notranje velik in moralno močen. Slovenci smemo s ponosom reči, da smo k temu veliko doprinesli po lastnem delu in trudu, z vsem idealizmom malega naroda, ki se ne da potlačiti, s polno vero vase in v skupen cilj vsega slovanstva, vseh Jugoslovanov. To nalogo vršimo dalje z nezmanjšanim optimizmom, vedoč, da bo naša bodočnost, naš dvig skupno z brati v svobodi neprimerno višji. Danes ob triindvajseti obletnici 20. septembra leta 1908 se spominjamo onih, ki so za to misel in za ta naš življenjski pogon dali najdražje, kar so imeli: življenje. Bodi jim za to večna hvaležnost naroda. Nam pa govorijo, da krepko nadaljujmo svoje delo na narodni osnovi našega jezika, naše kulture in obenem na podlagi one ideje skupnosti vsega slovanstva in jugoslovanstva posebej, ki so nam jj prižgali naši narodni voditelji že v prošlo^ti. Med tema idejama jo popolna harmonija — le veliko ljubezni, širokega pogleda in veliko-dušja je treba. Milan, 10. sept. AA. Teniški dvoboj med Milanom in Tokijem je končal z zmago jnijonskih igralcev v razmerju 4:1. Tokio sin zastopala igralca Kavaki in Salo, za Milan pa sla igrala Bonze in Gaslini. Nevaren spor na Bitka med japonskimi in kitajskimi četami v Mandžuriji Kitajce nazaj in zasedli Mukden Veliko razburjenje v Moskvi vzhodu — Japonci vrgli Moskva, 19. sppt. Japonska je zaradi umora kapitana Nakamure v Mandžuriji, ki se je zgodil že julija meseca I. 1., otvorila konflikt s centralno nacionalno vlado Kilaja v Nankingu. Zahtevali so od Čankajšeka, da morilce izsledi in kaznuje, se japonski vladi opraviči in plača odškodnino. Po svoji starodavni navadi se je kitajska vlada v ustmenih razgovorih z japonskim j>oslanikom izgovarjala. da se je umor nič ne liče, da o celi stvari sploh nič ne ve in da nima možnosti konstalirati krivde, olicielno j>a do danes sploh ni odgovorila. V resnici nankinška vlada noče odgovarjati Japonski zato, ker se ne more postaviti v nasprotje z guvernerjem Mandžurije, maršalom Čansuljanom v Mukdenu, ki je popolnoma neodvisen in na kojega je v borbi s komunistično južno vlado v Kantonu navezana. Drugič pa Kitajska z veliko nejevoljo gleda naraščanje japonskega in gospodarskega vpliva v Mandžuriji in bi rada, če nastane konflikt, v katerem bi lahko vso odgovornost zvalila na Japonsko in jo tako diplomatično izolirala. Res je tudi, da je Japonska konflikt z Nan-kingom sama izzvala. Kajti kapitana Nakamuro, ki je imel pravilno izstavljene potne listine, so ubili vojaki maršala Čansuljana, za katerega Nanking ne more odgovarjati, ker dejansko nanj nima nobenega vpliva, čeprav so seveda mandžurski vojaki storili ta zločin iz sovraštva, ki je spričo aspiracij Japoncev v Mandžuriji zajelo vse Kitajce. Nacionalna kitajska vlada stoji tudi juridično na stališču, da ne priznava pogodb prejšnjih vlad, po katerih se je Japonski priznala pravica, da ima v Mandžuriji okupacijsko armado, da ščiti južnomandžursko železnico Harbin—Mukden—Pori Artur, ki je njena lasi, analogno, kakor ima Rusija varstvene pravice nad progo Mandžurija—Harbin—Vladivostok, ki do postaje Pograničnaje vozi skozi mandžursko provinco. Japonski vojaški krogi, so po umoru Nakamure vztrajno delali na lo, da se izzove konflikt, ki bi dal Japonski možnost, da južno Mandžurijo eno-stvano zasede. Zdaj je nek spopad mod mandžur-skimi vojaki Čansuljana in japonskimi četami ob železniški jirogi dal Japoncem povod, da svojo namero izvedejo. Seveda obe stranki slikata stvar tako, kakor da je izzvala spor nasprotna stran. Iz T o k i j a poročajo, rla so oddelki čansulja-nove armade pognali v zrak del južnomandžnrske ieleznice in napadli japonske tele, ki so lam progo straiile. l'o hudi borbi so Japonci zasedli posto- janke mandžurske armade v lej coni ieleznice. Nato je japonski poveljnik prosil ojatenja od komandantu japonske garnizije v Kvanlungu, ki jc ojatenja takoj poslal. Japonske tele so se koncentrirale okoli garnizije prizadetega ozemlja v Čiaolianu in Fusumu. Tako poročilo iz Tokija, ki pa očividno prikriva vso resnico. Kajti maršal Čansuljan poroča iz Pejpinga sledeče: Japonske tete so se s severa približale taboru mandiurskih tel. ki so dislocirane zunaj vzhodnih vrat Mukdena, in so otvorile na Kitajce ogenj. To da so Japonci storili brez vsakega povoda, Ja ustvarijo incident, ki bi jim dni moinosl, da vso Mandžurijo zasedejo. Zato je čansuljan ukazni svoji armadi, da odloži orožje in se ne prolivi. Nato so Japonci vkorakali v petek zveter v Mukden in zasedli vsa javna poslopja ter vzeli v svoje roke civilno in vojaško oblast. Pri tem je kljub povelju maršala, da naj se Kitajci ne branijo, prišlo do streljanja in je bilo v borbi ubitih kakih 100 oseb. se Peking. 19. sept. tg. Japonci so vdrli v Mukden. Zasedli so javna poslopja iu kontrolirajo pošto. Politična atmosfera v Mandžuriji je bila v zadnjih mesecih zelo napeta. Japonski pogromi proti Kitajcem v bližnji Koreji so še povečali razburjenje iu povzročili sabotažna dela proti japonskim posadkam, tako da so nazadnje Kitajci porušili most na juinomand-žurski železnici. Sedaj sc Kitajci nastopanju Japoncev nc upirajo, ker nočejo še povečati števila dosedanjih smrtnih žrtev pri prvih spopadih. Ženeva, 19. sept. tg. Ko je predsednik Sveta Zveze narodov Lerroux popoldne otvoril 65. zasedanje Sveta Zveze narodov, je takoj zahteval besedo japonski delegat Jošizavva, ki je sporočil, da je o dogodkih v Mukdenu bil informiran po časopisih. Takoj bo Svetu Zveze narodov podal natančnejše inlormacije, katere je že zahteval od svoje vlade, Te vesli so seveda v Moskvi vzbudile velika vznemirjenje, ker je nevarno ogrožen mir na Dalj-ujem I zhodu in jc posebno prizadela Rusija, ki mora na eni strani ščititi svoje polilitne in gospodarske interese na sibirski železniški progi, ki leče skozi Mandžurijo, na drugi pa nikakor ne more dopustiti, da bi Japonska zasedla Mandžurijo in lako poslala neposredni mejaš in tekmec Rusije. Položaj je leni opasnejši, ker je vlada v Nankingu obenem ogrožena z juga, kjer sloji armada kantonske vlade, in zato lahko nastanejo čisto nepredvidene komplikacije. Tokio, 19. sejit. Zastopniki inozemskih držav, čeprav še nimajo inslrukcij od svojih vlad, energično delajo na lo, da bi se kanjlikt, ki je nastal v Mandžuriji, iz/epu poravnal, ker zelo ogroža mir. inozemski diplomati so prepričani, da sc bo našla sprejemljiva mirna solucija kljub skrajno močni agilaciji vojaških krogov, ki pritiskajo nu vlada v smislu japonskega imperializma. i? oljska vlada hotela s tem pokazali, da nikakor ne mara prekiniti pogajanj za zbližanje z Rusijo. Iz lega se da skle-pati, da so kljub demantiju komisarja Litvinova pred svojim odhodom iz Berlina vendar še v leku pogajanja med Poljsko in Rusijo ler bržkone tudi med Francijo in Rusijo. Pogajanja so se formalno začela, ko je nedavno poljski poslanik sam stavil sovjetski vladi predlog za pogodbo o nenapadanju. Splošno jtrevladuje mnenje, da je poljska vlada to storila na icljo Francije. S lem je še redno dana možnost za lako zvani vzhodni Locarno, lo je za pogodbo o nenapadanju med Rusijo, Poljsko, Romunijo in baltiškimi državami. Ako se namret Sirvjeti sporazumejo s Francijo, se morajo sporazumeti istočasno tudi z njenimi zavezniki, Poljsko in Romunijo, ki jih Francija nikakor ne namerava prepustiti svoji usodi. Atentat pri Biatorbagyja naročen iz Berlina Budimpešta, 19. sept. tg. Nadaljnja preiskava I o atentatu pri Bialorbagyju kaže vedno večjo slič-nost z atentatom pri Jilterborgu. Tudi pri Biator-bagyju so našli jirav lako ostanke bombnega stroja, v katerem je bil okrazit in vžigalna priprava privita na tračnico. Ekrazit torej ni bil spravljen v zavoju, razstrelivo pa je nedvomno iz kakega rudnika, loda ne iz madjarskega, temveč inozemskega. Ona mlada kmetica, ki je včeraj podala svojo sen- zacionalno izpoved, je danes na kraju nesreče ponovila posameznosti svojih izpovedi. Verjeti pa ji ne morejo dosti, ker je že bila nekoč internirana v blaznici. Danes so aretirali dva mlada Nemca, ki ju bodo konfrontirali s kmetico. Dosedanje poizvedbe so okrepile sum, da je bil atentat dirigiran iz Berlina. Tekom noči je bilo zopet aretiranih 10 komunistov, ki so osumljeni, da imajo zveze z inozemstvom. izredna sodišča v Nemčiji Berlin, 19. sept. Ig. Nemški kabinet jc danes sprejel važne polilitne in finantnopolitilne sklepe. Razni lerorski akti v zadnjem času so dati kabinetu povod, da je predlagal predsedniku republike Hindenburgu ustanovitev izjemnih sodišč v varstvo javne varnosti, kolera bodo med drugim sodila ludi o deviznih in davčnih prikrivanjih. Grandi poseli Berlin Rim, 19. sept. Ig. Vesli iz ženeve poročajo, da sta dr. Curtius in Grandi pri zadnjem svojem sestanku določila podrobnosti o obisku italijanske vlade v Berlinu. Nc- Mussolini, temveč Grandi bo |irve dni oktobra vrnil svoječasni obisk dr. Curtiusa in Briininga. Grandi bo ostal v Berlinu največ dva ali tri dni Polovična voznina za sadjarsko ra:s'avo v Plu u Belgrad, 19. sept. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoliena polovična vozna cena pri povratku za sadjarsko razstavo, ki bo v Plupi od 11. do 15. oktobra. Znižana cena velja od 9. do 17. oktobra za vse vlake razen ekspresa. Za prevoz blaga na to razstavo pa velja določba la-rilnega dela II. oddelka B 13. Vinska razšla vri na Sušaku Belgrad, 19. sept. AA, 7. odlokom prometnega ministrstva je dovoljena polovična vožnja pri povratku z vinske razstave, ki bo na Sušaku od 11. do 18. oktrobra. Znižana vozna cena veha od 8. do 16. otobra za odhod, a za povratek od l 18. do 20. oktobra in sicer za vse vlake razen | ekspresa. Za prevoz blaga na to1 razstavo pa velja določba tarifnega dela II. oddelek 13. 13. Med Francijo in Italije ne pride do pomorskega sporazuma Ženeva, 19. sept. Ig. Nocoj bo italijanska delegacija pri Zvezi narodov objavila poseben komunike, iz katerega izhaja nedvomno, da ni nobenega upanja več, da bi v Ženevi prišlo med Francijo in Italijo do sporazuma r pomorskem vprašanju. Italijanski komunike opisuje stvar lako, da v Ženevi doslej splnli še ni bilo tozadevnih pogajanj, V ostalem trdi komunike, da je samo par dni \rred otvoritvijo plcnuma Zveze narodmi bil izročen italijanski vladi francoski memorandum zn izmenjavo misli med italijansko in angleško vlado, da pa ni govora o obnovitvi francosko-ilalijanskih pogajanj. Padec papirjev na borzah Newyork, 19. sept. AA. Ker je bila včeraj borza brez pozitivnih in optimističnih poročil, so papirji globoko padli. Včerajšnji padec je bil najmočnejši po juniju. Več milijonov akcij je menjalo lastnike. Prizadete go bile tudi na|čvrstejše vrednote. London, 19. sopt. Ig. Prvič po 14 letih je danes zopet v Londonu ]M>slovala borza na sobolo. Kurzi so močno padli. Atene, 19. sepl. ž. Tudi atenska borza jo imela slab dan. Tečaji so padli do 25"/.. Trije sen/ali so ustavili plačila. Boje se, da pride do večjih zapletljajev. Flandin proti spekts-a^om Pariz, 19. spet. tg. »Matin« objavlja interviu, v katerem finančni minister Flandin ostro kritizira špekulacijo na baisse, ki je kriva ludi negotovosti londonskega trga. Če se bo zgubilo zaupanje v Anglijo, bo prišla katastrofa. Zato je priskočilo fancosko finančno ministrstvo na pomoč in se ne bo pomišljalo Je enkrat pomagati, ker jc v interesu Francije, da funt ostane, kar ie. Flandin je proti novi kreditni inflaciji, ki so 'O predlagali za rešitev sedanje krize, ker bi lahko po začasni olajšavi povzročila polom gospodarstva vsega sveta. Najprej mora priti do političnega premirja in političnega miru. 1'ari:. 19. sept. A A Avtorizirani krogi so iz javili, da bo kotonijaliia razstava zaključena v prvi polovici novembra. Zakon o društvih, zborih in sestankih Telovadna društva ne smejo sloneti na verski, plemenski ali krajevni podlagi. — Oblast sme poslati zastopnika na vsak shod ali sestanek društva. — Politična društva in stranke na verski, plemenski ali pokrajinski podlagi s« prepovedana. — Vsako politično društvo je vezano na posebno dovoljenje notranjega ministra, ki odloča, katero društvo se ima smatrati za politično. — Za ustanovitev politične stranke je potrebno, da ima v vsakem srezu državo okrajni odbor z najmanj 150 člani. — Obstoj novoustanovljene politično stranke potrdi in dovoli minister v roku dveh mesecev. — Vsak javen shod in vsak sestanek povabljenih v zaprtih prostorih je oblasti naznaniti. — Shodi o političnih vprašanjih morajo imeti predhodno dovoljenje po prijavljenju 8 dni prej, shodi dovoljenih političnih strank pa ne rabijo predhodnega dovoljenja, pač pa se morajo naznaniti 24 ur prej. Dovoljenje bo objavljeno v 'Službenih novinah'. Čl. 16. V vseh primerih, kadar se dožene, da se politična društva (politična udruženja, politične stranke) ne ravnajo v svojem delovanju po predpisih tega zakona, odnosno kadar se dožene popuščanje predpisanih izjav, prijav in dokazov ali izdajanje lažnjivih, netočnih ali nepopolnih prijav, izjav ali dokazov, se morajo politična društva razpustiti z odlokom notranjega ministrstva Čl. 17. Inozemci in mladoletniki, kakor tudi oni, ki so izgubili državljanske pravice na zakonit način, ne morejo biti, dokler si ne pridobe nazaj teh pravic, člani nikakih političnih društev. Čl. 18. Kadar se katerokoli društvo iz lastnega nagiba razide, mora uprava to takoj javiti obči upravni oblasti I, stopnje. Čl. 19. V vsakem primeru od prestanka društva bo obča upravna oblast I. stopnje pazila na to, da se imovina društva uporabi po odredbah pravil odnosno zakonov. Čl. 20. Pod odredbe tega poglavja ne spadajo: 1. Verske zajedniec sprejetih in priznanih veroizpovedi in njihova verska društva, ustanovljena pn zakonu. 2. Društva in udruženja trgovskega in gospodarskega značaja, ustanovljena po odredbah zakonov, ki za nje veljajo. 3. Javnopravna društva in zajcdnicc, ki so osnovane p« posebnih zakonih. Belgrad, 19. sept. AA. Kralj je na predlog ministra nolranjih zadev in predsednika ministrskega sveta ter na podlagi člena 117 ustave kraljevine Jugoslavije predpisal in proglasil zakon o društvih, zborih in sestankih. I. Poglavje. Člen 1. Državljani imajo pravico družiti se v mejah tega zakona. Člen 2. 1. Kadar ee namerava ustanoviti društvo po odredbah tega zakona, mora ustanovitelj predložiti prijavo pristojni občinski upravni oblasti II. stopnje preko pristojne občinske upravne oblasti I. stopnje in ji priložiti v petih enakih izvodih društvena pravila, ki jih morajo podpisati najmanj trije ustanovitelji. — 2. Upravna prvostopna oblast bo takoj na zahtevo pismeno potrdila, kdaj je prijavo sprejela. Člen 3. I. V pravilih društva se mora ugotoviti: l. ime, sedež in področje društva, 2. naloga društva in sredstva, s katerimi jo doseže, 3. ustroj uprave in način, kako se izdajajo s polno veljavo sklepi društva, 4. odredbe o vstopu v društvo in pristopanju, 5. pravice in dolžnosti članov, 6. zastopstvo društva. 7. znaki društva, pečal, obleka in slično, 8. namen imovine društva za primer, da društvo prestane. — II. Ime društva ne sme bili v nasprotju z nalogo društva in se mora razlikovati od naziva javnih oblasti ;n ustanov in imen drugih društev v istem kraju. Člen 4. 1. Obča upravna oblast II. stopnje ho prepovedala ustanovitev društva, čc jc po svojem imenu, namenu ali ureditvi nasprotno državi, državnemu ali družabnemu' redu ali javni morali, ali jo kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko. plemensko ali regijonalno podlago. 2. Prepoved se bo izdala pismeno najdelj v roku 0 tednov od dneva, ko je bila predana prijava. V njej se navedejo razlogi zanjo. 3. Če se prepoved ne izda v roku. predvidenem v tem zakonu, stopi društvo v življenje. 4. Obča upravna oblasi II. stopnje lahko tudi pred potekom roka izjavi, da ni povoda za prepoved. V tem primeru stopi društvo od lega dne v življenje. Člen 5. Proti prepovedi društva je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem postopku. Člen 6. Uprava društva bo sporočila obči upr. oblasli I. stopnje pismeno izvoljene člane z navedbo njihovega poklica in kraja, kjer bivajo. O članih društva se bo vodil točen spisek, ki se bo v prepisu poslal omenjeni oblasti, kadar to ona zahteva, odnosno se ji na zahtevo dopusti, da si te spiske ogleda. Člen 7.'1. Na skupščine društva lahko pridejo samo člani in imensko povabljeni gostje. 2. Vsako skupščino mora uprava pismeno prijaviti obči upravni oblasti I. stopnje 48 ur pred skupščino in označiti kraj in čas skupščine ter dnevni red. 3. Oblast lahko prepove skupščino, če zve. da prot; odredbam pravil ali zakona, odnosno lahko stavi z dnevnega reda, kar je nasprotno pravilom ali zakonom. 4. Zoper sklep oblasti po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba po zakonu o splošnem upravnem postopku. 5. Za sestanke v svrho prosvetljevanja in zabave veljajo splošni policijski predpisi. Člen-8. Obča upravna oblast 1. stopnje sme na vsako .skupščino društva poslati svojega zastopnika, ki je dolžan preprečiti nezakonitosti, nepravilnosti in nerede, pu potrebi pa tudi razpustiti skupščino, če zastopnik oblasti ni navzoč, sme pod istimi pogoji neposredno odrediti razpust skupščine. Člen 0. Na zahtevo obče upravne oblasti 1. st. mora uprava društva dovoliti, da si oblast ogleda zapisnik seje in skupščine. Člen 10. 1. Obča upravna oblast I. stopnje sme razveljaviti sklepe društva, nasprotne pravilom in zakonom. 2. Zoper sklep oblasti je dovoljena pritožba po občem upravnem postopku, toda pritožba ne odgodi Izvršitve odloka oblasti. Člen 11. 1. Društva, ki bi prekoračila svoj statutarni delokrog ali ga ne bi več mogla vršiti, ali bi ravnala zoper državni in družabni red ali javno moralo, -ine upravna oblast II. slopnje razpustiti. 2. Zoper odloke oblasli je dovoljena pritožba po občem upravnem postopku, vendar pritožba ne odgodi izvršitve odloka oblnsli. Čl. 12. 1. Ustanovitev političnih združenj (političnih društev, političnih strank), ki ne smejo imeti verskega, plemenskega ali pokrajinskega značaja ali naloge, ki bi bila nasprotna narodnemu edin-stvu in celini države ali državnemu ali družabnemu redu, je vezana na posebno dovoljenje ministrstva notranjih zadev, ki odloča, katero društvo se ima smatrati za politično. 2. Za politična društva, ki niso politične stranke, velja dovoljenje za ustanovitev obenem za dovoljenje za obstajanje in delovanje društva. Cl. 13. 1. Kadar se namerava ustanoviti politična stranka, so ustanovitelji, njih najmanj 10, dolžni, da pošljejo program in pravila stranke in svo-jeročno podpisano prijavo ministrstvu notranjih zadev. Podpisniki prijave (ustanovitelji) morajo označiti svoje krstno in rodbinsko ime in v prijavi navesti svoj poklic in kraj, v katerem bivajo. 2. Odlok, s katerim se dovoli ustanovitev politične stranke, se razglasi v Službenih novinah . 3. Podpisniki (ustanovitelji) lahko lakoj, ko so sprejeli odlok, začno z vpisovanjem članov in ustanovitvijo odbora (organizacij) polit, slrankc. Čl. 14. Organizacija politične stranke se mora lako izvesti, da morejo imeli v vsakem srezu države odbor (organizacijo) z najmanj 00 člani. 7a pristop v članstvo stranke in članstvo v odborih (organizacijah) je potrebna svobodno dana pismena izjava. To izjavo morajo pismeni državljani svo-jerot.no podpisali, nepismene pn mora po pristanku v prisotnosti dveh pismenih svedokov drugi podpisati, ki bo to z lastnoročnim podpisom na isti prijavi potrdil. Cl. 15. Po končani organizaciji politične stranke pošljejo ustanovitelji ministru za notranje zadeve dokaze, da ie stranka v vsej državi organizirana na tukaj omenjeni način. Nato bo ministrstvo notranjih zadev v roku 2 mesecev izdalo končni odlok, ali dovoli obstoj politične stranke in nje delovanje ali nc. iH * jubilej Kmelske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 18. II. pofilavje. 0 zborih in sestankih. Čl. 21. Državljani imajo pravico do zborov ali seslankov v mejah lega zakona. Čl. 22. Zbori so javni sestanki, bodisi pod vedrim nebom, bodisi na nekem dragem javnem kraju. Sestanki pa so pomenki osebno povabljenih ljudi v zaprtih prostorih. Čl. 23. Kdor hoče sklicati zbor (shod) ali sestavek, mora to prijaviti obči upravni oblasti )rrre stopnje, ki je pristojna v kraju, kjer se bo zbor ali sestanek vrjil, in sicer najmanj 48 ur pred dnevom shoda ali sestanka. V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden sklicateljev z označbo svojega poklica Ln bivališča, je Ireba navesti kraj. čas in dan zbora ali dogovora. Oblasi bo takoj izdala potrdilo o prijavi, ako ga sklicatelj zahleva. Čl. '24. Sklicatelji zborov ali sestankov so lahko osebe, ki uživajo državljanske pravice. Čl. 25. Obča upravna oblast prve slopnje lahko prepove shod oziroma sestanek, ako smatra, da nasprotuje zakonu, da je nevaren za javni red, za javno zdravje ali za bitne driavne interese. Prepoved je Ireba sporočiti najdalje 24 ur pred časom napovedanega shoda ozir. sestanka. Ako se v lem roku ne dostavi prepovedi sklicatelju, se shod oziroma sestanek lahko vrši. Čl. 2(1. Za shode pod vedrim nebom je polrebno posebno dovoljenje obče upravne oblasli prve stopnje, ki ga mora izdali v roku, predvidenem v prejšnjem členu. Ako dovoljenje ni izdano v teni roku, se smatra, da dovoljenje ni bilo izdano Čl. 27. Proti prepovedi v členu 23. oziroma proti neizdanemu dovoljenju v čl. 2G. je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem postopku. Čl. 28. Shod oziroma sestanek vodi eden sklicateljev v slučaju, da sklicatelji ne predlagajo posebnega predsedništvn. Od trenutka ko so sestavi predsednišlvo, odgovarja lo predsedništvo za red na shodu oz. na sestanku. V drugem slučuju pa odgovarjajo dotični sklicatelji. Eni in drugi morajo zahtevati pomoč oblastev, čim se na shodu ali sestanku pokažejo znamenja nereda. Čl. 29. Obča upravna oblast prve stopnje pošlje na vsak shod oz. sestanek svojega zastopnika, ki je dokan, da prepreči vsakršno nezakonito delovanje ali nered in ki mora pu potrebi razpustiti shod oz. sestanek. V primeru, da upravna oblast prve stopnje ne pošlje svojega zastopnika, sme pod istimi pogoji tudi neposredno odrediti razpust shoda oz. sestanka. Čl. 30. Na shod oz. sestanek ne sme nihče priti z orožjem. Izjemo tvorijo organi oblastev. Čl. 31. Zu vse shode oz. sestanke o političnih vprašanjih ali o kaki politični akciji je potrebno predhodno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje. Sklicatelji morajo predložiti prijavo oblastvom najdalje tri dni pred dnem shoda oz. sestanka. Ako oblastvo najdalje do 21 ur pred shodom ali sestankom ne izda dovoljenja se smatra, da je bil shbd oz. sestanek prepovedan. Čl. 32. Izvzctno od določbe Čl. 31. smejo politične stranke ki obstojajo in delujejo in ki so dovoljene v smislu določb čl. 14 in 15, imeti shode pod vedrim nebom in na drugih krajih oz. sestanke, (predavanja v zaprtih prostorih) brez predhodnega dovoljenja obče upravne oblasti prve stopnje, vendar so sklicatelji dolžni o teh s' orlih oz. sestankih (predavanjih) predložili 24 ur prej pismeno prijavo oblastvom, ki morajo nn to o tem izdati pismeno potrdilo. Tudi za ta slučaj veljajo določbe čl. 29. odstavek 2. Člen 33. Na shode oziroma sestanke o političnih vprašanjih ali o kaki politični akciji pošlje obča upravna oblasi prve stopnje svojegu zastopnika, na katerega se morajo sklicatelji oziroma predsedniki lakoj obrnili za pomoč, čim opazijo znake nereda. V tem primeru mora zastopnik ob-lastva odstraniti vsakogar, ki izziva nered, če pa nastanejo taki neredi, da se ludi v tem primeru nc hi mogli pomirili, morajo sklicatelji oziroma predsedniki takoj razglasiti, da je shod razpuščen. V nasprotnem primeru bo to storil zastopnik ob-lastva. Člen 34. Molllnlce, šole, sokolski domovi in njihova dvorišča ne smejo bili kraji shodov oziroma seslankov političnih združenj (političnih društev, političnih strank). Člen 35. Pod določbe lega poglavja spadajo: 1. Spremstva, cerkveni shodi in sprevodi; 2. javni shodi, društveni seelanki in navadne narodne veselice. Dne 18. septembra 1881 so je vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji Šiški; Martin Bavdek, župan v Udmatu; Vinko Ogorelec, župan v Škofljici in Tomaž Ločniker, župan na Viču. Glavni organizator in pospeševatelj ustanovitve pa je bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je bil do svoje smrti leta 1893. najbolj agilen delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha Vošnjak in njegov brat dr. Josip Vošnjak. Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osem let pozneje poslovati »Mestna hranilnica ljubljanska«, leta 1895. »Ljudska posojilnica« in leta 1900. pa »Ljubljanska kreditna banka«. Tako je >Kmetska posojilnica ljubljanske okolice: danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodno-go-spodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Havnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo vobče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splošno koristne narodne namene. Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od početka poslovanja posojilnico ji je predsedoval g. Janez Knez star. vulgo Ančnik in po njem se je zn zavod udomačila označba cAtičnikova šparkasa». Po smrti imenovanega 1. 1892. ji je predsedoval njegov sin g. Ivan Knez do svoje smrti v letu 1926. in od tega časa dalje ji predseduje g. Andrej Šarabon. Zaradi svojo priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da jo danes največji kreditni zavod našo države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 245 milijonov dinarjev in šteje že nad 0000 deležnikov. Iz skromnih začetkov so narastle vloge do danes na 236,515.134.95 Din, posojila na 193 milijonov 951.969.70 Din, rezervni zakladi presegajo vsoto 9,000.000 Din, nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci s 3,177.401 Din, reprezentirajo znatno tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki je začel svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih g. Janeza Kneza, lastno zadružno palačo na najprometnejšem prostoru ob Dunajski cesti oziroma Trdinovi ulici, poleg raznih stavbišč v mestu in na neposredni periferiji. V spomin petdesetletnice ustanovitve zavodu je sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajski cesti stanovanjsko palačo. XX, koto mednarodne} i šahovskega turnirja na Bledu Bled, 15. septembra. V današnjem kolu so nastopili sledeči pari: Splelmann-Astaioš, Tartakovver-Vidmar, Stoltz-Colle, Kostič-Niemcovič, Aljehin-Pirc, Maroczy-Flohr m Kashdan-Bogoljubov. Vidmar in Tartakovver sta končala nenavadno hilro, in sicer že v 12 potezah. Tartakovver je imel voljo, vendar pa se mu ni šlo za drugega kakor za remis, ki ga je prav lahko dosegel. Otvoril je pred kraljem, nakar je nastala španska igra, v kateri pa Vidmar kot črni ni mogel doseči nobenih zapletlja-jev in je bil prisiljen ugoditi Tnrtakovverjevi želji, da da partijo remis. Vidmarjevi poskusi, prinesti v partijo malo več življenja, so se ponesrečili, m ko mu je Tartakovver ponudil remis z lahko izvedljivo grožnjo, da prisili menjavo vseh važnejših figur, je Vidmar svojemu nasprotniku moral ugoditi. Tovariši obeh velemojstrov so sicer govoril, da j*' bil ta remis sklenjen že včeraj, toda če pogledamo partijo, potem vsaj na strani Vidmarja ne vidimo sledov. Tartakower pač ni imel bojaželjuosti in je zalo svojega nasprotnika hitro prisilil k miru. S podobno nakano kot Tartakovver, se je tudi Kostič vsedel k svoji partiji z Niemcovifem. Kot beli je otvoril pred kraljem, nakar mu jo boja-željnejši Niemcovič odgovoril s Caro Knnn ohrambo. Tudi on ni mogel radi miroljubnosti svojega nasprotnika nič opraviti, ker je Kostič dosledno menjal figure in tako verjetnost remisa postopoma večal. Nastala je končnica, v kateri je imel Kostič nekoliko boljše izglede, pa je kljub temu rad privolil v remis. Čislo drug značaj so pokazale partije mlajših mojstrov. Stoltz je Colleja, ki se je branil z Aljo-Itlnovo vehementno obrambo, napndal 1111 krulje- 3. poglavje. Splošne in sklepne določbe. Člen 30. Kdor prekrši pogodbe tega zakona, kakor ludi osebe, ki se ne pokore zapovedi obla-stva o odstranitvi ali razpustu, se kaznujejo z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 5000 Din, oziroma z obema kaznima, če pa je dejanje težje prlrode, po drugem zakonu. Cl. 37. Kazni po tem zakonu izreka obča upravna oblast prve stopnje. Proti tem odlokom je dovoljena pritožba na občo upravno oblast II. stopnje v 15 dneh po dostavi obsodbe. Čl. 38. V mestih, kjer mestni načelniki opravljajo funkcije sreskih načelnikov, opravljajo posle obče upravne oblasti prve stopnje po tem zakonu državne policijske oblasti, kjer teh ni, pa mestni načelniki. Cl. 30. Okolnost, da je bilo neko kaznjivo dejanje storjeno na skupščini združenja, na shodu ali na sestanku, je treba upoštevati kot okolnost v smislu kazenskega zakona, ki vpliva na to, da je kazen večja, čc žc ni s samim dejanjem primerno kvalificirana. Čl. 40. V čl. 7. odstavek 2. zakona o zaščiti javno varnosti in reda v državi z dne 10. jan. 1929. z izpranembami in dopolnitvami z dne 1. marca 1929. se doda na koncu besedica ali regi-jonalnk. Čl. 51. Minister za notranje zadeve se pooblašča, da s posebnim pravilnikom predpiše podrobnejše določbe o leni zakonu. Čl. 42. Ta zakon sloni v veljavo z razglasitvijo v ;Službenih novinah'. Obenem se ukinjajo vse določbe zakona o združenjih (društvih, shodih in sestankih) in zakon o zaščiti javne Mirnosti in reda v držnvi, v kolikor nasprotujejo določbam tega zakona. veni krilu in prešel v premoč. Stvar je izgledala za Colleja že nevarna 111 je kazalo, da bo Stoltzovenni napadu podlegel. Toda rafinirani Belgijec si je znal pomagati in je Stoltza v kritičnem momentu z žrtvijo kvalitete spravil iz ravnotežja. Stoltz. partijo sedaj ni nadaljeval dovolj precizno in je svojemu nasprotniku dovolil močnega prostega kmeta, ki je dajal Colleju velike izglede. Colle je partijo kmalu začel obračati v svojo korist in Stoltz je slednjič pred preveliko močjo nasprotnikovega prostega kmeta, ki je dospel do zadnje linije, moral kapitulirati. Bogoljubov je za vse mlade mojstre postat pravi strah. Do sedaj so mu podlegli še vsi, in danes mu je moral tudi najboljši od njih, Kashdan, plačati svoj tribut v obliki cele točke. Bogoljubov jo izbral zopet Griinleldovo obrambo in se je kljub, temu, da je imel črne figure, popolnoma pridobil premoč. Kaschdan je prihajal v vedno bolj stisnjeno pozicijo in je slednjič oslal tako brez moči, da jo more' mirno sprejemati Bogoljubove udarce. Posledico vsega lega je bila, da se je moral Korono tadi znatne izgube on mr.erijolu 'n '-adi slabše pozicije, silnemu Bogoljubovu udati. S to zmago si je Bogoljubov priboril že 7 ločk v boju z mlado gardo in je v tem oziru prekosil celo Alje-liina. Zelo nervozen in bled je bil danes Pire, ki je imel za nasprotnika strašnega Al je h i na. To je dobilo konkretno formo ludi v partiji, ker so mnoge njegove poteze kazale težko nalogo, branili se kol črni v daniskem gambitu, čemur seveda Pire, tak kot jc bil, ni bil kos. Izgubil je po vrsli 2 krnela in prišel poleg lega v slabšo pozicijo. Ko je uvidel, da je poraz neizogiben, jo poskusil še krčevito obrambo in napravil še celo obupen napad na kraljevo krilo. Napad se seveda ni obnesel, kljub temu pa je Pire z ozirom na svojo pozicijo Aljehina dolgo časa zadrževal. Aljehinu je šele proli koncu dopoldanskega igranja uspelo, da je popolnoma realiziral svojo premoč in vzel Pircu vse izglede na nadaljnji odpor. Pire je sicer partijo še prekinil, loda se je potem brez igre udal. Aslaloš si je upal proti Spielmannu, kljub temu, da je izboren poznavalec francoske igre. braniti ua francoski način. Poskus se 11111 jo obnesel in prestal je srečno vse težave središnjico iu jc kmalu prišel v zanj popolnoma ugodno končnico Partija je bila ob dveh prekinjena, popoldne j pa sla se mojstra zedinila nn remis. Maroczy je iizgubil proti Floliru po daljšem odporu. Flohr se je branil z Aljehinovo obrambo in prišel v boljšo pozicijo. V središnjici se je Maroczy prenaglil in to ga je slalo kvaliteto. Flohr je popoldne svojo premoč v končnici izkoristil in dosegel s tem v blejskem turnirju drugo zmago nad starim madjarskim velemojstrom. P» tej partiji sla Flohr in Kashdan dala svojo partijo iz XIX. kola, ki v Ljubljani ui bila končana, remis. Stanje po XX. kolu: ; Aljehin 17, Bogoljubov 12, Kashdan 11 (1), j N idmur 10 in pol (1), Flohr, Niemcovič, Spiel-mnnn 10. Kostič 9 in pol, Maroczy 9, Slollz 8 (2), | Astaloš, Tartakovver 8, Colle 7 in pol, Pire 6 (1). | Jutri se vrši XXI. kolo v katerem Igrajo: I Kashdan:SpIelmann, Bogoljubov:Maroczy. Flohr: Aljehin, Pire: Kosiič. Niemcovič:Stoltz, Colle:Tar-lakoNVer in Vidmar:Astaloš. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno. Počasi sc bo zjasnilo. Lokalno deževje. Zmerno toplo. Lepa družinska slavnost Denar in jezo prihranite ako kurite s ZEPHIR-pečmi Znatno znižane eenel Zephir d. d. tovarna peči in emajU Subotica Samoprodaja Ljubljana: Breznik & Kritseh Celje: L). tiakusch Maribor: Pinter & Lenant Ogenj na Krškem polju Leskovec, 18. aept. Danes po polnočni uri se je sredi vasi Drno-vo pri I.eskovcu začel valiti gost dim iz kozolca posestnika Bogoviča, ki ima na Drnovem St. 32 hišo in razna gospodarska (»oslopja. V istem hipu so so začeli tudi že klici »Na pomočit »Gorile, ki so klicali sosede. Ze kmalu potem pa se je razsvetilo nebo, ker so goreče iskre, ki jih je dvigal visoko v zrak. Sirom Krškega polja naznanjale nevarnost, ki Je pretila vasi, kajti gorelo je v sredi vasi. Prvi ao prišli na pomoč gasilci iz Leskovca, za njimi pa še gasilci iz Podloga. Pomagalo je vse. Moški, ženake in otroci. Z naglico so oblivali plotove in bližnja poslopja, ker je bila največja nevarnost v tem, da bi se ogenj ne razširil na vso vas. Da se to ni zgodilo, se je zahvaliti naključju, ker je padal dež, okrog užganega kozolca pa je bilo sadno drevje, ki je kolikor toliko zapiralo prehod. Skup-ni nastop je pripomogel, da je bila kmalu poten večja nevarnost odstranjena. Skoda se ceni na okroglo 20.000 Din, kakoi povsod pa je tudi tu zavarovalnina baje maletv kostna, zato je škoda tem bolj občutna. flora. Ves ta kup je zdrčal v Savo ter jo do polovice zajezil. Leva stavba spodaj je nova električna centrala KID. Poleg nje pa stanovanjska hiša za strojnike, ki bodo v tej centrali zaposleni. Desno od te hiše se nahaja ogromen grob, v katerem je pokopan nesrečni Repovž. V četrtek popoldne je prišla skupina svojcev ponesrečenega, a do zdaj brez najmanjšega uspeha. Po našem mnenju bi bilo za tako delo treba najmanj desetkrat toliko delavcev, kakor pa jih dela sedaj. Uboga vdova z dvema otročičema je vsega usmiljenja in pomilovanja vredna, ko je na tako tragičen način zgubila svojega skrbnega moža, otroci pa očeta. Položaj trboveljskega rudarja Odtegujejo mu od plače še za smodnik - Cene živil so povišali Trbovlje, 19. septembra. Veliki odtegljaji so vzrok tako nizkih plač rudarjev. Kakor so bili prej plačilni dnevi veseli in je to čutila cela dolinn. tnko pa sedaj vse ob takih dnevih še bolj žalostno gleda ko drugače. 1'ogled na plačilni list kaže tnko nizke številke, da navdaja skrb vsakega delavca, kako naj s tem shnja v prihodnjih štirinajstih dneh. Poleg velikih socijalnih dajatev, za katere se odtegne rudarjem nad 100 Din mesečno, pa izredno občutno zadenejo jamske delavce odtegljaji za smodnik, ki ga morajo delavci sami plačati., ln ti odtegljaji za smodnik znesejo večkrat nad 200 Din nn štirinajst dni. Ravno pri jamskih delavcih pa so se plače najbolj enižale, celo do 60%, odbitki pa so ostali isti. Zato nekatere <številke», na katerih so prej zaslužili 60—80 Din, ne pridejo sedaj niti na minimalno plačo 38 Din, ker znaša odbitek za smodnik na štirinajst dni na nekatere «številke» — po štiri može — do 800 celo do 900 Din. — Zato je pri težkem in napornem delu v jami s sedanjo plačo nemogoče shajati, posebno družinskim očetom, zraven se pa še praznuje vedno naprej med tednom. Sicer je predvideno po zadnji tarifni pogodbi, da se posamezne postavke lahko revidirajo, da so torej od rudnika diktirane sedanje mezde bolj začasnega značaja. V enem mesecu, odkar so nove mezde v veljavi, pa se je izkazalo, da so nevzdržne in se naj zato čimprej popravijo in se naj ne tira ljudi do obupa, ravno sedaj ko se bliža zima in bodo potrebni še izredni izdatki za obleko in obutev. Draginja pri živilih pa raste! Zvišane cene pri rudniškem konzumu za slanino so se dvignile od 18—22 Din pri kg od 16. t. m. dalje, katerim pa niso ta dan še zaračunali po zvišanih cenah, so drugi dan za nazaj vpisali, ne da bi ljudi prej obvestili o podražitvi. Takih manir bi si ne mogel dovoliti noben privatni konzum ali trgovec. Veliko število rudarjev pa je naravnost prisiljenih, da jemljejo svoje potrebščine pri rudniškem konzumu, ker drugod jim ne morejo toliko kreditirati, rudnik pa lahko, ker pri plačah odtrguje. Daje pa dostikrat tudi blago slabše kakovosti, ker si ljudje pač ne morejo pomagati in se prestaviti drugam. Pripomnili bi, da se v Zagrebu dobi slanina še vedno po 15 do 16 Din in da druge trgovine še niso slanine podražile. Kaj si lahko dovoli rudniški konzum, je razvidno tudi iz tega, da je ceno kruhu povišal na 5 Din kg že dan prej, ko je bilo treba plačati državi prispevek 60 par od kilograma. Pri zadnjih pogajanjih so gospodje od Trboveljske trdili, dn so se rene življenjskim potrebščinam znižale za 15%, tukaj pa se je zvišala 20% iu še več cena moki, kruhu in slanini, torej najvažnejšim hranilom. Med tem ko bi bil rudniški konzum prvi poklican, da drži znižane cene, pa jih prvi povišuje, Gospodje! Dajte si dopovedati, da od zraka ljudje ne bodo mogli živeti. Grob sredi Save Ponesrečenega Repovža še niso našli. Zasip, 18. septembra. Ponesrečenega strojnika Repovža Se vedno niso dobili. Kakor cela stvar izgleda, je tudi zelo malo upanja, da bi ga sploh našli. Na sliki, ki je bila posneta dva dni pred katastrofo, je videti ogromen kup materijnla navoženega iz pre- in prijateljev iz rojstnega kraja Šmnrtnn pri Litiji. Položili so venec in več šopkov na kraj, kjer domnevajo, da bi bil Repovž pokopan ter zapeli v srce segajočo žalostinko. Kakih dvajset delavcev je zaposlenih s tem, da odkopavajo materijal v upanju, da naletijo na Cerkvene evh. slovesnosti \ v ljubljanski okolici Vsi verniki dekanije ljubljanske okolice ste povabljeni k cerkveni evharistični sloTesnonti ki se bo vršila v nedeljo 27. sept. t. 1. popoldne t D. M. t Poljn za župnije Dev. Mar. v Polju. Dol, Sv. Helena, št. Jakob in Sostro; na Igu za župnije Ig, Golo, Tomišelj in Želimlje ; na Viču za župnije Vič, Brezovica, Dobrova. Pothovgradec in Rudnik; v št. Vidu zn župnije Št. Vid, Črnuče, Ježicn, Sv. Katarina, Preska, Sora in Šmartno pod Šmarno goro. Vspored: Ob ^3 popoldne v dvoranah zborovanja mož in mladeničev. Govora: »Mož in vera?, »Družina in cerkev«. Ob 'A5 služba božja v cerkvi: pridiga o presv. R. T., kratka procesija z Najsvetejšim (ob lepem vremenu), litanije sv. Jožefa, spravna molitev in blagoslov. Govorili bodo: v Dev. Mar. v Polju: zdravnik dr. Debevec Franc in urednik Kremžar Franc. — Na Igu: profesor dr. Grafenauer Ivan in odvetnik dr. Krek Miha. — Na Viču: profesor dr. Capuder Knrl in ravnatelj dr. Basaj Joža. — V Št. Vidu: zdravnik dr. Brecelj Anton in odvet. dr. Natlačen Marko. Pridigali bedo: v Dev. Mar. v Polju: stolni vikar Košmerlj Alojzij. — Na Igu: stolni vikar Košiček Jože. — Nn Viču: p. prior Učak Valerijam — V Šl. Vidu dekan Skubic Anton. K obilni udeležbi vse vernike vabi duhovščina dekanije ljubljanske okolice. Kongregacijski shod za dekanijo Šmartno pri Litiji dne 27. sept. 1931. Ob priliki 30 letnice fantovske in dekliške kongregacije v Šmartnem pri Litiji se vrši tam shod vseh kongregacij šmartinske dekanije. Spored svečanosti je naslednji: 1. Pri jutranji sv. maši skupno sv. obhajilo in shod v cerkvi za vse tri šmartinske kongregacije. 2. Ob 10 slovesen shod za okoliške kongregacije. Govori g. Tomaž J a v o r n i k. 3. Ob 14 shod vseh dekanijskih kongregacij in sicer: a) V cerkvi govor (g. Andr. Širaj) in pele litanije M. B. — b) Na trgu pred cerkvijo pozdravi fantovske in dekliške kongregacije. — c) Govor (g. profesor L D o 1 e n c iz Ljubljane). — d) Koncert združenih cerkvenih zborov iz vse dekanije. Nb. Združeni cerkveni zbori pojejo tudi v cerkvi pod 3a. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Nn mnogobrojuo svidenje! Nove orgle v Vodicah 8000 litrov velik sod. ki tfa je naredil sodarski mojster tfnsu. Janez Medved T Tacnu x* Urdlt« OraiS t Ptuja Biserna poroka maso, novoporočenemu paru pa, da bi prav tako z vztrajnostjo in zvestoba kljubovala križem in viharjem, ki ga čaka na življenjski poti, kakor »U to storila jubilanta Odkrito rimsko zidovje Cerklje ob Krki, 17. ae-pt. Mogočen rimski zid je odkril te dni arheolog g. univ. prof. dr. S a r i a pri izviru takoimenova-nega rimskega studenca, odkoder so Rimljani imeli napeljano vodo v svoje mesto Neviodimum (Drnovo se danes ta kraj imenuje). Zid je bil do sedaj zasut in nihče ni mislil, da je pod ruševino toliko še krasno ohranjenih kvadrov in krepke rimske opeke ter malte. — G. profesor, ki je svetovnoznani strokovnjak in učenjak, bo gotovo še nadaljeval kedaj pozneje, dasi sedaj zaenkrat ne more. Nove orgle tik po postavitvi. (Manjka Sc ograje). O. Fischer se je rodil dne 15. nobembra leta 1843. v Novem mestu, kjer je tudi obiskoval šolo. Ko končani šoli se je šel učit mizarstva k mizarskemu mojstru Luksu v Novem mestu. Pozneje je pričel samostojno izvrševali mizarsko obrt na Bregu a ob enem je bil tudi čolnar. Kot tak je rešil več ljudi smrti v Krki. Kot vojak se je udeležil tudi strašne bitke pri Custozzi, iz katere pa se Je vrnil zdrav domov. Pri nekdanji meščanski gardi j ebil 50 let in je bil narednik, ni pri gasilcih se je udejstvovnl 15 let. NJegovn žeun je biln rojenn I. 1840. v Pod-gradtl pri Novem mestu. Poročila stn se 21. sept. 1871. leta Iz njunega zakona se je rodilo 8 otrok, in sicer 4 sinovi in 4 hčerke, od katerih pa žive le še tri hčerke in en sin, ki so pa vsi kar najbolje preskrbljeni. Veliko viharjev je Slo preko danes kot sneg belih glav nnSili jubilantov, toda korakala stn ne oziraje se nn nn desno ne nn levo, roko v roki. j skozi vse vihnrje življenja, nnproti glnvnemu cilju j tu iti gori, kjer kraljuje Večnn ljubezen. Castitkam, ki jih prelmetn naša jubilanta v ' Nove orgle, slovesno blagoslovi kamniški g dekan danes dopoldne ob 10. uri. Po potresu je bila vodiška cerkev brez orgel in lani je g. župnik započel akcijo za nove, kajti želja po njih je bila splošna in danes sloje v cerkvi nove orgle, ene največjih v Sloveniji, krasno delo g. Jenkota iz Št. Vida. Slovesna blagoslovitev bo danes dopoldne, pri deseti maši, popoldne ob treh pa bo cerkven koncert, pri katerem sodeluje domač pev- i ski zbor, igra pu mons. g Stanko Premrl. Zdravilišče Lassrrtzftohe blizu Groza, Avstrija, v prekrasni legi, obdano /. bogntimi gozdi 555 m. za živčne in notranje bolezni, posebej še za vse, dihalne organe, kakor tudi za ono. ki jim ie potreben počitek. Od septembra zni žene cene. Zdraviliški upravnik _ ... ... Dr. niglitz. teh dneh, se pridružujemo tudi mi in jima kot zvestima naročnikoma »Slovenca', želimo k njunemu visokemu jubileju, da bi še čila in zdrava dočakala še 70 obletnico poroke in 100 letnico starosti! Pred 76 leti je prijoknl nn svet Jože Okorn tnm nekje v Veliki štangi pri Litiji ter so po 7. letu preselil s svojimi starši v lepo okolico celjsko, kjer je preživel vsa svojn letn. L. 1892 je nnstopil pri celjski okoliški občini službo, ki jo vrši še danes v največje zadovoljstvo svojih predstojnikov. Njegovo življenje ni bilo rožnato, pnč pa trnjevn pot, nn knterl mu je biln zvesta družica njegovn ženn Marija. Imela stn vsega skupaj 11 otrok, od katerih jih še danes živi 6 in sicer: Jože, Albert, Ivan, Micika, Antonija in Ivanka. Dne 24. p. m. sta si oče in mati ponovno po 50. letu obljubila zvestobo v celjski župni cerkvi v prisotnosti cele rodbine. Dn pa se starčkoma radost in veselje še poveča, se je istočasno vršila tudi poroka hčerke Antonije z g. Krautberger-jem, mesarjem v Celju. Želimo jubilantoma še prav mnogo let, da bi obhajala še tudi biserno Novo mesto, 19. sept. CO let zakonskega življenja — dolga doba, katero preživljala v prijaznem Novem mestu v lepem medsebojnem soglasju zakonca 88-letni Leopold Fischer, in njegova žena 91-letna Marija. Pred 00 leti sta si pred oltarjem Gospodovim v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, podala roki k zakonski zvezi. V ponedeljek bosta slavila starčka-zakonca-Jubilanta, v krogu svojih še živih otrok ter vnukov biserni jubilej zakonskega življenja. Ob 10 dopoldne bo v kapiteljski cerkvi izvršil nad njima kanonik g. Franc Ferjančič poročni obred in jima dal ponovni blagoslov. Oba starčka se bosta ta dan živo spominjala nazaj ua težke ure njunega življenja, a tudi na sladke trenutke, ki sta jih užila v tej dolgi dobi v medsebojni ljubezni in trdem lelu. Celje, 20. sept. Detelovo delo Pred 50 leti je izročal Detela javnosti svojo prvo večje delo »Malo življenje«. Poslej je pisal leto za letom vse do smrti, polnih 45 let. Dasi je začel pisateljevati šele z 82 leti, je deloval na slovenskem slovstvenem polju dlje ko marsikdo njegovih vrstnikov. V devetdesetih letih preteklega stoletja so ga cenili in spoštovali kot enega najboljših, najplodnejših, gotovo pa kot najsolidnejše-ga slovenskega pripovednika. Danes se sicer zdi, da smo ga nekoliko pozabili, da mu niti v slovstveni zgodovini niti v življenjski pomembnosti ne prisojamo tistega mesta, ki ga zasluži. Zdi ee mi pa tudi, da ta pozaba ni utemeljena toliko v njegovih delih kolikor v njegovi osebni skromnosti. Zato ta pozaba ne more biti trajna. Ko je 1882 stopil Detela v javnost z »Malim življenjem«, se je razvijalo naše slovstvo pod dvema močnima vplivoma: Levstikovim in Stritarjevim. Dočim je jirvi utiral pot našemu domačemu realizmu, je drugi obračal poglede v svetovno slovstvo; prvi je opazoval in sodil, drugi 6e je zamikal v like svoje bogate domišljije in so stresal v ob grozničavosti ali ljubkosti svojih prizorov; prvi je govoril krepki jezik našega kmeta, drugi je umet-ničil in likal s parnasovci, da kar čutiš, kako so naslaja ob lastni besedi. Koj s prvo povesijo je pokazal Detela, za katero smer se je odločil. Malo življenje« smemo imenovati tudi po vseh Jurčičevih delih dotlej najizrazitejšo realistično povest. Kakor je tudi Jurčič vestno opazoval svoje ljudi, jih je opazoval še romantično, to je: iskal je še vedno izrednih ljudi. V tem pogledu ne more obveljati za realističnega ne njegov bogati kmet, ki mu je že Levstik očital bližino graščaka, ne njegovi siromaki, ki so po vrsti čudaki z zagonetno preteklostjo in romantično zgodbo. Prav tako romantično je pobarvan Kersnikov svet v dotedanjih povestih, da ne govorim o Tavčarju, ki je izrazito romantično usmerjen duh. Detela pa je s svojo prvo povestjo prinesel v slovensko slovstvo resničen kos slovenske zemlje. Njegovi krajevni opisi so tako resnični, da se dado domala vsi določiti, njegovi ljudje pa vse do glavnega junaka Jurija konkretno opazovani zastopniki resnične družbe po moravških hribih. Na romantiko spominja v prvi zamisli le še izredna razsnova zgodbe in nekoliko sentimentalni Jurij, kar pa je tudi v znatni meri zasluga Kersnikova. Njegovi Premci, Mihi, Rožan-ci, Simoni, Pečarji, Rozalke in Ožbeti pa so živi nosivci majhnega življenja v svetu odtujenih moravških hribih. Ta stilna posebnost njegove prve povesti je bila doslej premalo opažena in poudarjena. Vendar no smemo tajiti, da bi bila veličina j)etelovega pisateljevanja v iskanju novih umetnostnih izrazov. Tudi prve povesti ni pisal zavedno v kaki novi obliki. Detela je bil po vsem svojem duševnem ustroju premalo domišljijsko močan, da bi mogel ustvarjati v pisateljevanju romantične zgodbe. Osnova njegovega duševnega ustroja je razumska; bila je tako močna, da je že po naravi mnogo bolj opazovalec in sodnik nego stvaritelj lastnega sveta. Druga nič manj močna komponenta pa je bila izredna srčna dobrota in ljubezen, iz katere izvira njegova vzgojnost. Če izvzamemo njegovo prvo povest, ki se mu je rodila v daljnem Dunajskem Novem mestu iz ljubezenskega poustvarjanja domače doline iu njenih ljudi, njegove zgodovinske povesti, ki so po njegovi lastni besedi izdelek razuma, moremo vsa druga dela nazvati: dobrohotne družabne satire. In takih du- ševnih osnov si moremo razlagati obsežnost njegovega sveta, kajti z razumom je mogel dojeti vse, kar je videl iu spoznal, dočim je pri domišljijsko ustvarjajočih umetnikih navadno svet omejen in enostranski. Zato njegove povest* segajo v vse življenjske probleme od gospodarskega in socialnega j>a do ljubezensko vzgojnega in religioznega; zato obsega njegovo delo vse družabne sloje "d hribovcev pa do akademikov, od delavske družbe do salona. Kaj naj rečemo o njegovih delih, ki jih lako radi potiskamo radi vzgojnost! v manj vredno kategorijo književnosti? Reči moramo, da imamo v njih ne le bogat zaklad življenjske modrosti, la imamo v njih tudi književno pomembna dela, katerih vrednost bodo morda zanamci znali pravičneje in bolj brez strasti ocenili, kakor zmoremo mi. Kako visoko so cenjeni na primer v francoskem slovstvu moralisti, kako pravično znajo Nemci ceniti svojega Jeremijo Gottlielfa, ki je vendar ustvarjal z izrazito vzgojno tendenco. Ne moremo reči, da bi Detela bog ve kako zaostajal za temi vrhovi. Nikoli ni tendenca pri Deteli tako močni, da bi postali priskutni; njegova čudovita duhovitost, načitanost in natrpanost 7. ljudskimi poslovicami je v našem slovstvu osamljena. Sam si ni nikoli domlšl/al, da bi se prišteval med pesnike, ki ustvarjajo bolj zaradi sebe kakor zaradi družbe. Gotovo pa je, da je v polni meri vršil socialno poslanstvo v sm;s'u svoje ugotovitve: »Pisatelj je zdravnik človeških ran.« (»Rodoljubje na deželi .) Imel jc pred očmi bolj dobro kakor lepo, čeprav je poslednje visoko cenil, ker se jo zavedal, da je dobro užitnejše in sprejemljivejše, če je tudi lepo. Njegova »Trojka«, i Rodoljubje na deželi«, Delo in denar.., »Tuiski promet« in »Novo življenje« bodo ohranili veliko svoje resničnosti in lepoti ludi preko naše dobe in ostanejo svojevrstno zanimiva in pomembna dela naše književnosti. Detela je bil osebno lako skromen, da bi bil najrajši videl, da bi njegovo ime nikoli ne zableste-lo na ovoju njegovih dej. Hotel je, da liudje sodijo in sprejemajo dela sama na sebi brez ozira ua pisatelja. Ta njegova želja se mu ui izpolnila, čeprav ima marsikaj zase. Mogel bi pa trditi, da so res pisana tako objektivno, da bodo daleč preživela osebni spomin pisateljev. Vendar pa je olikanega naroda dostojno, da je hvaležen svojim velikim možem, ki so vso življenje opravljali dvojno delo v njegovo korist. Ob tem slovesu opozarjamo na ZBRANE SPISE dr, Frmm Detele ki jih začne izdajati Družba s v. Al o h o r j a. Prvi zvezek je že dotiskan in izide v kratkem. Obsega spise: Lepa ideja v neumni odeji. Malo življenje, Kislo grozdje in Veliki grof. Izdaja inta uvod in opombe. Spisi bodo izšli v 0 zvezkih s povprečno 450 stranmi. Opozarjamo že naprej na naročbo zlasti knjižnice in društva. Med šahovskimi mojstri na Bledu Bled, 18. septembra. Šah sestavljajo trije faktorji in sicer prostor, čas in sila. Poglejmo danes, kakšno vlogo igrajo ti trije faktorji pri blejskem turnirju. O prostoru v šahovskem smislu ne bomo govorili, pač pa o kraju, kjer se turnir vrši. Predvsem moramo priznati, da je bila ideja, odigrati turnir v našem najlepšem letovišču, izborna. Bled, ki ima toliko naravne lepote je kot zanalašč kraj za ustvarjanje šahovskih estetičnih vrednot. Mojstri se na Bledu izborno počutijo, saj imajo dovolj prilike, da se po napornem duševnem delu razvedre z veslanjem jio jezeru in s sprehodi v lepo okolico. In pogled ua veličastno ogromnost naših gora jih mora naravnost navdušili, da tudi oni skušajo v svojih partijah doseči nekaj ogromnega. Naše gore so vidno delež njihovega občudovanja in gotovo je, da bodo o lepoti naših krajev odnesli najlepše spomine. Tudi dvorana, kjer se turnir vrši, je krajevno izborno postirana, ker nudi lep razgled na naravne krasote našega Bleda. Da pa dvorana tudi sicer odgovarja turnirskim potrebam je zasluga hotelirja g. Molnarja, ki se prizadeva, da ugodi zahtevam mojstrov. Hvalevredna jo njegova požrtvovalnost in prizadevanje za mir, jiosebno še, j'c t)"itn«!lio nI' se retlstav in npebno t v rd U ..BRAOFOltD". l>]uli!lana, Mrnlitirirova »Ura 7. Kočevje dobi velenjske elektriko Kočevje, 19. septembra. Poročali smo že, tla je kočevska mestna občina sklenila, da se Kočevje elektrificira, in sicer, da se napelje tok Kranjskih deželnih elektrarn, to je velenjski lok. Proti teinu sklepu se je pritožila druga zainteresirana stran, to jo Trboveljska pro-moerokopnu družba, ki bi rada sama elektrificirula Kočevje in vso kočevsko kotlino. Ban. ki je imel presojati o tej pritožbi, je sedaj to pritožbo odbil, tako, tla je sedaj končno-vel,javno določeno, da bodo izvedle elektrifikacijo Kočevja in vse kočevske kotline Kranjske deželno elektrarne. Daljnovod mora biti do Kočevja zgrajeni do konca oktobra 1932. zasioni! V propagandne namene oddamo v času do inkl. 10. oktobra 1.1. 2tf(5 defsierorsk-*!! rscSitsapairaž*so s kristalom, slušalko in antenskim malerijalom Pogoji so sledeči: 1. Detektorski uparal more dobiti vsakdo, ki ima stalno zeposldev v detektorskem območju radijske odduine postaje ter do sedaj še nima radijskegtt aparnta. 2. Prejemnik brezplačnemu aparata se obveže, da bo aparat upo* rabljnl vsaj eno leto. Če ga hoče orej odpovedali, je dolžan apurnt nom vrnili ter plačali z.a vsak mesec porabe Din 7'—. Prijnve se sprejemajo v našem paviljonu na Miklošičevi c. št. 5, poleg Uniona, fel. 3190 •Bia nastala e LfuMfam Ljubljana Jetnica si je prerezala vrat Ljubljana, 19. septembra. Danes opoldne se je pripetil v policijskih zaporih v sodnijski palači razburljiv slučaj samo-umora. V zapor je bila privedena 301etna Marija G., že povsem izgubljena ženska, ki jo je življenje »pravilo popolnoma na dno, tako da se je reva pečala tudi že s tatvinami. Ženska se je najbrže naveličala svojega izgubljenega življenja ter je obupala. Na nepojasnjen način si je priskrbela od-nekod oster nož krivec in si opoldne z vso silo prerezala vrat. Prizadejala si je globoko in dolgo rano. Samoumor so stražniki takoj opazili ter poklicali zdravnika dr. Lapajneta, ki 6edaj nadome-tča policijskega zdravnika dr. Avramoviča. Dr. La->ajne je nudil samomorilki prvo pomoč, nakar je )il poklican reševalni avto, ki je žensko prepe-jal v bolnišnico. Kaf bo danes Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Ljudski kino Glince: »Grehi očeta«, drama v 10 dejanjih, ob 4, 6 in 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: danes dr. Piccoli, Dunajska 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; jutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška 34. OBLEKE IN SUKNJE le iz pristnega angleškega blaga pri K. PUČNIK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3 Prvovrstno delo. © Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka prične s pevskimi vajami v sredo 23. t. m. Vsi pevci, ki se žele pod strokovnjaškim vodstvom vsestransko izobraziti, naj se zanesljivo oglase v sredo ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu, Koinenskega ulica 12. 0 »Poselsku zveza« obvešča vse služkinje, posebno pa članice »Poselske zveze«, da 6e začetkom oktobra ponovno otvori šiviljski tečaj; katere imajo veselje do šivanja, naj se prijavijo pri »Poselski cvezi«, Miklošičeva 22, I. nadstropje, Delavska zbornica. O Popoldanski izlet na Dobrovo ima danes teden Stolna prosveta v Ljubljani. Odhod ob dveh do cerkve sv. Antona, odtod pa peš ali z avtobusom. O Javna ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani jc odprta vsak dan od 9 do 12 in od 2 do 7. Cenj. abonente naprošamo, da nas gotovo obiščejo in opozore tudi svoje prijatelje in znance na nas. Med zadnjimi pridobitvami knjižnice opozarjamo poseibej na sledeča dela, ki jih boste gotovo brali z velikim veseljem: Bonsels-Dunge, n: Brasilianische Tage und Nachte, 2978a; Go'd-schmidt: Die dritte Eroberung Amerikas, 2977a; Schleich: Besonnte Jugend, 2969al; Schleich: Es lauten die Glocken, 2969a2; Menschen, die Ge-schichte machten, 2953a; Loon: Die Geschichte der Menschheit, 620b; Herrmann: Lou-Lan, 2986a; Shaw: Wegweiser f ur die intelligente Frau zum Sozialismus und Kapitalismus, 2999a; Fiilop-Miller: Macht und Geheimnis der Jesuiten, 621b; Fiirsten-berg: Die Lebcnsgeschichte eines deutschen Ban-kiers, 622b. Proti minimalni izposojevalnini Vam nudimo vse dobre novosti. Pri leposlovnih knjigah je izposojevalni rok 14 dni v mestu, 3* tedne na deželo. Poučne knjige pa izposojamo na 4 tedne. Pridite. Obiščite nas. Zadovoljni boste. — Javna ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. © Kegljišče v Rokodelskem domu bo v ponedeljek 21. septembra in v torek 22. septembra zaradi popravila zaprto. 0 Električne ure. Jugoelov. Siemens d. d., oddelek za šibki tok, Ljubljana, poroča, da so radi preureditve električne urne naprave na tromostovju bila kratkočasno izklopljena električna urna stojala mestne občine ljubljanske kot tudi električne ure na pošti in na nunski cerkvi. Ker ta dela v celoti še niso končana, bodo eventualno v teku prihodnjega tedna potrebne še kratkoročne prekinitve. O Sobotni živilski trg je bil zelo dobro založen z vsem, zlasti pa z vsakovrstno povrtnino. Trnovčanke so morale s svojimi vozički celo za semeniško poslopje ob mesarske stojnice. Povrt-nina je na trgu tudi najbolj poceni; za dinar, dva, dobite že marsikaj. Paradižniki so se prodajali po 2.50—3 Din kg, karfijole po 3 Din ena. Stročji fižol jo bit po 2—3 Din, luščen fižol pa po 4 Din liter. Znatno se je podražila čebula, še pred dnevi je bila po 1.50 Din, zdaj jo prodajajo po 3 Din kilogram. Kmetje so letos čebule manj sadili, pa tudi pridelek je bil znatno manjši kot druga leta. Kisla repa je po 2.50 Din, kislo zelje po 3 Din, trnovsko po 4 Din kg. Trnovčanke so liude, ker je nekdo v časopisih zapisal, da se je trnovsko zelje angleškega In težkega sukna! BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNČ UUBUANA prodajalo v Novem mestu po 8 Din. Trnovčanke pravijo, da to ne more biti res, ali pa tisto zelje ni bilo trnovske kvalitete. — Kumare so dosegle ceno 2 Din kos, bilo jih je le malo naprodaj. Na trgu so se pojavili že letošnji orehi po 3.50 Din liter v lupinah. Čebelna strd se je prodajala po 14 Din kg. Veliko je bilo prinešenih gob, zlasti jurčkov po 3 Din merica ter lisičk po 1.50—2 Din liter. Zanimivo je zasledovati kupčijo ravno pri gobaricah. Marsikatera gospodinja se obregne ob ceno, češ, >saj niste nič dali zanje, saj so same zrastle!« Kakor da nabiranje samo, ki je tudi delo, pa čas, ki ga zamudi ženska v gozdu in še na trgu, ni vredno plačila! Zelo živahen je bil sadni trg. Grozdje, večinoma iz Belokrajine, belo po 3—4 Din, črnina po 5 Din kg. Grozdje je zdaj dozorelo ter ima radi tega to slabo stran, da postajajo pečke v jagodah trše in imajo nekam grenak okus. — Jabolka so bila po 2—4 Din, fine štajerske hruške po 4 Din, breskve 6—7 Din kg. Sliv je zmanjkalo; ob desetih menda ni bilo na vsem trgu niti ene košare več. Sir drži ceno: 24—28 Din kg. Mnogo je bilo na trgu perutnine, piščet od 30—40 Din par, kokoši po 30 Din. Jajca so po 1—1.25 kos. — Posebno poglavje na trgu je krompir in zelje. Kaže, da bo letos kmet ta dva pridelka bolje vnovčil. Dočim je cena krompirja na debelo padla že na 65 par, se je zdaj, ko se je ugotovilo, da bo pridelek manjši, kakor se je pričakovalo, dvignila na 1 Din za kg. Ta ceha se vztrajno drži, na drobno se krompir ponuja celo po 1.25, v netržnih dneh in ob malih dovoženih množinah celo 1.50 za kilogram. Sploh je dovoz krompirja na ljubljanski trg zelo šibek. Lani ob tem času je stalo ob tržnih dneh na Sv. Petra nasipu po 40 do 50 voz krompirja in zelja, zdaj ga pripeljejo komaj po 10 do 15 voz. Zelje je po 50 par glava. O Meso se jo pocenilo. Prvovrstno volovsko meso prodaja j»o 12 do 14 Din kg Josip Musar, mesar, v mesnici na Sv. Petra cesti 61, in na stojnici v Šolskem drevoredu. © Glasbeno šolo otvori letos Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih v palači Delavske zbornice, I. nadstropje, I. vhod, do 25. t. m. O Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi februarja zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. oktobra, efekte (perilo, obleko, stroji itd.) pa 12. oktobra t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. — Opozarja se, da se v zastavo sprejemajo le taka kolesa, za katera se lahko izkaže nabava z računom. O Pouk živih jezikov (francoščine, angleščine, nemščine, španščine, italijanščine) v skupinah in za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijaviti se od 6 do 7 zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. — Vodstvo: Prof. S. Guinot-Jeras. O Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. — Telefon št. 27-87 © Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc. Kolodvorska 8. Popravila vsakovrstnih k>pov. križev, okvirjev izvršuje STANE VIDMAR Ljubljana, Gallusovo nab. 33. Svilene nogavice niso več luksus odkar obstoji LUX! Nogavice — ki so opra* ne z Luxom — so dva* krat tako trpežne. Ven« dar je potrebno, da jih večkrat perete, ker nes* naga in prah škodujeta tkanini. Lux pere teme« ljito, ne da bi škodoval svili in rokam PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA! LUX PERE TAKO UDOBNO! V VROČI VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI ^^.uiiuiiiiiiii M ar? bor Skrajšan delovni čas v delavnicah drž. železnic Težke so gospodarske razmere v Mariboru, vsi sloji čutijo njih pezo, obrtniki in trgovci, posebno pa še ubogi delavci. Mezde se nižajo neprenehoma, pod raznimi pretvezami se obremenjujejo, pri tem pa se zahteva od njih čimdalje več dela. Med delavci so prav posebni reveži nameščenci v železniški delavnici. V nobenem obratu ni bilo treba toliko bojev, da je dokeglo delavstvo svoje pravice in noben obrat se tako trdovratno ni ustavljal upravičenim zahtevam delavcev, kakor baš ta delavnica. Ze dolgo čakajo na izplačilo razlik, katere jim dolguje in upravičeno so upali, da pridejo slednjič do svojih krvavo zasluženih borih vsotic. Mesto tega pa jih je kot strela iz jasnega zadela vest, da se je skrajšal delovni čas od 8 ur dnevno na samo 6 ur. Ze itak nizka mezda jim je s tem ponovno prikrajšana tako, da izgube pri dosedanji mesečni plači zaslužek celega tedna. Vodstvo delavnic motivira znižanje delovnega časa s potrebo štednje. Dela delavnici ne primanjkuje, bilo bi ga dovolj še za nadure, pač pa ne bi dostajal kredit in tako je morala seči ])o omenjenem sredstvu. Mariborske železniške delavnice so največji obrat v mestu, ki zaposluje okrog 2000 delavcev. Kaj pomeni pri tako velikem številu delavstva izguba cele tedenske mezde pri itak bornem zaslužku, si je lahko predstavljati. Trpeli bodo na posledicah znižanja ne samo delavci, ki so že itak komaj izhajali z dosedanjo mezdo, ampak vsi sloji, zlasti zopet trgovci in obrtniki. Če znižujejo privatni obrati mezde v teh težkih časih, je to mnogokrat vsled slabe konjunkture in splošne krize neizbežno. Saj ima od dobro plačanega delavskega sloja tudi država korist, sicer ne neposredno, pozna pa se gotovo na poživitvi gospodarskih razmer. Kadar se v današnjih razmerah podvzemajo izjemne mere za zaščito posameznih slojev, se nikakor ne sme pozabiti na najbednejšega, na delavca, ki je povsem odvisen samo od svoje mezde ter sedanjo krizo izmed vseh najtežje občuti. Pri mariborskih trgovcih in obrtnikih imajo mnogi delavci neporavnane račune; upali so, da jim bodo prišle pri tem v dobro delavske razlike. Pa je prišel za delavstvo delavnic tukajšnjih državnih železnic nov težak udarec ... □ Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev ustanovni občili zbor bo v soboto, dne 20. t. m. ob 20 v mali dvorani Narodnega doma. Namen novega društva je združili v sporazumnem in nesebičnem delu večino neorganiziranih nameščencev v svojo nadslrankarsko stanovsko organizacijo. Polreba te nove organizacije se je v Mariboru in sploh severnem delu Dravske banovine močno občutila, saj je namen društva, da s svojim delovanjem privabi tudi nameščence ostalih krajev izven Maribora v stanovsko društvo. Dosotp v organizacijo ima vsaka nameščenka ali nameščenec brez ozira na narodnost ali kulturno prepričanje, ki hoče dobro svoji stanovski organizaciji in skupni naši domovini Jugoslaviji. Na občnem zboru bodo zanimiva poročila o naših socijalnih ustanovah kakor tudi ostal za privatne nameščence važna poročila. Polnoštevilna udeležba in pristop bo izraz manifestacije s'auovskcgn pokreta zasebnih nameščencev Maribora. □ lz politične upravne službe. Za okrajnega načelnika je imenovan dr. Franc Kovšek, ki je do sedaj služboval pri politični upravi v Mariboru. □ Izvrševanje civilne inženerske prakse je dovolilo ministrstvo za javna dela mariborskemu mestnemu stavbeniku ing. Rudolfu Kiffmanu. □ Mestni volilni imeniki v redu. V soboto dopoldne so bili podpisani volilni imeniki, katere je našla komisija po vestnem pregledu v najlepšem redu. Priznanje zaslužijo občinski uradniki, ki so delali deset dni noč in dan na imenikih ter izvršili ogromno delo z največjo vestnostjo. □ Dolu slava, delu čast. 25-letnico zvestega službovanja pri eni družini obhaja te dni Marija Miiller, rodom iz Vodičevasi na Koroškem. Ves ta čas je s poselsko globoko udanostjo in zvestobo in pristno slovensko pridnostjo vršila svojo službo od 20. septembra 1900 sem. Je tudi vneta članica frančiškanske Marijine družbe. Bog jo živi še na mnoga leta! □ Odpri roke, odpri srce... študentje so zopet prišli, da nadaljujejo svoje študije. Premnogi živijo v težkih, bednih razmerah, ki jih morajo sredi napornega študija premagovati. Že lansko leto smo za nekatere revne dijake zbirali prispevke, ki so jih naklonila blaga srca. Tudi letos se obračamo na usmiljena srca za pomoč revnim in siromašnim mariborskim študentom. Kdo bi hotel in mogel siromašnemu dijaku, ki je brez ljudi, ki bi ga mogli podpirati, nuditi brezplačno prenočišče, naj blagovoli poslati svoj naslov na upravo na Koroški eesli 1 ali pa na podružnico na Aleksandrovi cesti 6 Istotam se sprejemajo darila za petero revnih in nujne pomoči potrebnih mariborskih dijakov. SENZACIJA Veliko zanimanje vlada po vsem Mariboru za ljubljanske AKROBATE ki nastopijo ponovno danes 20. septembra 1931 ob 11 dopoldne in ob 8 zvečer ter zadnjikrat jutri 21. sept. ob 8 zvečer s pestrim sporedom. □ Poceni meso. Jutri v ponedeljek, dne 21. t. m. se bo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici prodalo 150 kg govejega mesa po 5 Din ter telečje meso po 8 Din. Prodaja bo od sedmih naprej, na osebo največ dva kilograma. □ Razglasili bomo drevi okoli 19 pred našo upravo na Koroški cesti 1 izid današnje nogometne tekme Maribor:Svoboda v Ljubljani. □ V smrt. V soboto zjutraj se je nudi! okoličanom, ki so šli iz Sv. Petra v Maribor v bližini gostilne Kovačič strašen prizor. Na nekem drevesu na posestvu lekarnarja Koniga je viselo truplo moža, ki je bilo že trdo. Samomorilec je izvršil svoj čin že po noči. Poklicali so mestni pogrebni voz, ki je samomorilca po komisijonelnem ogledu prepeljal v mrtvašnico na Pobrežju. Po najdenih dokumentih so ugotovili, da gre za trgovca Jožefa Korpiča iz Klopincov v Prekmurju. Kaj je delal v Mariboru in z/ikaj si je končal življenje, tega se ni moglo ugotoviti. □ Mestno tržno nadzorstvo je dobilo svoj telefon in sicer številko 25—77. □ Razburjenje na trgu. V dopoldanskih urah so zagnale včeraj na Irgu ženske nenadoma vik in krik, da je postalo vse pozorno. Velika gruča se je vrtela sredi trga, iz katere so se Cul i srditi in ogorčeni klici. Ženske so zasačile žeparico, ko je skušala neki nakupovalkl izmakniti torbico. Ob takih prilikah je nn trgu vse solidarno, branjevke zapusto svoje stojnice, kmetice košare in vse leti skupaj, da se maščuje nad tatico, katerih je sicer na trgu vedno dovolj, pa jo le redkokedaj zasačijo. V soboto so dobili pri tatvini 41-letno E. P. iz šoštanja. Bila je zelo agilna pri delu, ker so našli pri njej dve denarnici, v eni 175 Din, v drugi pa 38 Din, katere ie izmaknila doslej še neznanim osebam □ Blaga veliko. Jesen je tu in mariborski trg je kar preplavljen z raznovrstnimi dobrotami. Včeraj je bilo na trgu krompirja 28 vozov in 70 vreč, čebule 5 vozov in 27 vreč, zelja v glavah 7 vozov in 19 vreč, fižola 8 vreč, raznovrstnega žita 68 vreč, kokoši 56 komadov, piščancev kar 911 kom., rac -13, gosi 15 puranov 33 zajcev domačih 32 itd. Sena je bilo 8 vozov. Cene kot običajno in sicer: Krompir 1. 50—2 Din, čebula 3—5, zelje v glavah 1.50—3, kumarce komad 1, paprika 7—8 kom. zj PlfiNMfi (AJ 8BH0VEC orano s to znamko Dobi se v lekarnah s to znamko Vzemite le plombirani zavoj! ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SHKDSTVO ZA ČISCENJK KRVI, ŽELODCA, CKEVESJA Proizvaja: lekarn,! Italiovec, LJuMJ.inn 1, karfijole komad 1—6, kislo zemlje 4, kisla repa 2, paradižniki 1—2, grozdje 3—5, brusnice 7, hruške 45—, jabolka 3—5, breskve 3—6, mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 28, čajno 40, med 12—20, kokoši komad 25 —35, piščanci par 20— 50, gosi 35—50, pure 35—60, fazani 17—18, race 18— 25 Din. — Seno po 80—90 Din, otava 05—75, slama 60—70. — Mesni trg na Vojašniškem trgu je bil istotako nepričakovano dobro založen, 21 špe-harjev je pripeljalo 59 komadov prašičev, okoliški mesarji pa 1 govedo, 5 telet in 9 komadov svinj. Cene mesu in slanini so bile običajne. □ Kat. izobraževalno društvo na Košakih ima danes ob pol 16 svoj redni mesečni sestanek. Na sporedu je poučno predavanje. □ Kirurg dr. Cernič zopet redno ordinira v sanatoriju Gosposka ul. 49, Maribor. □ Hotel Hallnvidl v Mariboru v sredini mesta, zbirališče vseh slojev. Ob nedeljah jutranji in večerni koncert. Lepe, zračne sobe za tujce. □ Vabim vse znance in prijatelje na otvoritev nove dvorane v nedeljo dne 20. t. m. ob 15. — Za obilno udeležbo se priporočani. Renčelj, gostilničar na Pobrežju. □ Za duhovščino se priporoča velika izbira črnega in temnosivega blaga z.a obleke in površnike v novi stavbi trgovca Maeuna, Maribor, Gosposka 10. Dr. Opekove Kniige postave je vtisku in izide zadnje dni septembra Obseg in cena kakor I. in II. zvezek Naroča se lahko naprej v Prodajalni II iMiCmanovl Ljubljana, Kopitarjeva ul.4 Dnevna kronika Uničena domačija M. Sobota, 18. sept. Sredi pol noči je v Vaneči odjeknil v no? žalosten glas gasilske trombe. Zapel je tudi zvon in naznanil nesrečo. Ljudje so se zbudili in kmalu so se pojavile na pragih na pol oblečene postave. I Nebo je bilo nad vasjo rdeče. V zrak je švigal divji plamen in slišalo se je močno prasketanje, j Ljudje so zagrabili doma vrče in so hiteli na kraj požara. Gorela je domačija Savla Janeza lastnika mlina. Ko so prihiteli ljudje na pomoč je bilo že vse v plamenu. Reševanje je bilo skoraj nemogoče, dokler niso prihiteli gasilci. Domačije pa tudi oni niso mogli rešiti in so začeli reševati iz plamena ( le razne predmete in živino. Pri tem delu so se odlikovali gasilci iz Puconec. Po prizadevanju gasilcev je bil večji del premičnin rešen, a vsa domačija je uničena. Kako je požar nastal se ne ve, a sumijo, da je bil podtaknjen. lavna zahvala. Pred tedni je moj Murjanček, šc dojenček, težko obolel nn škclatinki. G dr. MERŠOL, primarij infekcijskega oddelka splošne bolnice v Ljubljani, je s svojo izredno ljubeznijo in požirovalnoitjo rešil mojemu ljubljeni u življenje. V dno duše ginjen se g. primariju javno najiskreneje zahvaljujem, ker sem po o/c bšiinah trdno prepričan, ia je otroka rešila samo njegova izre lna spretnost in požrtvovalnost. f Ar ar pot < g, Vjd3 dru.abnik Iv. Erman <('• Arhar Požar v Loškem pofokts Loški potok, 18. sept. Danes dopoldne ob 10 je začel na Hribu goreti Kaprolov skedenj. Oogenj je izbruhnil iz notranjosti skednja. Ker so bili ljudje blizu, so vozove in opravo rešili, skedenj in seno pn je požar upepelil v 20 minutah. Gasilci so ogenj akoj omejili! Škode je okoli 25 tisoč Din. Drzen v am prt belem dneva Novo mesto, 18. septembra. Dobre tričetrt ure od Novega mesta, v bližini železniške proge Novo mesto—Straža-Toplice, stoji na samem par hiš. Naselbina se imenuje Oroblje in stoji v bližini večjega gozda. V to naselje se je v četrtek popoldne priklatil neznan lopov, ravno v času, ko ljudi ni bilo doma, kajti vsi so bili zaposleni na njivah s kopanjem krompirja. Ko se Ostale vesti — Akademski dom sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V nedeljski notici glede sprejema v Akademski dom sv. Cirila in Metoda se je vrinila neljuba pomota. Stalo je namreč, da naj se prošnje za sprejem oddajajo oziroma pošiljajo pred 20. septembrom, stati pa bi moralo nc pred 20. septembrom. Opozarjamo vse, ki reflektirajo na bivanje v Akademskem domu, da seveda lahko vlagajo prošnje tudi po 20. septembru. Prošnje naslavljati: Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila in Metoda (dr. Franc Jaklič), Streliška 12, Ljubljana. — Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila in Metoda. — Gospod minister n. r. Ivan Hribar nam piSe: Slavno uredništvo. Bili ste lako prijazni, da ste se spomnili moje današnje osemdesetletnice. Za dolžnost si smatram, da se Vam na tej ljubez njivosti knr najiskreneje zahvalim. Obenem Vas pa lepo prosim, da blagovolite popraviti — bržkone po ne dovolj zanesljivem »Slovenskem biografskem leksikonu posneto — vest, da sem svoje gimnazijske študije končal na nižji gimnaziji v Ljubljani. Res je namreč, da sem te študije pre-rušiti moral kot šestošolec novomeške gimnazije, ker sem dijakom višjih štirih razredov te gimnazije ustanovil slovansko čitalnico in sem jih navduševal za vseslovansko orijentacijo pri njihovem bodočem življenjskem delu. Blagovolite sprejeti zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. V Ljubljani, 10. septembra 1931. Vaš Ivan Hribar. — Planinske koče se zapirajo. Osrednji odbor SPI) opozarja občinstvo, da bodo koče zaprte takole: Koči na Goliri: Spodnja koča se zapre 1. oktobra. Krekova koča na Ratitovru bo odprta samo v nedeljo 20. septembra. Staničeva koča bo zaprta v torek 22. septembra. Erjavčeva koča na Vršiču se zapre 20. septembra, če bo pa vreme ugodno, pa v nedeljo 27. septembra. Odprta pa bo v slučaju lepega vremena ob sobotah in nedeljah, na praznike in na dneve pred prazniki. Koča na Kamniškem sedlu in koča na Kokrškem sedlu sta bili zaprti 15. septembra. V slučaju lepega vremena ostane Cojzova koča na Kokrškem sedlu ob sobotah in nedeljah, dnevi pred prazniki in na praznike za silo oskrbovana in odpria. — Sleparju so nasedli. Slov. Bistrica, 19. sept.: Brezposelni delavec Rošto ar Jožef, rojen 13. februarja 1892 v Zabukovju, pristojen v Brežice, brez stalnega bivališča, se je že par dni potepal po šmar-ski okolici na Pohorju ler se je pri raznih posestnikih izdajal za kralja z namenom, da si pridobi čim več zaupanja, pri čemer mu je pomagala slirnost njegovega obraza. Kljub temu. da je bil oblečen v bele hlače in raztrgano sivo suknjo, so mu nekateri lahkoverneži toliko zaupali, da so ga celo po nekaterih krajih pogostili. Izdajal se je tudi za zastopnika prosvetnega katoliškega društva ter je izvabil pri neki posestnici 30 Din podpore za društvo. Tukajšnja orožniška patrola, katera je zvedela za delomržneža, ga je 18. septembra prijela pri po- Učite se pravilno kopati na zraku in solncu t. j. nadrgnite dobro svoje telo pred solnčenjem tedaj, ko ie telo suho, z N IVE A-CREME NI VE A* ULJE SLS Oboje vseuII.ju edino svoje vr-te aestuvi o micerit za nego kn/.e. ohola zmanjšuje nevarnost seln^nrice. oboje pnfemnjuje polt tudi pri oblačnem nebu. N ve« creme Vas hlaili pri vročini. Nivea-olje Vas varuje ob slabem vremena mraza In 8 tem prehlajenja. Nlvea-oreme Din 5-- do22'-. Niv. a-olje Din 25'-, »-Proizvaja: Jnirosl. P. BEIEKSDORF & 00., d. j. < MARIRO (, (incorčlčeva ulica St. 24. — Sanoform — za dame v vseh lekarnah in drogerijah! — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisirn tovarna Jos. Iteich. — Uradniška posojila in zavarovanja daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25/1. — Za jesen vam nudi največjo izbiro blaga za obleke vseh vrst tvrdka Novak, Kongresni trg št. 15 (nasproti nunski cerkvi). Ceiie j& O volivnih imenikih. Od okrajnega sodišča potrjeni volivni imeniki za mesto Celje so od danes naprej na vpogled pri mestnem načelstvu in pri okrajnem sodišču celjskem. V smislu § 15. in 25. zakona o volivnih imenikih od 6. septembra t. 1. se bodo popravki smeli zahtevati po razglasitvi ukaza o volitvah narodnih poslancev le še tri dni. Nato nobena poznejša zahteva popravka ne bo mogla vplivati na sestavo volivnih imenikov, po katerih se bodo vršile že razpisane volitve. — Mestni načelnik: dr. Goričan. & Proračun mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1932. Od mestnega načelstva izdelaei proračuni mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1932. so razpoloženi občanom na vpogled med navadnimi uradnimi urami pri tukajšnjem računovodstvu skozi 15 dni in sicer od 21. septembra do vključno 5. oktobra 1931. — V tem času se zamorejo vlagati pri podpisanem uradu proti proračunu morebitni pomisleki in pritožbe. — Mestni načelnik: dr. Goričan. J3 Pevski zbor KPD. Opozarjamo vse člane zbora, da se vrši v ponedeljek 21. t. m. v pevskem lokalu v Domu ob 8 zvečer pevska vaja. Pevci naj prinesejo s seboj note, katere še niso oddali od zadnjega koncerta v Ljubljani. Obenem se bomo dogovorili o poslovilnem večeru pevovodji g. Založniku. — Odbor. & Občni zbor Družabnega kluba. V sredo, dne 23. t. m. ob 8 zvečer se vrši v mali dvorani Ljudskega doma redni letni občni zbor Družabnega kluba. K obilni udeležbi vaib odbor. & Uradne ure pri okrajnem načelstvu so odslej ob delavnikih zopet od pol 8 do pol 13 ili od Radio Programi Kadio-i^ubllanai Nedelja, 20. septembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.30 Humek: Izdelovanje sadnega vina. 11 Salonski kvintet: 12 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.30 Prof. Pengov: Nekaj važnih pripomb k reji srebrodlake lisice. 16 Magistrov kvartet izpod Šmarne gore. 17 Zabavno štivo, Levstikovo potovanje iz Litije do Čateža Fr. Lipah. 20 Poročilo o šah. turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. 20.15 Važni govori zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi, prenos z Dunaja. 21 Koncert delavske godbe »Zarja«. 22 Poročila in časovna napoved 22.15 Lahka glasba, izvaja Salonski kvintet. Ponedeljek, 21. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.C0 Čas, plošče, borza. — 18.30 Plošče. — 19.00 Prof. Pengov: Beljakovine t rastlinski tovarni. — 19.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.00 lOOletnica Faradayevih odkritij. Sodeluje princ Valeški in veliki orkester BBC. — 22.15 Čas, dnevne vesti. Torek, 22. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. Franc Veber: Sociologija in etika evangelijev. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Ča« dnevne vesti. Drugi programi i Ponedeljek, 21. septembra. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.30 Narodne melodije. 18.00 Prenos iz kavarne. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Radio kvartet. 21.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert. 20.00 London. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.35 Ciganska glasba. 19.15 Prenos iz Londona. 22.30 Ciganska glasba. — Dv.ajj RAZSTAVA iinjiifiodcmcfsll! nagrobnih spomenikov FR/tNJO 1PN0VAR ftamio*€h poftopaiftfc Sv. Kriz itnbltaua. Tclffon 27-81. je torej prepričal, da ni nevarnosti, da bi ga kdo videl, je drzno vlotnil v hišo posestnice-vdove Ane Megličeve. Prislonil je k oknu domačo nosilnico (trage) za gnoj, stopil nanje, odstranil šipe z okna, zlezel v sobo, zagrnil okna z zavesami in pričel premetavati po sobah. S postelje je potegnil posteljno pregrinjalo in naložil vanje: 8 ženskih oblek, ženski plašč, 3 moške obleke, 2 srebrni uri in več kosov moškega in ženskega perila. Nikakor pa se ni zadovoljil samo s tem blagom, temveč je pričel brskati tudi za denarjem, katerega je tudi našel po daljšem premetavanju v nekem predalu, v znesku 4500 Din. Ta denar je gospodinji ostal od izkupička za prodano živino. Ko je svoje drzno tatinsko delo izvršil, jo je po isti poti pobrisal v bližnji gozd. — Ko je nekako okrog 15 popoldne prišel domov najmlajši vdovin sin 10 letni Rudi je bil nemalo presenečen nad tem, kar je videl. Urno je tekel na njivo, kjer so kopali krompir mati, sestra in bratje in povedal, kaj se je doma zgodilo. Megličeva, ki trpi z gotovino in pokradenimi rečmi svojih 9000 Din škode, je vlom takoj naznanila orožništvu, ki je že pričelo s poizvedovanji In preganjanjem nesramnega vlomilca, kateremu so morale biti razmere Megličevih dobro znane, da si je izbral baš njihovo hišo za svoje dejanje. Zastopnlke za celo Dalmacijo iščemo proti dobri proviziji (na željo tadi fiksna plača) /a prodajo Stofov. platna In preprog na o roke. Samo aRilni in zanesljivi Kospodie naj po-ljejo svoje ponudbe ati se predstavilo osebno tvrdki , BH ADFOltD' , Ljubljana. Selenburnova ulica 7. Koledar Nedelja, 20. septembra (17. pobinkoštna): Ev-stahij in tovariši, mučenci. Ponedeljek, 21. septembra: Matej, apostol in evangelist. TVORNICA OKORUE Okusna in zdrava je K0LINSKA KAVA sestniku Šerku pri Sv. Urhu. Roštohar je bil brez dokumentov In sredstev. Na vprašanje, zakaj se je izdajal za kralja, je izjavil, da je to storil radi slič-nosti s kraljem in da je kmete prepričal, da on, kot kralj obiskuje bolj revne sloje jn da se ob tej priliki zanima o splošnem razmerju našega kmeta. Orožništvo je izročilo Roštoharja okrajnemu sodišču. — Nove zgodbe svetega pisma (1. del) za srednje šole izidejo koncem septembra. Cena vezani knjigi bo 24 Din. — SPD, Osrednji odbor sporoča prijavljencem in interesentom za avtovožnjo Ljubljana—Tiiič, da je naročeni avtobus radi premalega števila udeležencev odpovedan. — Zahvala angleških dijakov. Župan mesta Ljubljane je prejel iz Westminstra od g. Edith Butschera, Institut za sociologijo, dijaška skupina, sledečo zahvalo: »Pravkar sem se vrnil v Anglijo in Vam pišem, da se v imenu cele partije študentov zahvalim Vam in vsem drugim, ki so nam skupaj napravili tako topel sprejem v Sloveniji. Imeli smo zelo prijeten praznik in smo zelo hvaležni za toliko dobrot, katerih smo bili deležni. Odesli smo s seboj zelo vesele spomine in upamo predvsem na mnogo takih posetov Vaši krasni deželi.« — Prvi sneg je zapadel ob zadnjem deževju na Urški gori in Veliki Kopi. Pa ga je kmalu pobralo. — Letina za med. Iz Št. Petra pri Novem mestu: Čebelice so zaradi premrzlega vremena morale ostati v panju, čeprav je ajda vsa v cvetju. Vse kaže, da bo letina za med bolj slaba. — Gostovanje ljubljanske opere v Kranju. V nedeljo 27. t. m. bo gostovala ljubljanska opera na odru Narodne Čitalnice v Kranju. Vprizorila se bode Smetanova opera »Prodana nevesta« z gdč. Majdičevo v glavni in naslovni vlogi. Začetek gostovanja je točno ob 16. uri. Predprodaja vstopnic je v trgovini Hlebš. Občinstvo prosimo, da kupi vstopnice že v predprodaji, kajti gostovanje je odvisno od dobro uspele predprodaje. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz Josek grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zavživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmeroma kratki dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Trud žanje priznanje. Iz Kamnika: Na le-, tošnji razstavi živine na zagrebškem velesejmu je razstavila tudi ga. Souvan-ova, lastnica graščine v Volčjem potoku pri Kamniku, pet glav goveje | živine montanfonske pasme. Od vseh petih edino en bikec ni bil premovan, ker je bil premlad, od ostalih pa je bila odlikovana z zlato medaljo triletna krava, druga krava ocenjena z drugo nagrado, eno leto stara telica s srebrno medaljo in enoletni bikec s srebrno medaljo, Tri glave so bile takoj prodane za državno posestvo v Topoli vasi. Uspeh, ki ga je dosegla ga. Souvan-ova zasluži vse priznanje in to tem bolj, ko večina kmetovalcev v pobitosti in malodušnosti radi nizkih cen kmetijskih pridelkov ler živinoreje, ne posveča dovolj pažnje vsaj živinoreji, ki pač od vsega do-naša še največ koristi kmetu. Naj bi ostali posestniki posnemali go. Souvan-ovo in se pričeli intenzivneje baviti z živinorejo. 16 do 18, ob sobotah pa od pol 8 do pol 14. Stranke se sprejemajo samo ob torkih in sobotah pred-poldne. £3 V javni bolnišnici je umrl v petek, dne 18. t. m. zvečer 65 letni brezposelni ključavničarski pomočnik Škalec Blaž iz Dobrtešje vasi pri St. Petru v Savinj. dolini. Primorje—Atletik v Celju. Danes popoldne ob 3 se vrši na športnem igrišču Atletikov nogometna tekma za prvenstvo podzvezne lige. Domače moštvo ima za nasprotnika SK Primorje iz Ljubljane, ki se ga mora vsekakor smatrati za favorita, vt ldar pa presenečenia niso izključena, ker je Primorje v slabi formi. Tekmo bo 6odil g. I Jordan iz Ljubljane. Movo mesto 100 letnica novomeškega kapitlja. Dne 25. sept. 1931 — prihodnji j>etek — bo minilo 100 let, odkar ima Novo meslo zopet kapilelj. Lela 1493. ustanovljeni kapilelj so namreč Francozi, ki so v tistih časih zagospodovali v dolenjski melropoli, z odlokom z dne 7. decembra' leat 1810. razpustili. Na prošnjo Novomeščanov pa je cesar Franc I. lela 1918. ukazal, da se kapitelj zopet ustanovi. Hvaležni — grali oppidani — so v spomin na ta odlok cesarjev postavili v kapiteljski cerkvi spomenik — črno kamenito ploščo s primernim napisom, katera je vzidana tik pri ohhajilni mizi na evangeljski strani. Ta napis prijioveduje tudi, da sta splošno prošnjo za zopelno ustanovitev kapitlja [^odpirala tudi tedanji ljubljanski škof Avguštin Gruber ter cesarski prerekt za Dolenjsko Janez Nep. Vesel. Kapilelj je bil torej zopet ustanovljen, vendar pa so bili prošt in štirje kanoniki imenovani šele s cesarskim odlokom z dne 16. julija leta 1831. ler umeščeni dne 25. seplembra 1831. Bili so to: prošt Andrej Albreht ter kanoniki: Valentin Pfajfar, Anton Strohen, Jožef Jenko in Ignacij Jugovci. Cerkvena proslava te stoletnice se bo vršila v kapiteljski cerkvi v nedeljo 27. septembra. Na oklicih so: Bergant Franc, pošlni uradnik, in Šiško Marica, poštna uradnica; Kolenc Franc, pečar in Matilda Hauplman, ter Pelko Franc, krojač in šešek Marija, šivilja. Javno kopališče. V Novem mestu se je osnovala družba z omejeno zavezo ■s.Sanilas«, ki odpre v novem Prosvetnem domu na Florijanskem trgu javno kopališče, ki je za Novo mesto nujno potrebno in katerega tudi občinstvo že težko pričakuje. Kopališče bo moderno urejeno in bo odgovarjalo vsem higijensklm predpisom. Imelo bo več kabin in prh za navadne in zdravilne kopeli. Za to kopališče se je zavzela podjetna trojica mladih mož. Kakor se nam zatrjuje, bo že v nekaj tednih kopališče dograjeno in otvorjeno ter izročeno javnosti v uporabo. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. | Sreda, 23. septembra; »Dogodek v mestu Gogi«, premijera. Izven. | Četrtek, 24. septembra: »Pritličje in prvo nadstropje«, veseloigra, premijera. Izven. ' Petek, 25. septembra: Zaprto. Sobota, 26. septembra: »Kralj na Betajnovi«, premijera. Izven. Nedelja, 27. septembra: »Pritličje in prvo nadstropje«. Izven. OPERA Nedelja, 27. septembra ob 16: »Prodana nevesta«. 13.10 Plošče. 20.00 Pesmi. 20.'0 Koncert. 22.35 Večerni koncert. — Mian: 19.20 Pestra glasba. 21.15 Komorna glasba. — Oslo: 21.05 Violinski koncert 22.05 Kabaretni večer. — Praga: 20.20 Prenos iz študija. 21.00 Solistovski večer. 22.15 Moravska Ostrava. — Largenberg: 22.30 Plesna glasba. — Rim: 21.00 Poljudni koncert. — Beilln: 20.00 Klavirski koncert. 20.30 Proslava 601etnice nemške gledališke zveze. 22.20 Plesna glasba. — Katovicei 12.10 Opoldanski koncert. 20.30 Poljudni koncert 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 21.20 Modem« plesna glasba. 23.00 Plesna glasba. Torek, 22. septembra. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 20.00 Vokalni koncert. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Prenos iz kina. 20.30 Koncertni večer. 21.30 Ruska glasba. 22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.30 Koncert vojaške godbe. 19.30 »Tannhauser«, opera; Ciganska glasba. — Dunaj: 19.40 Poljudni koncert. 21.30 Klavirski koncert. 22,10 Variete. 22.15 Večerni koncert. — Milan: 19.15 Pestra glasba. _ Oslo: 18.45 Narodne pesmi. 20.00 »Don Juan«, opera, prenos iz Ženeve. — Praga: 19.20 Radio orkester. 20.30 Prenos iz Suiss Romande. — Lar.gen-berg: 17.00 Popoldanski koncert. 20.00 Večerni koncert. — Rim: 21.00 Pester koncert. — Berlin) 20.00 Šola v sovjetski Rusiji. 20.30 Suisse Romande. — Katovice: 12.10 Opoldanski koncert. 20.15 Lahka glasba. 21.00 Solistovski večer. 22.30 Lahkt glasba. — Stuttgart: 20.30 Moralni razgovori. 21.1! Studijski koncert. Iz društvenega fivlienia Zadruga sobo-, črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v mesecu oktobru. Nekolkovano prošnjo je vložili do 10. oktobra pri g. predsedniku preizkuševalnih komisij Filipu Pristovu v Ljubljani, Resljeva cesta 4. Priložiti je učno izpričevalo, I odpustnico obrtno nadaljevalne šole ter potrdilo i vplačani oprostnini. Cerkveni vestnih Kongregacija gospndičen in kongregarija uči« teljic pri Sv. Jožefa. V ponedeljek 21. septembra bo ob pol 7 zvečer naš prvi shod novega družbenegi leta. Gostovanje v Kranju. Športniki, Vaše mišice bodo prožne in odporne, ako boste za sve cnje in krepčanje pili le RADENSKO MINISRA! NO VODO. Vinogradnikom! Čas hitro poteka. Vinska trgatev je blizu. Treba je spraviti v red vinsko posodo, kleti in stiskalnice. Vse to večini vinogradnikom ne dela posebnih skrbi. V zadregi v tem pogledu so le tisti ki nimajo dovolj vinske posode, bodisi da razpolagajo še z neprodanimi starimi vinskimi zalogami, bodisi iz kakega drugega razloga. V veliki zadregi pa smo vinogradniki brez izjeme vsi glede prodaje letošnjega vinskega pridelka. Veliko šlevilo je producentov, ki še lanskega in predlanskega vina niso mogli prodati, vinski trgovci so z vinom še precej založeni, gostilničarji le sproti kupujejo, izvoz vina v inozemstvo pa je tudi skoro popolnoma prenehal. Splošni kon-zum vina vidno nazaduje. V teh okoliščinah so se pojavili v zadnjem času glasovi o cenah za letošnji vinski mošt, ki žalijo poštenega vinogradnika, ker mu obetajo neizprosno gospodarsko propast v najbližnji bodočnosti. Motreč ta kritični položaj je Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru kot zastopnik interesov vsega našega vinogradništva, sklicalo za dne 10. t. m. v Mariboru anketo zastopnikov vinogradnikov, vinskih trgovcev in gostilničarjev, da čuje mnenje vseh merodajnih čini-teljev, ki imajo neposredno opraviti z vinskim gospodarstvom. Anketa je bila prav dobro obiskana, prisostvovala pa sta ji tudi zastopnika Kmetijske družbe in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Na anketi so podali najprej vinogradniki svoje mnenje, nagltsivši, da stojimo tik pred trgatvijo, kvaliteta vinskega pridelka nam sicer ni znana, vemo pu, da bo kvantuni zelo obilen, k temu pa nas tlačijo še stare zaloge, katerih je še precej. Situacija je toraj tako povsem nejasna, da navdaja vsacega vinogradnika s polno skrbjo. Ce3to se sliši v krogu konzumentov, vinskih trgovcev in gostilničarjev, seveda pa tudi med pro-ducenti, letos bode pa vino staio liter 1 dinar ali pa še manje. Nikdo ne pomisli, kaj s tem pove, namreč, da je to propast vinogradnika v laki meri, da drugo leto sploh ne bode več mogel vinograda obdelati. Ne bomo naštevali koliko investiranega kapitala, tudi ne moralo amortizirati, ne bomo znašajo naši pridelovalni stroški za vino, tudi ne podčrtavamo, da imamo tudi vinogradniki pravico rlo eksistence. Kriza je vse povsod, vsled tega hočemo le razmišljati o stanju k»kor taktično je. Problem vinogradništva je ta, da je pri vinu pot od produeenla h konzunnntu predrag. Mize-rija javnih dajatev nam je vsem znana in naša borba gro za tem, da se to zniža. Ne moremo pa zatajiti, da tudi marsikateri gostilničar greši, in lo na deželi in v mestu, kajti neopravičeno je za gostilničarja na deželi, da vino, ki ga je po 5 Din kupil, po 1« Din prodaja, in cena nad 20 Din danes tudi v nobeni mestni restavraciji ni opravičena Apelirali smo na merodajne kroge, ko so cene vinu tako padle, da naj vsakdo v Dravski banovini prodaja domače vino, doživeli pa smo, da se je v Ljubljani prodajalo italijansko vino in da so poleg drugih celo nabnvljalne zadruge državnih nameščencev forsirale dalmatinca, med tem Otvoritev trgovine! Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem ■Kfprl v popolnoma prenovljenih prostorih Meljska cesta 9 trgovino s špecerijo in mešanim blagom Trgovino sem bogato založil s prvovrstnim In svežim blagom, tako da sem v stanju cenj. odjemalce postreči z najboljšim po solidni ceni. Za obilen obisk se priporoča Frane Božiček, Maribor, Meljska cesta št. 9. je v vinogradih koliko hi se ga naštevali, koliko ko ne najdemo vina z Dravske banovine ne v Banatu ne v Dalmaciji To so konstatacije, ki temeljijo na nespod-bitnih dejstvih. Namen ankete je, da doženemo v kakem tržnem položaju danes smo in do katere cene moramo reducirati naše zahteve, da vino še vse eno kon-venira, ker mislimo, da nikogar ni med nami, ki bi zahteval, da mora naš vinogradnik vino ceneje prodajati kakor je banačan in dalmatinec. Na prenizkih cenah pa tudi nima interesa ne vinski trgovec, ne gostilničar, ker bi pnč potem tudi njih zaslužek, ki je izražen v % bil premajhen. V primeri z vinogradnikom sta vinski trgovec in gostilničar tudi mnogo na boljšem, ker lahko kal-kulirata in stroške prevalita na druge, Česar pro-ducent ne more. Vinski trgovci priznavajo, da je vinogradništvo zabredlo v kritičen položaj in naglašajo, da se sme tudi nje šteti med tiste, ki so vinsko produkcijo vedno podpirali. Letos vidijo veliko zadrego pred seboj. Sami nadalje priznavajo, da bo vnovčenje vinskega mošta iz znanih razlogov letos prav težavno. Nenaravno je razmerje med nakupno ceno in javnimi dajatvami pri vinu. Te dajatve znašajo do 150% nabavne cene. Uvidevni opazovalci bi morali krizo, v kateri se danes glede vinskega gospodarstva nahajamo, predvidevati že pred leti, ko so nam nalagali tako visoke javne dajatve. Na najslabšem bo letos producent, ki nima vinske posode na razpolago. Dal bo vinski mošt za vsako ceno, ker drugega izhoda za njega ni. Trgatev bo bogata, povpraševanja za moštom bo lr malo in to povroča nizke ceno. Vinska trgovina vidi pomoč samo v omejitvi koncesij za malo prodajo, v znižanju lavnih dajatev in v vrtsti po'i glede cen med ponudbo in zahtevo. Vinski .rgovci končno izjavljajo izrecno, da nimajo prav nobenega interesa na nizkih cenah za vinski mošt in vino. Cene za letošnji pridelek pa bodo v glavnem zavisne od kvalitete, to je od vremena, ki je še do trgatve pred nami. Gostilničarji izjavljajo, da konzum vina od leta do leta pada, pocenitev vina pa v izdatnejši mr»ri radi previsokih javnih dajatev in ostale režije pri gostilniškem obratu do sedaj ni bila mogoča. Trošarina v današnji višini, način pobiranja trošarine, razne trkse itd., podražujejo vino, čim dražje pa vino je, tem manjši je konzum. Obetajo si boljše čase, čim bodo ta vprašanja ugodno rešena. Veliko breme so za nas vina, ki se uvažajo k nam od drugod, dočim nnše vino izven mej banovine nikakor ne naide pota. Vdeležencl ankete so si bili v tem edini, do naj vsak znižn svoj zaslužek nn minimum, znižajo pa naj se tudi režijski stroški v obratih, kar bo najprej dovedlo do razmeram odgovarjajočih vinskih cen in iznodrinjenja tujih vin iz našega domačega trga. Poleg tega pa bo konzum našega vina zopet rasel. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. Sadni sere m v Ljubljani V dneh 25., 26. in 27. oktobra t. 1. bo v pro-štorih Ljubljanskega velesejma velik sadni sejem. Vsi sadjarji so vabljeni, da se s svojim pridelkom udeleže tega sejma. Kdor namerava sodelovati, mora do 1. oktobra t. 1. prijaviti svojo udeležbo na naslov »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljub Ijani, Resljeva c. 24/11. V tej prijavi je točno navesti katere sorte se bodo poslale, koliko od vsake sorte, v kakšni posodi in koliko sadja od vsake sorte (razen tistega, kar namerava poslati) ima dotičnik sploh naprodaj oziroma doma v zalogi. Skrbelo se bo namreč po možnosti za odjemalce ne le za tisto sadje, ki bo postavljeno na sejem, ampak tudi za zaloge, ki jih imajo doma. V poštev pride samo trpežno pozno jesensko in zimsko, skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistih vrst, ki se nahajajo v sadnem izboru za Dravsko banovino. Vsa nadaljnja pojasnila daje »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani. Borza Dne 10 septembra. Denar, Ta teden je bil devizni promet znatnejši in je znašal na ljubljanski borzi 26.5 milj Din v primeri s 13, 27.9, 11.65 in 19.25 milj. Din v prej- injth tednih. Tečaji so bili čvrstejši in višji kot v začetku tedna. Zagreb. Amsterdam 2283.57—2290.41, Dunaj 795.07-797.47, Bruselj 788.45-790.81, Ne\vyork ček 5648.18-5665.18, London 274.85—275.67," Milan 296—296.90. Pariz 221.78—222.44, Praga 167.58 do 168.08, Curih 1105.05—1108.35. Skupni promet brez kompenzacij 4.6 milj. Din. Curih. Belgrad 9.03, Pariz 20.07, London 24.8675, Newyork 511.87, Bruselj 71.40, Madrid 46.60, Milan 26.77, Amsterdam 206.60, Berlin 120.90, Dunaj 71.97, Stockholm 136.95, Oslo 136.77, Kopen-hagen 136.77, Sofija 3.70, Praga 15.16, Varšava 57.30, Budimpešta 90.025, Atene 6.635, Carigrad 2.4275, Bukarešta 3.05, Helsingfors 12.885. STALNA TENDENCA ZA DRŽAVNE PAPIRJE Danes je poslovala zagrebška borza, ker je v penedeljek židovski praznik. Tendenca za državne papirje je bila danes sialna. Promptna vojna škoda jo čvrstejša, dočim so termini neizpremenjeni. Čvrste so bile tudi begluške obveznice, dočim so 1% dolarski papirji popustili v zvezi s slabejšo tendenco v Nevvyorku, nevvvorška borza je zopet imela enega izmed številnih črnih dni. Prometa je bilo v begi. obv. 50.000, v 7% Bleru 1000 dol. in v vojni škodi 1.5 milj. nom.. torej manj kot včeraj. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni in so bili običajni zaključki. Posebej pa je Narodna banka sledila padcu drž. papirjev in je danes ponovno popustila. Industrijski papirji so ostali neizpremenjeni, zaključene so bile Vevče po neiz-preinenjenem tečaju 120. Trboveljska je zaradi slabe tendence v Parizu, kjer je bil predvčerajšnjim splošen padec, in na Dunaju popustih ter bila zaključena po 187.50. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 65—69, agrarji 4% 40 bi., vojna škoda ar. 269 -270.50 (208, 280), 12. 268—275, 1% Bler. pos. 57 —59 (58). 7% pos. DHB 62 bi., 6% begi. obv. 42.50-44 (41-42.50). — Bančne delnice: Hrvatska 50 d., Poljo 52—52.B0 (53.50), Kreditna 121—126, Union 150—155 (150), Jugo 67—69 (67), Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d., Narcdna 8750—8075, Obrtna 36 d., Praštediona 957.50—965 (957.50), Srbska 188—189 (188), Zemaljska 111—114 (114). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d.. Guttmann 105—110, Slavonija 200 den., Danica 75 bi., Drava 192.50—200, Šečerana Osjek 197—201, Brod. vag. 55-60, Vevče 120—122 (120), Ragusea 300 bi., Oeeania 190 bi., Jadr. plov. 460—180, Trboveljska 186-190 (187.50). Notacije dri. papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 55—56.50. Nevvvork: 8% Rler. pos. 61—62, 7% pos. DHB 57—58. Dunaj. Don. sav. jadr. 81.25, VViencr Bank-verein 13.40. Escompteges. 151.50, Mundus 55, Al-pine 10.02, Trboveljska 19, Kranj. ind. 40.40, Pra-ger Eisen 1.05. Žilni trs Novi Sad. Cene po zakonu. Vse ostalo brez spremembe. Tendenca: za koruzo čvrsta, za oslalo neizpremenjena. Promet: skupno 54 vagonov. Budimpešta. Tendenca: stalna, za rž in koruzo prijazna. Promete: omejen. Pšenica: dec. zaklj. 1044—10.46; marec 11.49—11.66, zaklj. 11.60 do 11.62. Rž: marec 11.59-11.70, zaklj. 11.09—11.70. Koruza: maj 12.55-13.03, zaklj. 12.85-12.90. J a j en Nastalo hladno vreme je omogočilo uporabo konzerv v prvi vrsti hladilnega blaga, kar je seveda povpraševanje po svežem blagu jako zmanjšalo. Cene so vsled tega začele nazadovati in se jo tudi morala nakupna cena, katera se je že bila dvignila na en dinar, zopet znižati na 0.95 Din. Nadaljnje razvijanje cen je samo od vremena odvisno. — Sv. Jurij ob juž. žel., 18. sept. Deželni pridelki Na spodnjem ptujskem polju zaznamujemo ta teden sledeče izprenienibe: Beli krompir: Povpraševanje z ozirom na nakupno ceno 75 Din popustilo, kar je imelo za posledico nazadovanje cene. Te dni se plačuje 70 Din, zdi se pa. da se bo la cena težko držala, ker so nastopile druge pokrajine s svojimi ponudbami. Zaradi lega je pričakovali eventuelno nadaljnje nazadovali ie v ceni. Zgodnji krompir: Pred tednom smo zabeležili nakupno ceno 100 Din. Kakor pa se je pozneje izkazalo, je neki trgovec to ceno producentu neobvezno nudil ler s lem zasledoval svoje posebne cilje. Bilo bi dobro, da se za lako beganje ljudstva pokliče na odgovor. Te vrste krompir se je in se plačuje od 80—90 Din. rebula: Cena in kupčijo negotova. Trgovci blaga na skladišču nimajo, producenti pa le toliko, kolikor je v rokah bolje siluiranih kmetov; od teh pa blaga ni za dobiti, ludi če se jim nudi 1 Din nad dnevno ceno. Zaradi jk> večini razprodanega pridelka manjše kupčije od 200—250 Din. česen: Zaloge skromne, cena od 500—550 Din. Zelje: Neizpremenjeno. titol: Od zadnjega poročila neizpremenjeno. Jabolka namizna: Kujičevanje živahno — p-i skromnih conah. Mešane vrste 90—100, renete 140 do 150, kanade 150—180 Din. Jabolka za prešo: Čuje se, da se baje nudi komaj 20—30 Din za 100 kg. Vesti ne moremo kontrolirati, dozdeva pa se neverjetna, ker je absolutno prenizka. Vsaj 45— 50 Din pa bi producent že lahko izkupil. Hmelj Niirnberg. 19. spet. Ig. Danes je bilo pripeljanih 150 bal, prodanih pa je bilo 120 bal. llaller-tauski hmelj je dosegel ceno 40—60 mark, nemška hmeliska prometna družba pa jo ponujala za izbrani hallertauski hmelj 68 mark, za prvovrstni tetnanški jm 65—70 mark. Za inozemski hmelj zopet ni bilo kupčije. Tendenca nespremenjena. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo že nad trideset let po spodaj navedenih navodilih Levio - Mentol Drold jenko la blagoslavlla n|en neprecenlltv cudelnl učinek Pri revmatiimn trganja i&i- usu: boleča mesta vdrgniti. Pri zohobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati. Pri elavoboln, nervoinosti, pomanjkanju spanja: čelo in cek telo vdrgniti, ter vzeti zveče« pred počitkom mlačno kopel i dodatkom Levje Mentol - j»rofr djenke. Prt utrujenosti: masirati celotno telo. Pri ielodtnih boleinih: KI kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju lan in prhajaj masaža glave. Kol lohna voda itd. Pri potenju podpazduho, noRi rok a i celotnega telesa naj se poteč I deli zjutraj in zvečer i» tnivaijo. S I M) tev|a-Mento!-Droždfenka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STKlCLENIČI Zahtevajte izrecno Levjo Mentol Drožd|enko ler odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levja-MenlolDroždJenka se dobi v vsaki drogeriji. lekarni in boljši trgovini po 10'—, 26'— in 52"— Din. Pazite k« pred pe naredbami. Centralni birot I.AVIJA MENTOL-DR02DJftimA Zagreb, Muruliiev lr* 5. — Telefuu: 7J-M iiiiiuiti minila———m V neizmerni žalosti naznanjam vsein sorod ikom, prijateljem in znancem, da je moj nadvse ljubljeni soprog, gospod Anton Furlan poduradnik drz. železnic v p. dne 19. t. m. po dolgi in mučni bolezni v starosti 07 let Bogu vdano umrl. P. greb dragega pokojnika bo v ponedeljek 21. t. m. ob 2. uri |oidne iz, hi-o žalosti ulica št. 10, na pokoj>ališče k Cegnarjeva sv. Križu. Ljubljana, dne 19. septembra 1931. Žalujofa soproga Ivana Furlan in ostali sorodni ki. DAMSKA KONFEKCIJA GOSPODOM PO MERI OTVORITEV 21. SEPTEMBRA 1931 JUVAN & RAVNIKAR LJUBLJANA PALAČA VICTORIA PRINAŠAMO NAJNOVEJŠE DUNAJSKE MODELE Otvoritev točilnice Cenjenemu občinstvu fz Celja in okolice vljudno naznanjam, ua sem otvoril popolnoma na novo urejeno točilnico. Točil bom le najboljša in priznana domača ljutomerska vina, kakor tudi pristen dalmatinski mošt. Postrežba točna in solidna. — Za obilen obisk se najvljudneje priporoča R. PLAVC, Celje, Vrazov trg i Naznanjam CGftf« damam da sem otvoril in priredil poseben oddelek za dame. Trajni kodri, vodna ondulacija, onduliranje po najnižji ceni. Priporoča se Anton Č o h , frizer, Celie. Ljubljanska cesta 8. &l$Sn anito! Naznanjam cen/enemu občinstvu, da sem prevzel od Scbata brivski in daniski salon, Sv. Petra c. 44 Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča deta. Posebno se pri-porotam cenjenim damam — sprcijatno striženje bubi frizure — trajno kodrart/e po najnižji dnevni ceni. Za obisk se najtopleje priporočam dofte Vaši, frizer 30 dame in gospode Biubliana, Sv. 9etra cesta it. 44 GOSTILNA v Rokodelskem domu, Komerokega ulica 12 Izborna domača kuhinja in dobra vina, točna postrežba, senčnat vrt in kegljišče. — Abonenti se sprejemajo po najnižji ceni. 7.AHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob prerani smrti najinega ljubljenega brata, gospoda Ignacija Sila FOTOAMATERJI! Vse fotopotrebščine dobite ▼ Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki davkarja se tem potom vsem prisrčno zahvaljujeva. Posebno naj velja zahvala čč. duhovščini, osobito g. dekanu Tomažiču za tolažilni nagrobni govor, tovarišem uradnikom, pevcem za lepo petje, vsem darovalcem vencev in cvetia, ter vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Vsem Bog plačaj! Trebnje, dne 18. septembra 1931. Žalujoči seslri Mici in Anica. Predsednik francoske republike Njegove pravice in dolžnosti Predsednik francoske republike nima tako obširne izvršilne pravice, kakor predsednik Združenih držav, vendar pa tudi ni tako brezpraven in neimenovan uradnik, kakor je švicarski predsednik. Je neke vrste konstitu-cionalen monarh, ki potom izvolitve po parlamentu postane najvišji uradnik republike. Vendar njegova moč ni večja kakor moč kralja, manjka mu stalnost, pretirani ugled in civilna kraljevska lista. Služba francoskega predsednika je produkt tega. kar se po krivici imenuie Ustava Komuifist Martin Leipnik, ki ga budimpeštanska policija smatra za atentatorja na ekspresni vlak pri Biatorbagyju, pa ga kljub največjim naporom doslej še niso mogli izslediti. ix leta 1875«. V resnici ne gre tu za nobeno ostavo, ampak le za skupino treh zakonov, ki so bili sprejeti v januarju in juliju leta 1875 v svrho ureditve eksekutivne in legislativne oblasti v Franciji. Poleg tega pa je ta ustava le slučajno republikanska, zakaj sprejel jo je parlament, povsem monarhističen v svojih težnjah, čigar namen je bil, ustvariti možnost, da bi se nekega dne predsednikov stol spremenil v kraljevski tron. Ustvaritelji te ustave so se celo branili naslova »predsednik republike«. Sele 30. januarja 1875 je bila s 353 proti 352 glasovi, torej z enim samim glasom večine, sprejeta v ustavo beseda »republika., ki so se je tako bali. V tem leži vzrok, da francoski predsednik v svojih pravicah in dolžnostih bolj sliči britskemu in belgijskemu monarhu kakor pa ameriškemu predsedniku. Volitev francoskega predsednika je urejena po 2. členu zakona od 25. januarja 1875, ki se glasi: »Predsednika republike izvolita z absolutno večino senat in poslanska zbornica, ki zborujeta kot narodna skupščina.« V drugih zakonih, ki so izšli leta 1875, stoji nadalje glede predsednika sledeče: Predsednik republike ima pravico, predlagati zakone skupno s člani obeh zbornic; on objavlja zakone, potem ko so sprejeti od obeh zbornic; nadzira in čuva njih izvajanje... Ima pravico pomilostitve ... Razpolaga z oboroženo močjo ... Imenuje uradnike vseh civilnih in vojaških uradov ... Predseduje pri narodnih svečanosti. Poslaniki tujih držav se overovijo pri njem. Vsaka listina predsednika republike mora biti sopodpisana od enega ministra... Predsednik republike lahko v soglasju s senatom razpusti poslansko zbornico pred potekom zakonsko določene dobe ... Predsednik republike se le v slučaju voleizdaje pokliče na odgovornost... Predsednik razglasi konec zborničnega zasedanja... Ima pravico, da 6kliče obe zbornici izven določenega časa... Lahko odgodi zasedanje, vendar ta od-goditev ne sme prekoračiti roka enega meseca... Predsednik občuje z zbornicama potom poslanic, katere prečita raz tribuno kakšen minister ... On razglaša zakone ... Tekom roka (1 mesec), ki je določen za razglašanje, lahko predsednik z utemeljeno poslanico zahteva še enkratno posvetovanje obeh zbornic, ki se ne sme odkloniti. Predsednik sklepa pogodbe in jih potrjuje. Naznani jih zborni- cama, kakor hitro to dovoljuje interes in varnost države ... Predsednih lahko napove vojno brez predhodnega soglasja obeh zbornic.« Iz tega dolgega seznama pravic lahko razberemo, da predsednik francoske republike ne opravlja samo čisto reprezentativnih funkcij, kakor se pogosto trdi. Nekateri ustavni strokovnjaki trdijo celo, da te dolžnosti da-leko prekašajo dolžnosti ameriškega predsednika. Vendar so vse te pravice le bolj na papirju. Večina njih se še ni nikdar izvajala in je radi tega praktično zašla v pozabljcnje. Resnične funkcije francoskega predsednika so samo naslednje: On imenuje ministrskega predsednika, toda vzel.i ga mora seveda iz parlamentarne večine. Lahko predseduje pri sejali ministrskega sveta, toda njegov vpliv na posvetovanja zavisi le od njegovega ugleda v kabinetu. Lahko izrazi svoje mnenje. Če se upošteva, je drugo vprašanje. Predsednik lahko razreši poslansko zbornico, toda edini Mac-Mahon si je do sedaj upal to storiti. Ima pravico pomilostitve. To je morda njegova najtežja naloga. Razen tega sprejema poslanike, gosti tuje mogočnjake, predseduje pri narodnih svečanosti, otvarja šole in bolnišnice, krsti ladje in potuje po provincijah in včasih tudi po kolonijah. Ostalih pravic, ki jih navaja zgoraj omenjena ustava, se še noben francoski predsednik ni poslužil. Če testamenta pravočasno ne izpremenimo V katalonskem glavnem mestu je pred leti umrl v visoki starosti neki Bruno Hum-bert in zapustil veliko premoženje ter štiri neomožene hčere Oporoko so odpirali dolgo časa in ko so jo naposled odprli, so brali v njej: Vse premično in nepremično premoženje pripade hčerkam, toda pod pogojem, da Gandi in gospa Naidu zelo dobro razpoložena zapuščata palačo St. James v Londonu po prvem velikem govoru indijskega voditelja. Nepoznane veličine v HoHytvoodu Malo je mest na zemlji, v katerih bi bilo tako veliko zanimivih osebnosti kakor v Hol-lywoodu. Nekateri so znani po vsem svetu, medtem ko so drugi popularni samo v Holly-woodu Ostali svet še ni slišal o njih. Tu je n. pr. Peter Eremita, ki se je do nedavnega ponašal s tem, da je edini Eremita v vsem velikem filmskem mestu. Sedaj pa je dobil konkurenta z imenom Herman. Peter hodi oblečen v belo, Herman pa v rdečo obleko. Seveda nista prijatelja, marveč ogorčena sovražnika. Od časa do časa nastopita kol statista pri raznih filmskih podjetjih. Dalje v Hollywoodti »Dummy«, gluhonemi vinca, ki se najbolj glasno smeji v HoIly-woodu. Njegov smeh je nepopisno bučen in vsak kinolastnik v Hollywoodu odločno zahteva od njega, da med predstavo zapusti "dvorano, ker je njegov smeh glasnejši od dialoga. Če hoče ta človek iti v kino, mora prositi kakega prijatelja, da mu ta kupi vstopnico, ker imajo vse blagajne nalog, da mu ne prodajo vstopnice. Omenimo naj še Oskarja, črnožoltega čistilca čevljev Paramounta, Avgusta Tollaire, ki svojo krasno belo brado vsak dan koplje v mleku, dalje Williama Taylorsa, najstarejšega igralca, ki je dovršil že 102 leti življenja, pa še vedno obiskuje tečaje za zvočni film. Vsi navedeni so zelo popularni, prav tako popularni kakor slavne »zvezde«, s to raz-liko, da njihov popularnost ne seže daleč preko mej Hollywooda. Peter Je planil k telefonu, da bf obvestfl svojega starega gospoda o srečnem dogodku. S tresočo roko je vrtel pri telefonu: 2—7—8—3. Ampak pri zadnji številki se je zmotil: moral bi seči v 2. Peter tega ni opazil. Tudi ni nič opazil, kdo se je na drugem koncu oglasil. Kakor hitro je zaslišal »tukaj...« je že izbruhnil: »Tukaj Pe ter! Pravkar sem se zaročil s Pavlo Lisico. No I kaj pravite na to?« Pa se je oglasilo nazaj: »Napačno zvezano.v Nova /.cppelinova lopa v Friedrichshafenu. Zgrajena je iz posebno trdnega jekla, 53 m visoka in 58 m široka. ' se poroče. V nasprotnem slučaju pa pripade vse premoženje dobrodelnim ustanovam. Hčere, vse štiri še samske, vendar že v taki starosti, da skoro niso imele nobenih izgledov, da bi še koga ujele v zakonski jarem, ' si niso mnogo storile iz tega. Dokler je bil j oče živ, so živele z njim v najlepšem razmerju. Toda za čudni testament so kmalu našli Jiojasnilo. Narejen je bil namreč že pred 60 eti pred smrtjo in je dobri oče mislil, da bo tako najbolje poskrbel za svoje hčere. Ker pa ni pravočasno poskrbel za izpremembo oporoke, je pa dosegel ravno nasprotno. Vse štiri sestre so se končno začele boriti za očetovo zapuščino. Proces je sledil procesu, nakar je naposled prišel dan, da je najstarejša hčerka zapustila skupno fronto. Kljub svojim 70 letom se je poročila z nekim 29-lctnim daljnim sorodnikom, in tako sama postala dedinja očetove zapuščine. Toda ostale sestre niso vrgle puške v koruzo. Tožarile so se in pravdale na vse kriplje, toda so naposled uvidele, da z justico ne bo nič. Ne preostane jim torej nič drugega, kakor da se ogledajo za primernim možem ... prodajalec časopisov nasproti ene najbolj obiskanih hollywoodskih kavarn. Je dober znanec mnogih slavnih »zvezd«, kakor na primer Marlene Dietrich, Gary Coopera, Charlie Cha-plina, Maurice Chevalierja, Filipa Holmesa, režiserjev Lubiča in Sternberga in mnogih drugih, pa se žal ne more z njimi pogovarjati. Edino njegov prijatelj Jack Oakie, priljubljeni Paramountov komik, se razgovarja ž njim s pomočjo prstov. Znana oseba je tudi Pedro, statist, ki vedno nosi mehikanski kostum in vsak dan obrede vse filmske urade, da bi ga angažirali. Bili Rasmussen, tudi statist, prebi)e svoj čas samo pred uradom Paramounta. »Big Boy«, bradati mišičasti gentleman, se zelo pogosto pojavlja pred šefi uradov za nameščanje osebja in jim kaže svoja široka prsa in močne mišice. Četudi je samo nekaterim znano njegovo ime, vendar ves Hollywood pozna nekega no- Novi badenski državni predsednik je postal dosedanji naučni minister Schmitt (cenlrum). Obenem bo prevzel tudi pravosodno ministrstvo. >Kako pa kaj s tvojo trgovino?« — ;0h, saj ni da bi govoril — vsak dan moram dodajati denar!« — »Ampak, ljubi prijatelj, potem bi bilo pač boljše trgovino zapreti!« — I »Zapreti? Ti lahko govoriš! Od česa naj pa potem živim?« * Šef: »Zakaj bi radi imeli jutri prosto?« Knjigovodja: »Svojo srebrno poroko obhajam.« Šef: »Dobro, bom napravil izjemo — ampak nikar ne mislite, da boste imeli vsakih petindvajset let-en dan prosto!« Prijatelj udobnosti Reko bodo preložili pod zemljo. V bližini St. Lou-ka (Združene države) bodo reko Des Pere«, ki vsako pomlad in jesen preplavlja ozemlje in povzroča ogromno Škodo, regulirali na ta način, da jo bodo v celem toku speljali v ogromno betonsko cev — 10 m visoko, 11 m Široko—, tako da bo izginila « površja zemlje. Dela bodo kmalu kon-ana. Gradbeni stroški znašajo 11 miti. dni. Dunajska policija je v zadnjem času prejela veliko pritožb od posestnikov vil, ki sfi ■* vrnili s potovanja in našli vrata svoje vil •dprta. Po sobah so našli sledove obiskoval cev, manjkalo pa ni ničesar. Neke noči se je posrečilo pojasniti to skrivnostno zadevo. Posestnik neke vile, ki se je vrnil s svojo družno iz kopališča domov, je našel v svoji vili lujca, ki je v njegovi (gospodarjevi) spalni suknji ležal na zofi in z užitkom kadil smotko. (iosta so prijeli in se je izkazalo, da je bivši 'lavni tajnik nekega industrijskega podjetja, Ferdinand Ko\vany po imenu, ki je bil reduciran. Nepovabljeni gost je na policiji izjavil, la je žrtev gospodarske krize. Ker je velik rijatelj domače udobnosti, je sklenil, da bo voj prosti čas, ki ga je imel v obilici, udobno preživel v praznih vilah. Nikdar pa se ni ničesar tujega prilastil. Policija je res ugotovila, da Kowany ni ničesar ukradel in ga je iz-pustila. • »Jaz povem vedno samo to, kar v resnici vem.« »Torei to ie vzrok, da vedno molčiš.« Ognjenik Etna zopet deluje. Izbruh so spremljali lahni potresni sunki po srednji Italiji. Zadnji "Očji izbruh Etne je bil pred dvema letoma. Takrat je lava uničila štiri vasi. Naša slika nam kaže meslo Catanio z Etno v ozadju Čiiateljem „Slovenca44 za nedeljo -------- - -------------- -------- Beatrice Grimshaw: Na samotnem otoku Zapustil sem bil razbitino svoje ladje, ki jo bila zadela na podmorske čeri, na odtrgani deski, in dospel tako — pol sem plaval pol me je neslo — na obalo Blacklock Islanda. Kaj se je zgodilo s sopotniki, nisem vedel: najbrže so se maloštevilni rešilni čolni ob viharnem morju na čereh razbili. Bil sem na poti iz Sidueya v San Franci-seo — iz suženjstva v suženjstvo. Dotlej sem bil nečloveško garal kot vajenec na neki farmi, sedaj naj bi dobil neko mesto kot pomočnik. V tem me je pa usoda vrgla na samoten otok, ki je sen mnogih, a ki za mnoge pome-nja tudi obup. Obala, na katero me je zaneslo morje, je bila bela kakor potresena s sladkornim prahom. V pesku so se poznali le sledovi ptičjih nožic in rakov samotarjev. V vrhu visoke palme je sedelo nekaj škrlatno-rdečega in vrtoglavih). Zelenje v ozadju je gorelo kakor umetni ogenj; na valovih so se pozibavali rdeči, beli, žolti cvetovi, ki jih je bil nametal vihar. Tisto sinje jutro mi je pelo v zraku: >Svoboden si.« Tako sem začel živeti na Blacklocku. Prvo, kar sem odkril na otoku, ko sem se bil za silo oddahnil, je bila koča. To dejstvo mi v prvem hipu ni bilo pogodi, kajti že sem se bil zaljubil v otok in ga nisem maral z nikomur deliti. Ko sem pa prišel bliže, sem videl, da pod visoko rjavo streho, med blestečim zelenjem palm, gotovo nihče ne prebiva. Stepna trava je rasla prav do praga. V majhnem vrtu, ki je bil ograjen z bambusom, so gnili na tleh sadovi manga in oranže. Koča je popolnoma zapuščena, sem voselo ugotovil. Zaposedel sem jo. V niej sicer nisem našel ničesar, a polagoma sem jo opremil s predmeti, ki jih je na-plavljalo morje z moje potniške ladje. Na enak način sem se preskrbel tudi z živežem. Iz vlaken banane in majhnih školjk sem si napravil ribiško pripravo. Glede hrane sem bil tedaj preskrbljen. Sednj se mi je slednjič izpo-nila moja davna, tajna želja: Nič delati. Pa nič ni trajnega na svetu. Ko seni nekega večera ležal v naplavlje-nem platnenem stolu in kadil iz pipe otoški tobak, se mi je za hip zazdelo, kakor da ne bi bil sam. V zadnjem času so me strašile sence. Že se me je prijela navada, da sem nemirno preiskaval vse kote, da sem napeto strmel vsmer, kjer se je kaj zganilo. Vedno je bil le kak ptič ali martinček ali pa tudi samo senca lista, ki se je bil zamajal v vetru. A imel sem čudno, nerazložljivo slutnjo: nekaj meni neznanega se je dogajalo. Ta večer sem se o tem trdno prepričal. Ne da bi imel za to kak dokaz, sem trdno vedel, da nisem sam. V neki razdalji je morje povzročalo pomirjevalno šumotanje: slišati je hilo nežne glasove koralnih vej, ki so pljuskale v lahnih valovili. Vse to sem slišal stokrat in stokrat — dn vendar sem sedaj vedel, da nisem več sam. Mojo samoto je nekaj motilo. Videti ni bilo nič, a podzavest me je silila, da bi začel zopet preiskovati kote in kotičke. Nisem se vdal: Strahove vidiš, sem si dejal, in vzel ugaslo pipo iz ust. Taki ljudje žive pač na takih krajih kakor ti in se obnašajo kakor ti. V Avstraliji imenujejo ljudi, ki so dolgo živeli v divjini in imajo prikazni — »hatter«, to je duhovidce. Luna je vzhajala in z njo je prišel veter, ki je pošumeval v slamnati strehi. Dasi sem vedel, da šelesti samo veter, sem vendar planil kvišku in bil v par skokih na zadnjem klin lestve. V podstrešju se je dalo vse jasno razločiti: nič tujega nisem mogel odkriti. Prostor pod visoko poševno streho je bil prazen, niti netopir se ni bil tja zaletel. Pa če bi bil netopir? Ali bi pa netopir mogel kihati? Nekaj kratov so se mi zdeli šumi podobni kihanju. >Saj pravim, da si in ostaneš »hatter«, sem se grajal. »Pojdi vendar ven in se prepričaj, da ni nikogar. Potem pa pojdi spat.« Ko sem z laterno v roki znotraj in zunaj vse preiskal, nisem našel ničesar. Tedaj sem pozorneje pogledal še na palmo in tu se mi je zdelo, da zopet slišim nad seboj kihanje. Vmes sem jasno slišal šelestenje vetra v slamnati strehi. Stekel sem proli hiši in pogledal v podstrešje. Golo in določno je ležalo v svitu luči; tudi miš se ne bi bila inogla skriti. Tedaj sem legel k počilku, a imel sem čudne, strašne sanje .Ves potan sem se hropeč zbudil in ugotovil, da je bila kriva teh sanj mesečina, ki mi je svetila v obraz. Spati ni bilo oiogfx>©, vstal sem in šel na piano. Precej visoka plima je naplavila na pesek listje in korale. Slekel sem se in zagazil v krasno hladno vodo. Približno dve uri sem plaval in brodil po vodi. Ob sclnčnem vzhodu icm se nahajal na oddaljenem mestu otoka, blizu točke, kjer je potekal skalni greben več sežnjev globoko v merju. Dalje nisem maral. Kavno sem se hotel obrniti, ko se je v raz-dalju približno 20 metrov pokazala iz vode plavolasa, (.krogla glava in je dvoje oči strmelo v solnce. Zdelo se je, da me je ovohala. Urez obotavljanja sem splaval na obalo, kakor bi mi bil vrag za petami. Ko sem se ozrl, jlave nI bilo več. Odhilel sem domov. Skušal sem samega sebe prepričati, da sem srečal eno izmed mnogih neznanih živali, ki jih je v srednjem Pacifiku vse polno. Na obal mi nikakor ne more slediti. Vse je torej ali right — če sem sploh res kaj videl! To je bila glavna stvar. Ali sem res kaj videl in slišal ali pa so vse te sumnje in slutnje pemenjale nekaj veliko slrašnejšega: ali Je bila moia pamet v nevarnosti? Prišel nisem do nikake jasnosti. Moj otroški sen pa je dobil hudo razpoko. Hctel sem proč. Včasih sem se ostro premotril. Ce bi se mi posrečilo priti z Blocklocka, bom postal znova suženj, kajti premogel nisem nobenega novčiča. Naučil se nisem bil nič posebnega, gojiti nisem mogel nobenih nad. V svoji stiski sem zlezel na najvišje drevo na otoku. Ko sem od tam opazil v nepreveliki daljavi otok, sem premišljal, če ne bi dal znamenja, da bi me prišli iskat. Blacklock je bil naposled raj, do katerega sem izgubil ključ. Kljub temu sem sklenil, da bom raje še dalje živel kakor Robinson Crusoe, namesto da bi znova posifal hlapec in suženj. Skušal sem se spomniti na trenotek, ko ne je dvignila glava morske pošasti (kajti da bi utegnil biti človek, nisem več mislil). Ali ni bilo to za časa pomladne visoke plime? Preje se nisem bil veliko brigal za plimo in oseko, toda za edinega prebivalca na Blacklocku je bila to opora za merjenje časa. Nenadoma je postala preje tako bleščeča narava mrka, moje vedrosti je bilo konec. Da bi utegnile biti take dvoživke ... Drvel sem po obali in od tu v hosto, da bi našel nadaljne sledi. Zastonj! >Kaj ni nikjer na svetu miru?« sein se vprašal. »Celo semkaj more nekaj sovražnega iz morja. Ali se mora vse odkupiti z žrtvami?« Polagoma sem si osvojil navado duhovid-cev, da sem govoril sam s seboj. Tem večja je bila sedaj moja groza, ko sem videl, da nisem govoril samemu sebi. Na pragu koče je stal moški. Beseda mi je zastala v grlu. Ce bi se bil pred mojimi očmi spustil naravnost iz oblakov, ne bi bil mogel biti bolj presenečen. Pri tem je bil še prav korenjak, velik, vitek, plavolas, zagorel; nekaj bodrega in podjetnega je celo iz njegove osebnosti. Mož iz dobre hiše, najbrž celo iz boljše nego jaz. Ali pa je izviralo to čustvo iz moje dolge osamelosti in je ležalo sedaj nad menoj kakor mora? Bil sem kakor mutast. Tembolj zgovoren je bil tujec. »Presenetil sem vas,« se je začel opravičevati. Način njegovega govora se mi je zdel neangleški. »Obžalujem. Najbrže mojega čolna niste opazili.« Edino stvar, ki bi jo bil moral na vsak način opaziti, sem prezrl in preslišal. Skrb zaradi sledi morske pošasti je vse drugo izr brisala. Sedaj je ležala na notranji strani grebena velika motorna barka. Tujec je govoril kar dalje: >Aii ste že dolgo na otoku? E, da, slišal sem bil o nesreč« sidneyskega pnrnika. Našli ste torej tu mojo kočo in živeli v njej kakor pravi Robinson. Nu, zdaj sem zopet tu. Morda vam ni znano, da se nahaja približno 30 milj od tu Cesarja Viljema otok. Tam stanujem. Ali ne bi cigarete? Prosim, vzemite jih par. Mudim se tamkaj, da napišem neko biološko delo. To je moja barka. Ko sem videl dim nad Blacklo-ckom, sem rekel fantom, da moramo vendar pogledati, kaj je prav za prav s tem. Ker so imeli drugi opraviti, sem odrinil sam. Ko sem vas videl opletati se po obali kakor kak Robinson, sem si dejal, ta je samote sit in bo vesel, če ga vzamem s seboj... Torej gospod: Sedaj ste prosti.« Iznad svoje cigarete me je gledal s svojimi svetlimi, odkritosrčnimi očmi. Kljub temu se mi je zdel sumljiv od temena do podplatov. Za to nisem imel najmanjšega povoda, bilo je enostavno tako. Seveda sem se boril proli temu čuvstvu, kakor se vedno borimo proti svarečim glasovom. Ravno sem zinil, da bi vljudno odgovoril, ko sta dve stvari zbudili mojo pozornost in seni umolknil. Prvič so bile tujčeve hlače mokre in zavihane — z barke je torej gazil na obalo in ni imel s seboj nobenega domačina, kakor je to običajno — in drugo dejstvo je bilo posledica prvega: kihal je. Kihanje je pa ravno tako osebno kakor smeh. Takoj sem vedel, kje sem to kihanje že slišal in sem bil v trenutku prepričan, da moj novi prijatelj ni topot prvič na otoku in tudi ne drugič, odkar sem bil jaz tamkaj, dasi me je skušal o tem preveriti. Sedaj sem bil ostro na straži. Pogled na mirno zibajočo se barko me je prepričal, da je bil tujec res sam. To me je osupnilo. Ali je prišel samo zato, da bi me odvedel s seboj? Zakaj tega ni storil že prej? Možakarju nisem smel verjeti nobene besede. Obotavljal sem se 7. odgovorom; v nevarnostih sem se bil naučil preudarka. Počasi sem odgovoril: »Ze nekaj mesecev sem tu... Pa hvala lepa ... Ali se na Cesarja Viljema otoku ustavljajo parniki?« Ljubeznivo je pritrdil: »Vsekakor ... par-niki... v enem ali dveh dneh mora priti parnik. ki prihaja redno vsak mesec.« Vedel sem. da je bila ta trditev zlacana. še iz Sidneya sem poznal vozni red otoških parnikov. Cesarja Viljema otok ni bil važen, torej so pristajali na njem parniki le od prilike do prilike. Rednih zvez ni imel. Sedaj je bilo jasno: tujec me ne bi nikdar spravil na oni otok, marveč me je hotel le zmamiti na svojo ladjo. Pa se bo mož temeljito u rezal. Vražja duša, kljub zunanjosti in gladkemu obnašanju. Je mislil, da bi me mogel s svojimi jeklenimi mišicami rahlo spraviti čez krov. Kar se zgodi na morju, ne pride tnko izlahka v liste; če bi bilo pa treba, bo stvar že postavil t pravo luč: Mož padel čez l krov, poizkušal sem ga rešiti itd. Dosti sem . bil že slišal takih zgodb. Glasno sem pn rekel: »Hvala lepa, gospod, a jaz niti nočem odtod.« ' »Torei hočete na vsak način Se dalie ži- veti kot Robinson,« se je smejal, a pri tem za trenutek zaprl oči. »Tudi prav; ne bom vas zapustil. Saj se vam naravnost meša, človek božji. Tu je jako nezdravo podnebje. Ce pa hočete na vsak način ostati... Nu, v približno mesecu dni pošljem po vas. Kar pride potem, pojde na vaš lastni rovaš. < Vsakemu, ki bi bil moža sodil po njegovih plavih laseh in zagoreli koži, bi se bil zdel tujec krasen človek. Toda jaz ne ocenjujem po barvi niti konja. Pri možu in konju treba paziti na oči. »Sednj mi treba iti,« je dejal in skočil na noge. - »Torej res nočete 7. menoj, gospod ...« »Smith,« sem se predstavil. V resnici se pišem tako, kar mi je nekaterikrat hodilo napak. Ime se zdi kakor izmišljeno, vsaj v tem slučaju je zvenelo tako. Tujčeve oči so se veselo zalesketale, preden je dejal: >To seveda; moje ime je Jones. Na svidenje, gospod Smith. Upam, da boste drugi pot ob mojem obisku pametnejši « Glas je zvenel poim rejeno. Pustil sem ga oditi samega z urnim korakom, pregaziti plitko vodo in skočiti v l>ar-ko. S praga seru čudeč se opazoval neslišno drsenje ladje, ki je kmalu izginila. Dasi dobro poznam ladjedelniško umetnost, vendar motornega čolna, ki bi vozil tako tiho, svoj živ dan še nisem bil videl. Sedaj sem začel preudarjali, kolikokrat je bila iadja na otoku, ne da bi se mi bilo o tem sanialo. »Jones« je moral sploh znati ča-rati in se napraviti nevidnega. Ni mi bilo Še jasno, kako je mogel biti na otoku, a o tem sem bil prepričan, da je bila med dogodki v moji koči in okrog nje ter tem tujcem neposredna zvezn. Nisem se hotel d#ti pregnati iz svojega doma, edinega, ki sem ga kdaj imel. Ker »Jones« ni nič takega rekel, kar bi mi jemalo' lastninsko pravico na Blacklocku, sem nameraval ostali v koči. (Dalje prih. nedeljo.* Ana Harrison: Najvišje junaštvo j _ Davno )e že bilo rečeno, da prekaša živ- j ljenje v svoji iznajdljivi zapletenosti sleherno književno delo. Noben pisatelj ni kos življenju s svojimi pustolovskimi romani. Trdno sem se o tem prepričala pred desetimi leti o priliki nekega prvega potovanja iz Evrope v Amerike. Dolga oceanska vožnja zbližuje ljudi veliko prej in tako samo ob sebi umevno, kakor se to ne more zgoditi pod navadnimi okoliščinami. Če pa delite kabino z drugo sopotnico, obrodi to zbližanje celo prijateljstvo, ki je | prav iskreno med potjo, dasi se mora nenado- ; ma končati ob prihodu ladje v pristanišče. Vsled tega se ni treba čuditi, da mi je moja j sopotnica Mary Stonbridge tako iskreno popisala vse svoje izredno življenje. Storila je to nekega večeru, ko sva šli oput. »Moji starši niso bili ravno veseli, ko so zvedeli, da sva se Alfred Andersen in jaz zaljubila drug v drugega. Stanovali smo v Newyorku, kjer je bil Alfred skromen uradnik pri ameriški Narodni banki. Prav v tem času je izgubil moj oče posebno dosti denarja, kei ie jamčil za dolgove nekega poslovnega prijatelja. To ga je zelo ogorčilo, ker se je bal, da se bom morala jaz, njegova edinka, j navaditi dokaj skromnejših razmer. Kmalu nato se je vnela svetovna vojna. Alfred, ki je bil nemški državljan, je moral pohiteti domov kot vojni obveznik. Starši so izkoristili te okoliščine in mi niso dovolili, da bi se poprej poročila. Kaj sva hotela... Morala sva se ločiti, a trdno sklenila, da se bova takoj vzela, čim bo vojna končana. Kdo bi slutil, da bo tako dolga... Imela sva se rada, trdno zaupala drug v drugega in trdno bila prepričana, da bo začasna ločitev samo utrdila najino vez. Veliko tednov je bilo poteklo, preden sem dobila Alfrcdove prve vesti. Srečno je prispel na Nemško in takoj moral odriniti na fronto. Pošta je jako neredno prihajala v onih žalostnih letih, a vedno sem od Alfreda prejemala dolga pisma s podrobnim popisom njegovih doživljajev pa neprilik. Seveda mi je bilo znano, da se nahajajo vojaki na fronti v stalni življenjski nevarnosti, a nikoli nisem pomislila, da bi utegnil tudi Alfred postati vojna žrtev. Trdno sem bila prepričana, da bo vse srečno prestal, in nikoli nisem dvomila, da se bo 1 povrnil k meni... Naposled sem nekega žalostnega dne prejela pismo z rdečim križem na ovitku in vztrepetala. A to je bilo samo obvestilo neke francoske vojne obvezovalnice, ' da je prišel Alfred z lažjo rano v vojno ujetništvo. Poročila so zdaj postala še bolj redka, a zato sem z nepopisno srečo občutila, da je I ušel Alfred največji nevarnosti. Res sem naposled zvedela, da je popolnoma zdrav zapustil bolnišnico in bil kot ujetnik dodeljen neki vojni tovarni v bližini Pariza. Od tod sem zopet dokaj redno dobivala njegova pisma... | A naposled sem doživela neumljivo razoča- j ranje. Iz Francije so prišli trije ali štirje poštni parniki, ne da bi dobila vsaj razglednico s pozdravi. Ugibala sem, da zadeva dopisovanje vojnih ujetnikov na marsikatere zapreke, in tudi po večmesečnem molku sem rajši mislila, da so vsega krive postranske ovire. Nisem mogla dvomiti o Alfredovi zvestobi. Kako bi ga sumničila, čc sem iz celega srca verjela v njegovo ljubezen ... Toda minilo je več mesecev, ne da hi se 1 I Alfred oglasil. Imela sem pravico domnevati, i da je prejel moja pisma, ker ni prišlo nobeno i nazaj. A to bi utegnilo pomeniti, da je nalašč molčal. Nehote sem pričela slutiti, da se mi je izneveril. Ko je preteklo več let obupnega čakanja, sem morala uvideti, da sem naklonila svojo ljubezen možu, ki tega ni bil vreden. 1 Če sem se zdaj spominjala njegovih nekdanjih besed o ljubezni in zvestobi, so se mi dozde- I vale kruto zasmehovanje ...« Pozorno sem poslušala to žalostno povest. ' Tuja nesreča na nas vedno bolj učinkuje ka- , kor tuje veselje. »Torej niste nikoli več slišali o vašem zaročencu?« sem vprašala. »Saj jc moral imeti kake sorodnike, in bi jim lahko 1 pisali?« j »Vedela sem, da biva na Nemškem njegova družina, a naslova nisem poznala. Kaj bi tudi poizvedovala! Saj je bilo itak vse jasno, Prepričala sem se, da je Alfred pozabil na mc in najino ljubezen. Ne, preponosna sem, da bi moledovala ... Nikoli več nisem dobila nobenega poročila. Starši so me naposled poslali k teti na Angleško, da bi se malo razvedrila. Zdaj se vračam v domovino. V Ameriki se bom oprijela kateregakoli poklica, da bi imela čir.: več posla. Saj pravijo, da ozdravi usmiljeni čas sleherne bolečine. Bomo videli. ..« Prihodnji dan, zadnji pred Newyorkom in na koncu oceanske vožnje, smo imeli mrzel veter. Potniki so se ločili v manjše družbe in zložno kramljali v salonu. Mary je imela hud glavobol in ostala v postelji. Zajtrkovala sem pri mizi, kjer je sedelo več nemških trgovcev. Potovali so v Zedinjene države, da bi nanovo vpostavili pred vojno prekinjene poslovne stike. Skoro vsi so bili na fronti, in zato se je kmalu pričel razgovor o vojnih doživljajih. Štiri leta v strelskih jarkih so se seveda globoko vtisnila v spomin vseh teh gospodov. Eden izmed njih je pripovedoval: »Kaj mi boste pripovedovali o junaštvu in samozatajevanju med vojno. Jaz osebno sem naletel na vzgled najvišjega samozataje-vanja šele po koncu vojne, in sicer v nekem švicarskem sanatoriju za vojne žrtve. Mladenič, čigar usodo hočem popisati, jc prestal dvojno muko. Od kraja jc bil težko ranjen na Ironti, nato pa se je hudo ponesrečil pri eksploziji v vojni tovarni, kjer je delal kot ujetnik.« »No, marsikateri revež je ponovno gledal smrti v oči tudi na fronti in šc pod groznej-šimi okoliščinami,« jc ugovarjal drug gospod. »Lahko bi vam povedal imenoma izredno mu-čeniške junake ...« »2e vem. A mladenič, o katerem govorim, je izkazal povsem drugačno samozalajevanje. Po omenjeni eksploziji je postal pokveka. Odtrgalo mu je vso spodnjo čeljust, in le težko sem ga razumel. Rane so sc naposled zacelile, a v obraz je bil videli pošasten. Več ur sem bil pri njem v sanatoriju in dobil vtis, da je hrepenel po družbi svojih rojakov, čeprav ni bil v stanju veliko govoriti. Naposled sem zvedel, da je bil kot deček ostal brez staršev, dolgo bival v inozemstvu in se bo zdaj kot invalid naselil pri stari teti, edini sorodnici, ki mu je ostala na Nemškem. Sam ni vedel, kaj b* počel, in se je zgrozil, če je pomislil na bodočnost. Nekega dne sem ga dobil popolnoma obupanega. Prišla je nemška pošta a mu ničesar ni prinesla. Ni mogel več prikrivati gorja, ki mu je težilo srce, in tako sem zvedel, da se je bil zaročil v Newyorku, preden je odrinil na vojno. Starši njegove neveste so preprečili takojšnjo poroko, a zanašal se je na zvestobo in ljubezen svoje neveste. Veliko je prestal, a vedno ga je bodrilo pričakovanje srečnih dni, dokler se ni v francoski tovarni po eksploziji prvič zagledal v ogledalu. Od tedaj ni več pisal nevesti, ker je hotel, da bi ga rajši imela za nezvestega. Prepričan je bil o njeni značajnosti in vedel, da bi ga poročila tudi kot zoprnega spaka. Ni hotel ljubljenemu dekletu zagreniti življenja, ker je večkrat opazil, da so se ljudje zgrozili, ko so ga zagledali. Menil je, da od neveste ne sme za htevati take žrtve. Poskušal sem ga pregovoriti in mu dokazoval, da ima vsekakor dolžnost nevesti raz-odeti resnico. A ostal je neomajen v svojem sklepu. Žrtvoval je ljubljeni vse, kar bi še utegnil imeti v življenju, in je bilo njegovo samozatajevanje vredno posebnega občudovanja, ker je ostalo nevesti nepoznano. Naposled smo toliko okrevali, da so nas Švicarji poslali v domovino. Tu so pričeli delovati neštevilni paragrafi, in ždeli smo v taborišču, dokler ni tudi pri nas zagospodarila španska. Nekoč ponoči me je zbudil strežaj m poklical v dvorano za težko obolele, kjer j« hotel nekdo nujno z menoj govoriti. Seveda je bil to moj znanec. Njegov itak šibko zdravje ni bilo kos hudi Španki. Takoj me jc spoznal, a ni bil v stanju govoriti: živel je zadnje minute. Z nepopisnim naporom jc načečkal s svinčnikom na papirju samo: Povejte moji Mary, da sem jo imel brezmejno rad... Prekinil sem ga in rekel: Zapišite Sc njen naslov! Nesrečnež je napel zadnje moči in vnovič z drhtečo roko pobral svinčnik, a ta mu je padel iz rok. V tistem trenutku je izdihnil, in nikoli ne bom pozabil na njegove obupno proseče oči. Še zdaj mi je hudo, da nisem v stanju izpolnili reveževe zadnje prošnje. Res je dosegel v svojem skromnem junaštvu višek samozatajevania. A Newyork je prevelik, in ne vem, kje bi iskal njegovo Mary ...« »Ali se ni pisal Alfred Andersen?« sem tiho vprašala, dasi nisem dvomila o odgovoru. -Da, to je njegovo ime,« je začuden odgovoril pripovedovalec. »Ali ste bili znani z njim?« Nisem mu odgovorila, ker sem hitela v kabino, da bi obupanemu d«klelu vrnila vero v ljubezen iu zvestoba Bo deževalo? Na cesti stoji mož. V pražnji obleki. Na roki sinčka. Tudi v praŽnji obleki. Oba gledata hrepeneče v odprto okno. Končno se okno zapre. Gospa se prikaže. Ravno tako v praž-njem oblačilu. »2e zopet je trajalo zelo dolgo!« pravi mož. »Se bom vendar Se smela obleči, ne? Kako pogosto in kako dolgo moram šele jaz tebe čakati! Včeraj zvečer na primer...« »Včeraj zvečer, včeraj zvečer 1 Kaj se to pravi, včeraj zvečer? Hoteli smo vendar iti na sprehod. Tvoje primere vpijejo do neba! Sicer sem ti pa že stokrat rekel, da nisem noben suženj! Suženjstvo je odpravljeno! Hvala Bogu! ?.e dolgo. Tvoj dežnik si seveda pozabila! Toda štiri ure se napravljati. Ženske! Zonske! Ne bi bila mos^če tako ljubezniva, da bi vzela svoj dežnik?« »Vedno slišim: Vzemi dežnik! Čemu bi ga vendar morala vzeti, bi rada vedela?« »Neumno vprašanje! Ker bo lahko deževalo!« »Ker bo deževalo? Deževalo? Ne bo deževalo.« »Rečem ti, gotovo bo deževalo!« >Ne bo deževalo! Kadar si rekel, da bo deževalo, ni bilo še nikoli dežja. Zadnjič, ko smo hoteli v Kamnik, si tudi rekel, da bo deževalo. Seveda ni bilo nobenega dežja. Ne bo deževalo!« »Dobro! Kakor zapoveduješ! Torej ne bo dežja 1 Toda, če bo dež, in dež bo čisto gotovo, potem...« »No? Kaj potem? Pusti vendar za božjo voljo to bedasto govoričenje! Rečeni ti, ne bo dežja! Sicer pa, odkod pa veš, da bo deževalo?« »Čutim to!« »Ti si pa res čudovit človek! Čuti to! Ha, ha! On to čutil« »ln odkod veš ti, da ne bo deževalo? A?« »Odkod vem? Vem pač. Konec!« »Prav dobro! Ti veš, da ne bo dežja, in jaz čutim, da bo dež. Če jaz rečem, da čutim, da bo dež, tedaj se mi smeješ. Če pa ti rečeš, da veš, da ne bo dežja, tedaj moram molčati. Konec! Čisto navadno: Konec! Kot pribito: ne bo dežja! Konec!« Gospa vzroji. Lovi sapo. Komaj spravi iz sebe: »Znorela bom!« »Čemu?« vpraša mož porogljivo, »če-tnu? Ker trdim, da bo deževalo? je to vzrok, da človek znori? Ker bo dež — ?« Gospa premika tiho ustnice. Obsipa sra s strahotnimi pogledi. Mož vrača te poglede na grozovit način. Obrača oči in iz ust se mu izvija zamolklo renčanje. Gospa se zbudi iz bolestne otrplosti, zdrvi v hišo in zaloputne vrata za seboj. Mož dviga pesti proti nebu, se rezko zasmeje, istotako zdrvi v hišo in tudi zaloputne vrnta za seboj. Na asfaltu stoji sam in zapuščen sinček. Vtakne zamišljeno prst v nos in pravi: »Mislim, da bo nevihLi...« mlinčkom. Na ta način sem se odkrlžal tega sitnega dela kar za cele tedne. Prav tako sem napravil s krompirjem. Včeraj sem olupil dva stota tega tako potrebnega sadeža v naprej. Upam, da boi-i lahko še po Tvojem povratku skupno uporabljala tako preparirano maso. To imenujem poenostavitev obrata. Ijahko Ti tudi razodenem, da se Ti ne bo treba več ukvarjati uro ali dve dolgo s čiščenjem jedilnega poscdja. Jaz, draga moja, sem postavil to delo na popolnoma drugo lxuo. Zberem umazano posodo, jo zložim drugo vrh druge in jo izdatno poškropim z vodo.' cevjo. O, še mnogo bi se dalo napraviti! Voljan sem, poglobiti se še globlje v to materijo. Ker sem s tem odpravil Tvojo preveliko skrb o stanju Tvojega gospodinjstva, upam, da Te bom zopot videl tem bolj svežo in čilo. Hrepeneče pričakuje Tvojih ljubih vrstic in Te pozdravlja in poljublja Tvoj Juri]. PS. Na vsak način se mora nabaviti vefi loncev. V zasledovanju svoje metode poenostavitve dela sem skuhal 11 kg riža in moram sedaj — knko čudno — nekam pač spraviti približno 72 kg te kašnafe mase. Torej, draga, več loncev! Več loncev 1 Ponovno Tvoj Jurij. Brzojav: iurij Neroda, Ljubljana. Pridem z vlakom ob osmih. Pripravi kov-čege. Moja soba v letovišču zate rezervirana. Meta. Frtaučka Gustl ma beseda Jurij gospodinji Gospa Meta Neroda, Kranjska gora. Ljubljana, 11. septembra 1931. Ljubljena! Ker že pet dni prebivaš radi okrepčitve Tvojih nežnih živcev v Tebi tako priljubljenem letovišču, je moja dolžnost podati ti gospodinjsko poročilo o tej časovni dobi. Rotim te: bodi brez skrbi! Tvoj doni — moj ponos! Svoje obede si pripravljam sam. Kakor pravilno domnevaš, se mi ne ljubi tri-do štirikrat dnevno zapustiti najino zatišje pred mestnimi vrati in iti v mesto radi nabave živeža. Včeraj zvečer se mi je kajpada radi nepazljivosti pripetilo nekaj nepredvidenega. Nameraval sem radi enostavnosti napraviti na samovarju jajčnik. Ko so bile vse priprave končane, ko so jajca ležala razbita v ponvi in je bila vžigalica prižgana, sem se spomnil, da mi manjka mast. Tako si lahko psihologično razložiš, da sem v trenutku zmedenosti in razburjenja zagrabil najbližje ležeče, namreč posodo z bencinom in jo izpraznil. Obenem jo padla vžigalica v ponev. Seveda je vse skupaj eksplodiralo. Takšne malenkosti so se gotovo tudi Tebi pripetile v začetku Tvojega gospodinjskega udejstvovanja. V ostalem si pa lahko popolnoma pomirjena. Vse je v redu. Spoznal sem — prosim, da mi te razlage ne zameriš — spoznal sem torej, da ve ženske smatrate Vaše udejstvo-vanje med vašimi štirimi stenami za preveč važno in težiko. Vam manjka praktičnega vpogleda in smisla za organizacijo. Če bi moral v gospodinjskem društvu voditi poučna predavanja, potem bi približno tako-le dejal: Spoštovane dame — bi dejal — racionalizacija je zapoved časa! Velikopoteznost tudi pri najmanjših opravkih in najničevnejših zadevah dnevnega življenja je parola! Moje dame — bi dejal — ve se morate preobraziti! Ali niste še nikoli slišale o tekočem delu (Flissarbeit) ? Sam sem pričel, draga moja. gornje predloge izvajati v dejanju. Jaz, tvoj soprog, se spominjam na primer, da si Ti trikrat do štirikrat zagrabila kavin mlinček, da bi zmlela kavo. Jaz sem na primer ta nadležen in zamuden postopek odpravil. Jaz sem namreč kar takoj in naenkrat zmlel deset kilogramov kavi nega zrnja z »No, Cene, zdej pa ti puvej, na kera plat ja čva mahnt, de naura spet jest uržah, ie u kej narobe.« »Kua £m jest puvedat, ke Iblane dost na puznam. Sam na Zvejzda se še mal spuminam. Pa sm glih unka' brau u enmu času-pise, de se bo u kratkem sama sebe ukul prnesla in de je že začela listje iz sobe utresat. Zatu jest mi-slem, de skus Zvejzda nkar na hodva, de nama kašn list na glava na pade. Zadnč b že hmal en list ena gespa ubou, pa je h sreč glih predna padu, de ga je lohka pubrala in u gepetpuh sprau-la za spumin na srečna rešrtu gvišne smrt.« »Pa stopva kar tlela čez Šentjakupsk must. Ampak hitr morva stopt, de naj spet kašn pulcaj na zapiše. Veš, tle stuji na vsak plat musta pu en pulcaj nuč in dan na vaht.« »Kaj m na puveš! A se tak raubarji držeja u tem ferklc?« »Glih narobe. U šentjakupsk far sa ta nar bi pušten Ide. Babnce maja res precej douge jezike, ampak z jezikam še leu ni nubenga fentu, kuku ga more pa ena babnca. Ampak munecija mama tamla spraulena na trge. Sej videš kašne bombe ležeja ukul znamna na kamneh, zatu de fajhtnast du nh na pride. Sej veš, kuku navarna je taka reč. Če b bomb na biu, b mou ti še don« ube nuge.« »Pametn s puvedu. Pol pa raj ke na hodva, dc na pridem še ub ta druga noga. Done mava že tku al tku sm-ola. Veš kaj. Zdela enkat sc uja amerikansk Sluvenci udpelal nazaj u Amerika. Če hitr stopva tlela pu Brege, uva glih še u praum čas pršla na štacjon, de se uva ud nh pusloula. Sej mava precej prjatlu med nim.« »Prau maš. Med polja s uva pa še naše mostove ugledala. Uš vidu kulk jh mama, In usacga iz drgačnga materjala.« »Za kua je pa spet Iu dobr?« »Veš, te mustove pustaulaja sam za puskuš-na, de uja vidi, ker materjal je bi trpeio. ViJ, tamla šentjakupsk je iz belona. Prec zdejla uva vidla enga lesenga. Zraun je stavu pa en železn, ke se ni puscbn izkazu, zatu sa ga že pudri. Lde .>cer prauja želez je želez. Pa ni res tku. Ta must je stavu kumi dobreh pedeset let, pa se je že tulk črvu u nem zaredl, de sa ga mogl pudrt. Ldem ni nč za verjet. Na rotuž sa pa gespudi, ke veja kašn je želez in kašn je kamn. Zatu je ta nar bi pametn, de kar pu soj glau mustove pustaulaja. Lej, pred flečkajnarjem sa pa kar trje mustovit dva sta iz betona, edn pa iz rezanga kamna. Mejčkn ke naprej, glih pred štarija »Pr kaplane«, uja pustaul pa enga lunčenga. Gespud oberinže-nir iz rutoža so tega mnejna, da u ta materjal še ta nar bi trpežen, kene, če ne pislter u vogne stuji pa še voda drži, u ja lunčen must zdržu če u sam voda pud nim tekla. Mislem, de uja gespud oberinžener mel prou. Ke uja usi mostovi fertik, se u pa sklicala anketa iblanskeh strukuvnaku, de uja prešacal, ker must u dle držu. Pol uja pa use te pudri, pa sam ta nar bi trpežne pustaul.« »Buh pumagi! Za kua pa taka putrata?« j» zdihnu Cene in se prjeu iz ubem rukam za glava. »Kuku s ti čudn, Tu ja ni putrata. Viš, če b naš prednki bli tku brihtn, kokr sma mi, b usega tega na biu treba. In pumisl, kulk b mi zdej pr-šparal. Če b Iblanca soj čas z Murosta kar tam pr Rudnke čez Goluc spelal, b Iblančanem še mu-stou na biu treba pustaulat. Ke sa bli pa že glih tku narodn, de sa je spelal glih čez sreda Iblane, morma pa mi zdej švicat. Pa nej b ja že u božm imen spelal ker b ja tli. Ampak sej mustove nej b prec take pustaul, de b še dons držal, pa b biu use dobr.« Cene ni na tu nč reku, sam iz glava je pu« kimu, kokr je holt zdej pr kašneh važneh sejah navada, pa 6va šla naprej preke štacjon. F. G. OsislfS DoDelc-Ltubljana Pred ŠKoUto St. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modneaa blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C in C. M. S. predmetov. Na de telo? No drobno f SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. \LBIN SIFRER, puSkar LJUBLJANA, Gosposvetska c. 12 poleg restavracije »NOVI SVET« _^ Potrebščine za lovski In ribarski EHSSS^ šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. — Cene najnižje, poslr /.ba točna! Prva najstareiša in najsposobnejša prodajalna in posojevalna glasovirjev TH. BAUERIE, Maribor. Gosocs-o ui.56 priporoča svojo veliko zalogo in sicer: Ehrbarjevih, Forsterjevih, originalnih Stinglovih glasovirjev, kakor tudi pianin naivečjih svetovnih znamk po raznih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Obrabljeni inštrumenti v veliki izbiri po nizkih cenah Uglaševanje kakor tudi popravila, renoviranje in ocenjevanje sploh, najkulantneie. J •< Z OS a o Ctarandrana henstratrcilal FRANC jAGER, tapetništvo Liubliana. S«. Patra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst modroce, otomane, žimo, zložljive postelje patentne divane itd. Najmodsrnejta oblikah NUDI PO IZltEDNO UGODNIH CENAH KHJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE FRBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri Ljudski posojilnici ieg. zodr. z n. z. f CCl|U reg ,'adr, i n. i. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stan;e hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov r vsem svojim premoženjem Naifinelšc in splošno mizarstvo izdeluje po naročilu Ivan Saiarlt mizarski sodnijsko zapriseženi izvedenec in cenilec Maribor, Slovenska ul. 36 Ogledala m h vrst, Teli kosti ln oblik Steklo crcatno 8—8 bu. maiinako 4—6 mm, portalno, leuaat/ alabaater itd. Spectrum d. d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovika 81 Osijek INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! en oi Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umelna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moha M m ino rorgacs, OaCka Topola, ie stalno na zalogi. Izdeljujejose najnovejši moflel 'otroških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karloraka cesta it. 4. SOLIDNO BLAGOI NIZKE CENE I Modroce - otomane divane, fotelje, »Couch« zofe, mreže in vsa tapetniške izdelke dobita najceneje pri IGNACIJ NAROBE tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska »••ti it 16 (Dri Levul. — Tnina postrežba. Zavese, posteljna pregnniaia, ceruo monograme najcenejše veže Matek&Mikeš, Liubliana poleg hoteta Štrukelj Brt da iepni robci kom Din 2'—, batist beli in barvasti robci fino vezeni kom Din 6'—. Entel — a ž u r — predtlsk Namci/I tAl OO/lMOHMASUll KOSI V »RAV NI n/INOViNI Kovinasle krste za dece: 80 do 160 m dolge, Din 650 — do 1100 —. kovi-naste krste za odrasle: 200 cm dolge, Din 1500 — do 2300 — Ic zaloge v Mariboru. Izbira » vseh velikostih. Najmanj 40»/o prihranka polom nakupa pri izdelovalcu. liuhs Ussar. Maribor OrcMr(l(eioal.u T. A.: Pedenj-človek, junak Pedenj-človek je pa tak zajčje vrste korenjak, da nikoli še tega! Oui dan je šel na pot, legel v senco je za plot. Kar čez plot (o zver strašni!) polž pokaže dva roga, na rogeh ima oči — Pedenj-človek ostnni in navprek jo pocedi. »Kam?« ga kliče žaba, »kvak, kam pa, pedenj korenjak?« »Oj, gospa, imate kaj, kamor glavo skril bi vsaj? Strašna kača me podi!« »Kvak, kvak, kvak,« mu žaba de, »kar z menoj na dno vode!« Smrtno bled, pums, v mlako! Joj, kaj bo, pedenj, zdaj s teboj? — In čez čas spet žaba: »Kvak, stopi name, korenjak! Kaj zdaj zver počne, poglej, in natanko mi povoj!« »Tam na plotu še čepi,« pedenj-človek zadrhti. Zdaj priplava žab cel roj: »Kje? Pokaži!« — »Tamle —« »J> j, polža se bojiš, kvak, kvak, ti narobe korenjak!« »Strah velike ima oči,« žabji zbor se še reži — In rdeč kot kuhan rak v dir spusti se naš junak. Pravljica o lažnem princu Cez nekaj dni je Labakan prijezdil do Kraljeve palače, ki je bila tako čudovito lepa, da je ne more popisati nihče na svetu. Pred palačo je Labakan skočil s konja in ga izročil v varstvo služabniku, ki se mu je spoštljivo približal. Nato je labakan zahteval, da ga povedejo pred dvornega maršala. Dvorni maršal je bil strog in nezaupen nvož. Molče je premeril mladeniča od nog do glave in ga pobaral: »Kaj želiš?« Labakan je potegnil bodalo, ki ga je bil ukradel princu Omarju, izza pasa in dejal: »Jaz sem princ Omar. Vrnil sem se k cčetu. kakor mi je bilo zapovedano.« Dvomi maršal si je pozorno ogledal bodalo. Ko je ugotovil, da je bodalo res ono, katero so dali malemu princu Omarju pri odhodu v sosedno kraljestvo s seboj, se mu je razjasnil obraz. Spoštljivo se je priklonil lažnemu princu in ga slovesno pozdravil: »Hvala Njemu, ki nam te je zdravega in čilega privedel domov!« Potem je naznanil njegov prihod kralju. Kralj je z razprostrtimi rokami prihitel labakanu naproti in rra Iiubeče prižel nn srce: »Omar, moj dragi sinko, kako sem srečen, da te po dolgem času spet vidim!« Oroslava: Rd^ŽC fagOtlC Pel je o roži lepi, prelepi, divji kraljevski roži, ki raste sredi zapuščenih skal, — sama, presama. Lc jastrebi krožijo nad njo, a še ti se ji ne upajo približati, kajti lepa kraljevska -oža ima trnje in je strupena... Pel je o deklici iz pravljice, lepi, prelepi, ki je sedela na bregu jezera in prepevala... Ribiči so poslušali njen čarobni glas, — pa so niihovl čolni zadeli ob skale in se razbili... I,»pa deklica pa se je smejala, smejala, da je oflmcvalo od tisoč skal. Kajti ta deklica je bila hudobna, ker ni imela srca... Pel je o lepoti, ki Je Čudovita, mogočna kraljica na svetu — in vendar, lepota brez srca je kakor kristal brez bleska, kakor ogenj brez žara, kakor »olncc brez toplote,.. Povcc jc pel z močnim glasom. Prsti su mu mrzlično prebirali strune. Nežna lica mu je zalila rdečica. Kodri so se mu razsuli po čulu ... Pel je, kar je čutil s srcem. Grajska gospa je sedela negibna, hladna, kot kamenita soha. Tedaj ie Devec nenadoma utihnil in Labakanu je bilo sprva vse to nekoliko nerodno in že se je oglašal v njem čut sramu in kosanja, da je na tako grd način prevaral sivolasega kralja. Toda vse to nepopisno razr košje, ki ga je obdajalo, ga je kmalu povsem omamilo. »Pojdi,« ga je ljubeče pozval kralj, »tudi kraljica te že nestrpno čaka!« V hipu pa, ko je Labakan hotel oditi s kraljem v zgornje prostore njegove palače, je nastal pred palačo preglušujoč vrišč in trušč. Kralj in dvorni maršal sta stopila k oknu in radovedno pogledala navzdol. In sta videla: lia mršavem kljusetu je sedel neznan mladenič ter skušal nekaj dopovedati kraljevim služabnikom, ki so stali okoli njega in se mu smejali na vse grlo. »Pojdimo pogledat, kaj hoče ta mladenič!« je dejal kralj, ki je bil prav tako radoveden, kakor so radovedni vsi ljudje na svetu. Ko so prestopili prag palače, je Lnbakan vztrepetal in prebledel kakor zid. Kar koj je spoznal jezdeca: bil je princ Omar! »Aha!« je zakričal princ Omar, ko je zagledal nezvestega tovariša, »tu je slepar! IJkra-del mi je bodalo in konja! Princ Omar sem jaz in ne on! Očka, ljubi očka, ali res ne spoznaš več lastnega sina?« »Kaj naj pomeni to?« se je zavzel kralj in ostro pogledal Labakana. »Eh, kaj,« je labakan malomarno zamahnil z roko, ko je prvi strah minil, »to je ubog, blazen krojaški pomočnik, ki si je vtepel v glavo, da je princ!« Kralj mu je verjel in ukazal je, naj mladega jezdeca zvežejo in odvedejo v bolnišnico, kjer naj ostane vse dotlej, da ozdravi. Medtem, ko so služabniki izvrševali kraljevo povelje in zvezali ubogemu kraljeviču roke tesno k životu, se je zbrala pred kraljevo palačo ogromna množica ljudi. Navdušeno so jeli klicati: »Živel naš mladi princ Omar!« Labakan se je prijazno priklanjal na vse strani in se zadovoljno smehljal. Ubogi princ Omar pa je moral vse to molče gledati in požirati grenke solze, ki so mu tekle z lic ... »Zdaj pa pojdiva h kraljici!« je dejal kralj, ko mu je bilo navdušenega vzklikanja množice dovolj. Z očetovskim ponosom je prijel lažnega princa za roko in ga odvedel po stopnicah v zgornje prostore. Labakanu je kar jemalo vid, tako se je vse lesketalo okoli njega. V sobah, skozi katere sta s kraljem stopala, je bilo nakopičeno zlata in srebra, da bi voz, na katerega bi naložili vse to bogastvo, deset parov konj ne premaknilo z mesta. Najlepša pa je bila soba, v kateri je bivala kraljica. Takšnega sijaja si človek ne bi mogel niti v najdrznejših sanjah predstavljati. »Kraljica, privedel sem ti sina!« je svečano dejal kralj in so ponosno ozrl na zastavnega mladeniča. »Poglej, kakšen brhek, čvrst mladec je postal! « Kraljica je nekaj časa pozorno motrila labakana in nato mirno rekla: »To ni moj sin! Prikazal se mi je večkrat v sanjah in sem si ga zato dobro vtisnila v spomin. Moj sin Omar je ves drugačen.« »Ce ti pa rečem, da je to tvoj sin!« se je razburil kralj in nevšečno nagrbančil čelo. »Sanje so prazne marnje! — Pojdi, Omar, kraljica je danes slabe velje. Jutri te bo gotovo spoznala.« V tem hipu je planil v sobo mladenič, ves razmršen in raztrgan ter se obupno otresal služabnikov, ki so ga držali za roke in nut skušali zahraniti vstop v kraljičino sobo. »Pustite me. pustite!« je klical in se hrepeneče oziral v kraljico, ki je z izrazom nepopisne radosti na obrazu strmela vanj in mu ljubeče prožila roke naproti. »To je Omar, moj sin Omar!« je med jokom in smehom vzklikala. Princ Omar se je iztrgal služabnikoma iz rok in se zgrudil k njenim nogam. »Mati, mamica!« je ljubeče šepetal in je bil ves srečen. Kralj je temno pogledal kraljico in na tleh klečečega ter trdo dejal: »To ni Omar! Omar je ta!« In je pokroviteljsko prijel labakana za roko ter ga narahlo porinil v ospredje. Kraljica pa se ni zmenila za lažnega princa. Njeno materinsko srce ni prav nič več dvomilo .kdo je njen sin. »Omar, moj Omar!« je ljubeče šepetala in nežno božala mladeniča po kodrolasi srlavi. »Zvežite tega predrzn<-?i in vrzite ga v ječo!« je kralj trdo zapovelrd služabnikom. Služabniki so njegovo povelje nemudoma izvršili. S silo so iztrgali Omarju iz kraljičinega objema in ga zvlekli iz sobe. Tako se je Labakan tudi topot srečno rešil iz grezeče nevarnosti. Kralj jebil trdno prepričan, da je princ Omar on in da je oni mln-denič navaden potepuh, ki si v svoji blaznosti domišljuje, da je princ. Labakan je bil poslej deležen vseh časti kakor pravi princ in godilo se mu je tako imenitno, da bi se vsakdo od vas, otroci, vseh deset prstov obliznil, če bi smel biti vsaj pol urice na njegovem mestu. Princ Omar pa je v temni ječi premišljeval svojo žalostno usodo. Čez nekaj dni je kraljica ponižno stopila h kralju in ga prosila: »Samo eno željo mi usliši! Pozovi oba mladeniča, naj ukrojita in sešijeta vsak po en plašč. Oni, ki bo svoje delo najlepše in najhitreje opravil, naj bo najin sin!« Kralj je bil zadovoljen. Zapovedal je dvornemu maršalu, naj kupi v trgovini dva enako dolga kosa najfinejše svile ter naj jo izroči mladeničema. Ko je bilo to naročilo izvršeno, je kralj zapovedal, naj zapro mladeniča vsakega v posebno soho, kjer naj nemoteno dokončata vsak svoj plašč. Labakan se je z velikim zadovoljstvom lotil dela. Ukrojil in sešil je tako krasen plašč, da ga je bilo veselje gledati. Omar pa, ki takega dela nikoli ni bil vajen, je razrezal svilo v čudne kose in jih tako nesrečno sešil skupaj, da je bilo njegovo delo prej podobno smešnemu oblačilu za pustne maškare. kakor pa plašču... (Konec prih. nedeljo.) Tine Veeelko: Cvet bogastva Pritlikavec Cvetan je gojil na svojem polju cvet bogastva. Skromna, neznatna rožica je bila modre barve kakor spominčice, le robove je imela blesteče ko zlato. Rastla je na njivi med krompirjem. Nihče ni slutil, kako je dragocena. Cvet bogastva je ime! čudežne korenine. V zemlji so se iztezale kakor tenke nitke. Na teh nitliah so rastli sami diamanti. Nihče ni vedel, da so dragulji, čeprav bi jih bil izkopal, kajti debela plasfprsti se jih je držala. Vsak bi jih smatral za umazane itamenčke in bi jih vrgel proč. Cvetan je svojo rožo pridno gojil. Kadar ni bilo dežja, ji je skrbno prilival vodice, da je zadovoljno brslela in poganjala. Pa je zavladala v deželi lakota. Polja so slabo rodila. Ljudje so morali žito drago plačevati, pa ga še niso mogli dovolj dobiti. Le pritlikavec Cvetan je imel vsega dovolj. Zadovoljno je sedel v svoji majhni hiši, ki je bila spletena iz vrbovih šib. Njena streha je bila iz zlate pšenice. Streho so pokrivala dolga stebla. Klasi so viseli od nje, da se je po njih odtekala voda. Hišica je imela majhen dimnik. Bil je sestavljen iz samih cevk od regrata. Nekatere so bile daljše, druge krajše. Kadar je pihljal vetre in se uprl ob nje, je zadonela iz njih vesela pesem. Cvetan je neki dan lupil v svoji koči krompir. Skakal je okoli njega, kakor okoli debele skale. Zanj je zadoščal en krompir za ves teden. Mahoma je začni pritlikavec nad seboj jok in vzdihovanje. Skočil je venkaj. Zagledal je mlado, lepo gospo z bledim obrazom. »Zakaj jokate?« jo je vprašal. sklonil glavo. Oči so mu obstale na Marjetki, ki je sedela pri gospejinih nogah in ga p'aho gledala. Samo hip je gledal, pa je iznova zapel in zaigral. A pesem ni zvenela več strastno in divje, bila je mila in je pozvanjala mehko kot srebrni kraguljčki za vratom belih ovčič ... Pevec je pel o deklici, ki ni bila lepa. — Bila je sama. Ničesar ni Imela, razeu sr?a. ki je bilo dobro in usmiljeno in ni poznalo sovraštva. Bila je srečna. Ptice so ji bile prijateljice, rože njene sestrice in drobne, bele ovčke njene varovanke. Na visoko, strmo goro so ji sledile, s svetlimi kraguljčki pozvanjale in ljubeče stiskale glavice v njeno naročje. Tam jo je našla lepa bognta gospa in jo vzela v svoj grad. In deklica se je morala ločiti od ptic, rož in ovčk, samo nekaj je vzela s seboj, svoje dobro, blago grče. Ta deklica ni imela kot noč črnih, svilenih las, njena polt ni bila ■/, mlekom negovana, njene oči ne v rosi umile, vendar je bila lepa, prelepn. Saj je Imela srce, nedolžno in drobno, ponižno in dobro, i Rila ie kakor vliollca. ta drobna blaaodišeča | kraljičica cvetk, ki se preponižna skriva v ! grmovju, vendar je lepša in bolj zaželjena kot strupena roža sredi skalnatih sten... Pevec je utihnil. Prsti na strunah so obstali. Njegove oči so bile uprte na Marjetko. Grajska gospa se je razjarjena dvignila. Šele tedaj je spoznala, da pevec bolj hvali Marjet-kino iepoto od njene. Vsn besna mu j? pokazala vrata in zapovedala: »Poberi se!« Pevec se je poklonil in šel. Ni se kosal, da je pel. kot mu je narekovalo srce. Grajska gospa pa se je zaprla v svoje sobe in ni se prikazala tri dni. Tretjega dne pa je zapovedala služabnikom, naj razobesijo na vseh stplpih črna bandera. Fanfare so morale Pirati žalostinke, Vse sobe jo dala odeli v črno, kajti grajska gospa je sklenila umreti. Ni mogla več živeti. Potepuški pevec je oblatil vse njeno bogastvo, njeno kraljevsko lepoto , je ponižni pred kozavo pastirico Marjetko. Po-: klicala ie Marjetko in ji ukazala: l (Dalje prfli. nedeljo.) »M< žek, pomaeraj mi! Tako sem nesrečna. Moj mož je že di.l^o bolan. Obubožala sva Lakote morava umreti I« »Zaradi lakote pa že ne bosta umrla!« odvrne Cvetan in .odvede gospo s seboj na njivo. Tik svoje cvetke izgrebe droben diamant. Ofisti ga, da zašije kakor slepeča luč in ga Izroči gospe. »Nesite ga v mes'to in prodajte gu! Denar vam bo prinesel srečo, kajti ta dragulj je sud cvetke bogastva!« Gospa se je hvaležno zahvalila ln odhitela. Pritlikavec je bil radoveden, kaj bo piv Čela in kako ho porabila denar. Skočil je kvišku. Ze je imel peroti. Pognal se je visoko pod nebo in postal neviden Preden je dospela gospa v mesto, je bil pritlikavec že v draguljarjev! prodajalni. Draguljar je takoj kupil diamant in g» bogato plačal. Gospa je odšla vsa srečna z denarjem domov. Z možem sta otvorila trgovino. Imel? sta srečo in vedno bogatejša sta bila. Pritlik avec ju je še vedno opazoval. Začuden je spoznal, da se je s kupom bogastva, manjšal kup njunih dobrih del. Kar sta storila ljudem dobrega, sta storila le zato, da so ju hvalili in proslavljali. Postala sta zelo Castilakomna. Za svoje revne, poštene sorodnike se niti zmenila nista. Sramovala sta se jih. Ljudje so poznali njuno slabost. V obraz so ju hvalili, a za hrbtom so se jima smejali in se norčevali. Pritlikavec je bil užaljen. Vrnil se je domov. Dragulja sreče ni hotel podariti nikomur več. Za bistre glave Rešitev zloženke. P-etrček o-sliček 1 -oka e-na t -ravn j -abolke e-nkrat j -arek e-najst s -olnce e-dnina n -arava Pravilnih rešitev je bilo topot okoli 40. Za nagrado izžrebana je bila Julka Lav renči č, učenka V. razreda na Planini pri Rakeku. Dobi knjigo »Za židano voljo«. Poleg gornje pravilne rešitve naj navedem še prečudno rešitev, ki jo je poslal Pridi R e n č i k , učenec III. razreda v Ljutomeru. Ta možakar mora biti sila iznajdljiva, pa tudi potrpežljiva glavica, kajti sestavljal in prestavljal je zgornje besede toliko časn, da je skoval to-le rešitev: En a jst P etrček t r ava osi i ček 1 oka o si i ček jare k t rava 1 o ka ja h olko e na t r ava Pobič je — kakor vidite — navodilo k zloženki napak razumel in je namesto imeni dveh letnih časov zložil iz črk imeni dveh mesecev v letu. Pri prvih petih besedah čitate v sredini od zgoraj navzdol a p r i 1, pri drugih sedmih besedah pa oktober. Vsekakor zasluži brihtna glavica za svojo vztrajnost in trud pri reševanju vse priznanje, kajti nikomur drugemu bi pač ne padlo v glavo, da je mogoča tudi takšna rešitevl Zlofiovnfca Sestavite iz teh zlogov 7 besedi. Besede pomenijo: 1. Gozdno žival. 2. Tclasto drevo. 3. Rožo. 4. Me«to v Sloveniji. 5. Ptico. 6. Slovenskega pesnika. Škof — vrt — sv. — lo — pre — la — it* — jec — za — smre — nI — ca — pe —- na — ter — ja — ka — šen — stov. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, dne 24. t. m. na naslov: Količkov stric?«, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Tiskarski škrc". je sila hudoben in poreden pobič. Ce le more, zmeša kakšne vrstice, spusti kakšno beseuo ali jo postavi na glavo — potem pa se nasi jezici iz kakšnega kola še prav škodoželjno reži in nam strže korenček: »Šlek. šlek!« Tako je zadnjič tudi prvo kitico v pesmi »Kam gre angel?« povsem zmešal. Poglejte in prepričajte! Pravilno sc ima glasili oni klM"" takole: Tingel, tangel — kam gre angel, kam gre skozi črno noč? Gorjo paglavcu, če ga kdaj zaloiijo pn hudobnoni dejanju roke Kotičkovega stričkal Navile mu bodo uro tako, da ga bo enkrat za vselej minilo veseljo uganjali takšne burke! Domače ognjišče Pravni nasveti Invalid in oprostitev davka od obrata. J. V. Z. Imate trafiko in nekaj zemljišča. Dobivate invalidsko podporo in smatrate, da bi morali biti oproščeni davka na dohodek od podjetij. Ali kaže prositi za oprostitev in kje? — Žakon določa, da eo davka na dohodke od podjetij oproščeni obrati vojnih invalidov,' nesposobnih za vsak drug zaslužek, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju. Vložile prošnjo pri davčni upravi. Ce se bo davčna uprava prepričala, da imate navedene pogoje, je upati, da boste oproščeni. Vzdrževanje ceste. M. 15. M. Vprašate, kdo odgovarja za vzdrževanje in poškodbe ceste, ki vodi iz M. proti S. P. — Predvsem je ugotoviti, ali je do-tična cesta državna ali samoupravna, to je banovinska ali občinska. Tega Vam pa mi ne moremo povedati, ker nimamo tu seznamov cest. Vprašajte pri županstvu (magistratu), kjer imajo za vsako kategorijo ce6t poseben seznamek. Za vzdrževanje cest ima skrbeti pristojna cestna uprava, če je cesta občinska, torej občina, lloteno poškodovanje ceste je kaznivo in je storilec odgovoren tudi za škodo. Sicer je pa Vaše vprašanje presplošno, ker niste navedli, za kakšno poškodbo gre in pod kakšnimi okolnostmi je bila storjena. Kje se predpisuje davek na dohodek »d podjetij? C. Al. Načeloma se predpisuje davek na dohodek od podjetij, ki ga imenujete jpridobninac, v onem kraju, kjer je predmet davka (podjetje). Davek na dohodek od obratov, ki se vodijo brez stalnega kraja, se predpisuje v kraju, kjer ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo. Če je nastal glede tega vprašanja spor (na pr. glede doklad na ta davek), se obrnite na domačo davčno upravo. Stroški za potovanje rokruta. Š. M. Bili ste vpoklicani na odslužitev kadrovskega roka Ko ste se zglasili pri vojnem okrožju, se Vam je pa reklo, da ste bili pomotoma vpoklicani. Kdo je v tem slučaju dolžan plačati voznino od pristojne občine do vojnega okrožja? — Vsekakor država. Zakon namreč določa, da potovanje rekrutov po železnici ali ladji do komande vojaškega okrožja in dalje do komande, v katero se pošiljajo, obremenja državo. Če ste kot vojak iz bolnišnice k četi potovali po železnici, bi si bili pravočasno preskrbeli *ob-javo< za brezplačno vožnjo. Ker ste potovali na svoje stroške, prosite za povrnitev istih. Morda Vam jili povrnejo, če jih niste zakrivili sami, ker niste pravočasno zaprosili za >objavo*. Pričetek trgovinske obrti. Dekle, stara 18 let, bi rada odprla trgovino. Dovršila je triletno učno dobo in eno leto pomočniške. Ali more začeti s trgovino in kako? — Predvsem mora biti upravičena, sama oskrbovati svojo imovino, to je, biti mora polnoletna. Polnoletnost pa doseže z 21. letom starosti. Ko bo dovršila 20 let, sme varstveno sodišče privoliti izpregled starosti in jo proglasiti za polnoletno. Ko bo izpolnjen ta pogoj, bo morala izkazati svojo usposobljenost. Ta se dokaže z učnim pismom, oziroma z učnimi spričevali o redni dovr-šitvi učnega razmerja In z izpričevalom o najmanj dveletni službi v trgovinskem obrtu; skupna uporaba pa mora znašati najmanj pet let. Ko bo izpolnila navedene pogoje, naj se obrne na okrajno načelstvo kot obrtno oblastvo prve stopnje. Borba za znižanje najemnine. A. S. N. m. V hiši stanuje več strank. Vi ste imeli slabše stanovanje, a ste plačevali višjo najemnino, kakor drugi z udobnejšim stanovanjem. Prosili ste za znižanje, a na prošnjo niste dobili odgovora. Zato ste ustavili plačevanje najemnine. Prejeli ste opomin in ste nanj odgovorili, da ne morete plačati ter 6te znova prosili za znižanje. Namesto odgovora 6te prejeli sodno odpoved. Ponovne prošnje so bile zaman. Izselili ste se in prosili za odpis dolga. Odgovora ni bilo, ampak zopet opomin in pretnja z izvršbo. Kaj bi storili, da se ubranite škode? — IČe Vam najemodajalec dolga ne zniža ali ne odpusti, se plačilu ne boste mogli izogniti. Kakšna tožba z Vaše strani ali pritožba na upravno oblast ibo brezuspešna. Tudi ne morete ničesar storiti, če se je Vašemu nasledniku stanovanje oddalo za niž-■jo najemnino, kakor ste jo plačevali Vi. Opomin v odprti kuverti ima enako veljavo kakor v zaprti. Ce je hiša občinska last, Vam svetujemo, da znova f>ismeno prosite za odpis ali znižanje dolga in pre-,j>is prošnje izročite županu ali kakšnemu odborniku, ki ga naprosite, naj se za Vas zavzame. > Domovnira in državljanska izkaznica. Š. M. Š. Domovnica ali domovinski list je izkaz ali potrdilo občine o domovinstvu ali pristojnosti v dotično ob-Žino. To listino dobite pri županstvu. Zakon o državljanstvu pa govori v § 4 o državljanski izkaznici. To pa izda na prošnjo vsakega državljana pristojno upravno oblastvo prve 6topnje (okrajno načelstvo) na podlagi predložene domovnice. • Preskrba nbogih. B. D. B. Če ubožec nima svojih otrok, ki so ga dolžni vzdrževati, mora zanj skrbeti domovinska občina. Kako ta skrbi, odloči sama. V hiralnico bo gotovo sprejet, če bo prostor In če boete plačevali oskrbovalnino. O tem vprašanju se informirajte pri vodstvu ene izmed hiralnic, ki jih navajate v dopisu. Seveda pa ne morete občine siliti, da ubožca odda v hiralnico, če hoče na drug način zanj skrbeti. Tudi pokojnina je zarubljiva. F. P. K. Neki upokojeni državni uslužbenec Vam dolguje na kupljenih življenjskih potrebščinah večjo vsoto že od leta 1929. Vprašate, če je rubljiva njegova pokojnina. — Seveda. Vendar morate najprej ta dolg 'zložili (take terjatve zastarajo v treh letih!). Potem boste predlagali izvršbo z rubežem preja^n-kov, ki jih ima kot upokojenec. Tožbo in rubežni predlog lahko daste na zapisnik pri domačem okrajnem sodišču. Mož je plačnik za ženo. F. P. K. Mož brez imetja ima dolgove. Žnna tega moža ima nekaj premoženja. Ali je to ženino premoženje zarubljivo za moževe dolgove? — Ne. Žena ni dolžna plačevati dolgov svojega moža. Drugače, pa je obratno. Če ima na pr. mož premoženje, žena pa je brez premoženja in ima dolgove, potem je že po postavi dolžan mož plačati vse dolgove, ki jih je žena napravila zn moževemu premoženju primerno lastno dostojno vzdrževanje. Za dolgove, ki jih žena dela kot samostojna trgovka, pa ni mož plačnik. Zavrnjena prošnja za pokojnino. F. P. Ce je bila prošnja odpuščenega orožnika za pokojnino zavrnjena, gotovo Isti ni imel zakonitih pogojev za pokojnino. Tega pa iz Vašega dopisa ne moremo presoditi, ker niste navedli, koliko časa je bil prosilec v službi. Ce prosilec torej nima zakonitih pogojev, mu pač ne kaže znova vlagati prošenj, ki mu bodo povzročile samo stroške. Iztoži ji vost posojila. A. S. P. Pred 6 leti ske posodili znesek 100 Din nekemu takrat 17 letnemu trgovskemu vajencu, ki je obljubil, da bo to posojilo z laslnimi dohodki, to je napitninami v tedenskih obrokih po 10 Din vrnil. Nato pa je naenkrat Izgubil dotedanje mesto, tako da je ostal brez dohodkov in ni mogel vrniti posojila. Tekom let pa le dubil slalno zaposlitev, vendar noče vrniti i>o- sojila. — Brez skrbi lahko tega tožite na povračilo zneska 100 Din. Ker je bil takrat sicer še mladoleten, se ni mogel pogodbeno zavezati glede posojila. Vendar pa je od Vas prejel znesek 100 Din, torej se je za to vsoto obogatil in radi tega je dolžan ta znesek povrniti. Najemnina. A. S. P. Odkar je prenehala stanovanjska zaščita, velja glede najemnin prost dogovor med najemnikom in hišnim gospodarjem. Cene stanovanj se bodo znižale le takrat, kadar bo več stanovanj za oddajo, kakor pa reflektantov za stanovanja. Najemnine, ki so ponekod res pretirano visoke, bi se dale maksimirali le s posebnim zakonom, ki ga pa ni. Vstop v finančno službo. A. A. M. Kaj je vzrok, da Vas kljub opravljeni preizkušnji in zagotovilu, da Vas vodijo v evidenci, ne vpokličejo v službovanje, nam ni znano. Bržkone pa je to posledica štednje, da ne zasedejo tudi že izpraznjena mesta. Ob priliki se osebno oglasite tam, kjer ste vložili prošnjo ter vprašajte. Naložitev kapitala. M. K. M. Zdi se Vam, da daje hranilnica prenizke obresti za Vaš vloženi denar. Vsled tega vprašate, a!i ne kaže kupiti sedaj dolarskih državnih obveznic, ki imajo trenutno nizek tečaj, nudijo visoke obresti in pričakujete, da se v kratkem ta tečaj zboljša. — Naše hranilnice dajejo še vedno skoraj še enkrat večje obresti kakor n. pr. v Švici in Franciji. Z denarjem v hranilnici lahko vsak čas razpolagate. Vrednost vsakega vrednostnega papirja pa je poleg drugega odvisna tudi od ponudbe in povpraševanja. Če so danes n. pr. vrednostni papirji nizki, je to znamenje, da je veliko ponudb za prodajo, povpraševanja pa nobenega. Če kupite vrednostne papirje sedaj, ko imajo nizek tečaj, v upanju da se bo tečaj zbolj-Bal, je to špekulacija. Kakšen bo končni uspeh, ne more nihče prorokovati. Naš domači zdravnik D. S. — S. Korenina zoba, ki sili 6kozi dle-sen in drgne ob jezik, je izgubila domovno pravico. Menda ima vaš domači zdravnik pripravo in sposobnost, da jo odstrani. E. K. — S. Ekcem po obrazu je sitna in trdovratna kožna bolezen. Preskusili ste »vse«, še največ vam je pomagalo obsevanje s kremenovo svetilko, tako da nameravale nabaviti si ta aparat in se sam obsevati. Bolj šibke »ročne« ali »namizne« kremenove ovetilke niso drage, njihova učinkovitost je rev c bolj slabotna in nezanesljiva. N« glede na to vam samozdravljenje s tem vendar nevarnim sredstvom odsvetujem, prvič ker je že poklicnemu zdravniku samoz-dravljenje radi subjektivnega presojanja in opazovanja zele moteno in bržkone tem bolj laiku, drugič ker brez potrebe zavržete veliko denarja, *aj vam to poklicni zdravnik napravi cenejše. Vedeti morate tudi, da ekcem ni zgolj kožna bolezen, marveč izraz splošne preobčutnosti in se da neredkokrat odpraviti s posebno hrano ali pa s sredstvi, ki preveliko občutnost ali pegavost ublažijo ali odpravijo. A. J. — M. Zbirko raznih motenj naštevate (utrudljivost, vrtoglavost, pozabljivost, bol v želodcu, teženje v prsih, trepetanje srca, slabosti, netečnost in še drugo) in pripominjate, da bi mož mogel povedati še več vaših »slabosti«. Zaupajte se vendar kakšnemu zdravniku (za splošno zdravstvo), menim da kmalu odkrije glavni vzrok vašemu bolehanju in vam pokaže pot do boljšega zdravja. Nikar se nc udajajte otožnim mislim, saj imate še pol življenjske dobe pred seboj! Kolikokrat pride za jutranjim slabim, obupnim vremenom solnčno popoldne in jasen, miren večer. K. K. — Lj. Zgodba mnogih tisočev deklet! V otroški dobi beda in raznovrstne stiske, v dekliški toba tovarniško delo in bolehnost... Svetujem vam, da se vendar poslužite ustanove bolniškega zavarovanja in si daste pomagati, kar vam nikakor ne more škoditi in lahko dosežete, saj hočete ostati v delu in ne zahtevate hranarine. Poleg zdravil vam treba zdravega bivališča, zadostne in tečne hrane, o prostem času se pa gibljite čim več na prostem, Tako popravile svojo slabokrvnost, tudi roki se vam ugrejeti. Tudi radi srca je potrebno, da se ne ženete preveč pri delu, počasi se pride najdalje in brez škode, naglica škodi tudi zdravim. Z. V. — V. Kapavica je kužna bolezen, ki ne nastane nikdar sama po sebi, pač pa se prenašajo bolezenske kali od bolnega na zdravega človeka naravnost ali posredno. V vašem primeru je iztok samo izraz živčne razdraženosti onih organov. To bolestno stanje premine samo po sebi in brez trajno kvarnih posledic, če pridejo organi v mir, za kar treba opustiti vse, kar draži. Pred vsem treba urediti misli in brzdati domišljijo, v neurejeni in razbrzdani duševnosti je glavni vzrok živčno-organski oslabelosti. Iz tega razloga vam odločno odsvetujem tudi prijateljsko razmerje, ki naj bo lupina brez jedra, kava brez kofeina, vino brez alkohola! Komur škodita vino in kava, naj se jima odreče popolnoma, a naj se ne draži s prazno lupino, ki ga vedno spominja mamnega jedra! Torej ven iz začasnega kroga spolne raz-vratnosti! Kot dijak imate resnega duševnega dela dovolj, da se usposobite za svoj poklic, ne tako za silo, ampak namenoma odlično! Ves prosti čas pa uporabljajte za telesno okrepitev, za telesne vaje in času oziroma vašim razmeram primeren in vašemu nagnjenju všečen šport. Ne zabite vode, ki ima poleg drugih nenadomestnih svojstev tudi to odliko, da krepi telo in gasi — bolestna razpoloženja! J. Z. — D. Razdražr.a nevičnost ali nemoč je vzrok vaši neljubi motnji. Zdravljenja v pravem smislu besede ne potrebujete, izvzemši večmesečnega mirovanja, V urejenih razmerah se motnja sama porazgubi, zato kar brez skrbi v zakonski zaton! Vse drugo, kar poskusite in napravite, vam bo prej v ikodo ko v prid, I. D. — B. Bolečine v želodcu in trebuhu, tiščanje, bodenje, vrenje, pretakanje, šumenje, pokanje občutite že 7 mesecev, zlasti ponoči. V bolnišnici so vam pregledali želodčni sok in z Rentgenom tudi želodec, preiskali so tudi blato na za-jedavce, izvid je bil brezpomemben, predpisano zdravilo ni nič pomagalo. Kaj vam je prav za prav, vam v bolnišnici niso povedali, kaj naj rečem in svetujem jaz? Če nimate čira v želodcu, ga imate bržkone v dvanajstniku (t. j. delu črevesa, ki veže želodec s tankim črevesom), za to domnevo govore nočna motenja. Mogoče je tudi vneto stanje žolčnika (žolčnega mehurja) ali pa t. zv. »slepiča« (glistastega priveska na slepem črevesu). Videl sem nešteto ljudi, ki so si zaman zdravili želodec mesece in leta, ker je tičal vzrok želodčnih motenj v vnetju omenjenih dveh organov. Zato pojdite h kakemu zasebnemu zdravniku, ki bo po dveh ali treh pregledih že ugotovil glavni vzrok vaših raznolikih motenj in vam pokazal pot do ozdravljenja. N. K. — Lj. Mozolji na obrazu vam kar nočejo izginiti! Priznavate, da niste »čisto« upoštevala mojih nasvetov. Kako naj vam pomagam, ako ne vršite naročil točno? Vedeti morate, da je odpravljanje »mladostnih« mozoljev navadno zelo težavna zadeva. Vsekakor je potrebna prememba hrane. Živite vsaj tri mesece brez mesa in jajec, kar se da v sedanji letni dobi izvesti brez posebnih težav in stroškov. Kot notranje zdravilo vam priporočam uživanje pekovskega kvasa, vsako jutro na tešče vzemite za droben oreh kvasa, ki ga dobro zmešate z mlačnim mlekom. Po obrazu ne brskajte dosti, še manj pa praskajte ali stiskajte! Za snaženje napadene kože rabite po malem sali-cilov špirit. A. Š. — B. Mirovanje sem vam priporočil po tolikem in raznolikem zdravljenju, vi pa me še vprašujete, ali naj se izpirate, kar vam je naročil la zdravnik ali naj rabite kopeli, ki vam jih je naročil drugi zdravnik. Imel sem izvrstnega profesorja za te vrste bolezni, ki je bil tudi odličen zdravnik. Ta nam je večkrat zabičeval, da je včasih največja zdravniška umetnost in modrost — nič zdraviti! Zdravi namreč priroda, dober zdravnik je samo pohleven služabnik prirode, ki naj ji pri njenem zdravilnem delu pomaga! Pustite nekaj časa prirodo v miru, da sama utegne kaj napraviti in da se vsaj odpočije od dolgotrajnega beganja! Prispodoba 6 poštenjem je važno vodilo za vaše ravnanje, bolni organ se popravi in ozdravi le v popolnem miru! Nasveto-vana doba poštenja je vendar kratka in znosna! Volk sit in ovca cela jj v zdravstvu nemogoč položaji Modne novosti Zeleno varirana je brhka športna obleka, koje rokava in revers so obrobljeni s sealom (1). K tej obleki spada zelen lovski klobuček s peresom. Eelegantna kompletna obleka za popoldan obstoji iz črnega krila in temno koralastordečega jopiča s perzijanekim kožuščkom (2). Jopič je originalno zapet ob boku. Klobuček je iz črnega bar-žuna s peresom. Na rokah so nosijo črne visoke rokavice, Jedilnik za mesec september (Dr. Krekova meščansko-gospodiniska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 21. sept. Kosilo: Sadje. Para« dižnikova juha z rižem. Ocvrti jurčki in posiljeno zelje. Jabolčni zavitek. — Večerja: Krompirjevi rezanci in solata iz plavega zelja. Torek, 22. sept. Kosilo: Sadje. Segedin-ski golaž in zabeljen krompir. Solata. — Večer-j a : Češpljevi cmoki in čežaca iz surovih jabolk. Sreda, 23. sept. Sadje. Karfijolna juha z opečenin: kruhom. Zabeljeno pišče s pekatetami Parmezan-ovi krapi in solata. — Večeri« Pečen krompir in kislo mleko. Torta iz domačegi sira (skute). Četrtek, 24, sept. Sadje. Djuveče, Jaična pogača in mešana solata. — Večerja: Krpice z domačo šunko in krompirjev hren. Lipov čaj s pecivom. Petek, 25. sept. Sadje. Ržen kruh s sardinami. Zelenjadna plata. Jabolčni štrukelj. — Večerja: Špageti s paradižnikom in endivija. Sobota, 26. sept. Sadje. Buče s paradižnikom in krompirjev pire. Korenjeva solata in ocvrti možgani. Kompot iz brusnic. — Večerja Ričet. Jabolčna čežana. Nedelja, 27. sept. Sadje. Špinačne kocke na juhi. Pečena divjačina in prazen krompir. Mešana solata. Orehove rezine. — Večerja: Fižol v stročju in gobovi zrezki. Solata. Gobe nam nudi narava od spomladi do jeseni, toda vsako !eto ni enako rodovitno. Letos primanjkuje užitnih gobanov ali jurčkov. Gospodinja pa, katera pozna razen jurčkov tudi druge vrste užitnih gob, ne bo nikdar v zadregi za nje. Po nekaterih krajih je letos vse polno kapuci-nark, ki je svetlorjave barve, po kocenu ima črne luske. Raste najraje pod brezami. Dobra je za svežo uporabo, nekoliko manj za sušenje, ker po-črni. Turek ali kozak je soroden kapucinarki. Barve je rdečerjave. Raste tam kakor prejšnji, uporablja se na isti način. Okusa je izbornega. Tu in tam se najde sedaj v jeseni zlasti po travnikih (la-zih) cela skupina šampijonov. Glavni znak užitnih šampijonov je, da so lističi (pod klobukom) čoko-ladnorjavi in imajo na koncu obroček. Goba je za vsestransko uporabo, tudi za sušenje. Šampijon je najboljša goba v naših kraj:h. Ponekod ga umetno gojijo v posebnih gnojnih gredah. Hugon Turk, izpr. trS. nadzoinru: Popoldne se rabi zelena barva. Fina obleka je napravljena iz maroškega krepa. Svetli lišp ob izrezu okoli vratu se barvno ujema z lovskim peresom na klobuku. Mantilja na ramenih zelo učinkuje in je moderna. Za obiske kakor nalašč (3). Dopoldne se nosi obleka 4. Izgleda šporlsko. Linija je preprosta, ovratni izrezek je četverooplat, rokava sta pas je ozek in rjav in izgleda Jov-sko. Obleka so poživi z rdečim šalom. Kot znano, se pripravi moka z zmletjem žit-nic zrn, ki ima po svojem izvoru različna imena: pšenična, ržena, ječmenova, koruzna, ajdova in riževa moka. V mlinih se pridobivajo z mlevskim postopkom iz žit m o č n a t i deli, ki napravljajo hranilno in glavno snov moke vsaktere vrste. Vrednost moke torej odvisi najprej od vrste žita in potem od načina izmletja, katero se izvrši dandanes lahko v sedmih stopnjah. — V pradobi so mleli z rokami med dvema kamnoma, potem z vprežno živino, v rimski cesarski dobi so nastali vodni mlini, v novi dobi so napravili mline na veter, v najnovejšem času pa parne in električne mline. Iz žitnih zrn izmeljejo sedaj 75% raznovrslne moke in 25% otrobi in odpadkov. — Kemijska sestava je odvisna od vrste in kakovosti žita, posebno pa od načina zmletja. Najvažnejši sestavni deli so vleč ali lepivo (Kleber) in škrob. Povprečno ima moka 10—12% vleča (lepiva), torej beljakovine, 6"5—70% škroba, 6—25% vode inl% pepelnih delov (barve, čresla, kremenove kisline). Čim bolj drobno je zmleta moka, tem manj ima beljakovine (vleča, fibrina, gliadina, mucedina, legumina, kazeina i. dr.), in vendar se človeku »boljšac moka bolj prileze in je za hrano dragocenejša, kar dokazuje življenjska skušnja. Vendar se presoja redilna vrednost moke po množini beljakovine vleča (lepiva), od čigar kakovosti je odvisna tudi vzposobljenost moke za peko. Ker se nahajajo beljakovine v zunanji kožici zrna, vsebujejo črne, ot rob. nate moke več beljakovine kot bele moke, le-te so pa lažje prebavne, ker imajo manj 1 e sovine (celuloze). Najvažnejše so pšenične in ržene moke, potem pa v različnih pokrajinah različno: iej-menova, koruzna, ajdova in riževa moka. — Pšenična in riževa moka je lepe bele barve in vleče nekoliko na rumenkasto; ječmenova, ržena in ajde-va pa bolj sivkasta; koruzna je rumeno-bele barve in ima poleg tega več tolšče kot druge moke. Vrsta raznih >t i p o v m o k e< je precej dolga: Pšenično moko prodajajo z raznimi ž!e-vilkami kot 000, 00, 0, 1—8; v podrobni trgovini so za najboljšo vrsto označbe 00 in 0 (čila a'i cvetna moka), potem pride št. 1 in 2 (moka za peko), št. 3 (prednja moka), št. 4 (moka za zemlje), št. 5 (bela pčlodna ali srednja moka), št. 6 (črna pčlod-na ali črna srednja moka), vse nadaljnje številke se imenujejo nožne ali otrobne moke. — Ržena moka se prodaja tudi v raznih vrstah, ekstra-fina pod št. 0, beloržena s št. O/I ali 1, srednje-ržena s št. 2, črnoržena pod št. 3. — Ječmenova moka je neznatnega pomena, pri nas je tu-intam krušna moka, drugod izdelujejo iz ječmena le grupež (ječmenček), pivo in zdrob. — Velikega pomena je koruzna moka; ogromni milijoni ljudi se preživljajo z njo; za zmletje je potreben poseben postopek: prične se z zdrobom in nadaljuje z mletvijo, zato razločujemo debelejši in drob-nejši zdrob za polento in bledo-rumeno moko. — V naših krajih je važna ajdova moka, katero rabimo za >žgance< in krušno primes. — Ovseno moko pri nas uporabljajo le za kruh-dijete, drugod, na pr. na Ilolandskem, školskem pa je važna krušna moka. — Riževa moka se rabi pri nas le v slaščičarnah, pri izdelavi čokolade in — kot jlepotilnic prah. G HO prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori po 3.50 Din za kg franko postaja Središče vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Ballenk pri Središča. — Naročite takojl < Vsaka besed3 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši, znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase Strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiO Din. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Napismena vprašanja odgovarjam o le.če je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljano iO.3^9. --V Zaradi nesreče manufaktur liOiTii iu konfekcijskega blaga po glo»o! Miren« št. 11035. Na stanovanje se sprejme moški. Najrajši . , , , , , rokodelec. Velika čolnar- ' ^nsko plačamo zgovor-ska st. 10 II. — Zupančič Marija. 70 000 Din posojila iščem na več let proti dobrim obrestim in sigurni varnosti. Nasloviti pod »Sigurno« na oglasni zavod Hinko Sax, Maribor. 500 dinarjev Soba prijazna, čista, separirana z električno razsvetljavo, razgled na ulico, v centru mesta, križišče električno, oddani solidnemu stalnemu gospodu takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11025. Sobo z 2 posteljama se odda 2 gospodoma (event. dijakoma). Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11046. Stanovanje primerno do 600.— Din, iščeta starejši gospe. — Kraj: Sv. Jožef — Sv, Peter. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »1. X.« Stanovanje trisobno, z vsem komfor-tom. Bežigrad, odda za november - Franja Snoj, Prešernova ul. 30. Stanovanje enosobno ali dvosobno, išče soliden zakonski par. Ponudbo z navedbo cen je poslati na upravo »Slovenca« pod zn. »Državni uradnik« št. 11057. nim osebam s številnim: poznanstvi. — Perssons. Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor, Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigalelo-va ulica 1 (pri sodniji). Vprašanja razdolžitev poseslev itd., kredita za novogradnje, sploh nasvete v gospodarskih, stanovanjskih, osebnih zadevah ter nakupu in prodaji posestev itd., daje: Posvetovalnica Marslan« Maribor. (Priložite tri znamke.) Razne pletenine dam v komisijsko prodajo, proti jamstvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 11038. Pletilni stroj št. 8'70 iščem na posoda proti odškodnini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11039. Čitajte in širite »Slovenca«! Kava-caj Pri grosistih kolonijalnega blaga v Sloveniji in na Hrvatskem ee išče dobro vpeljan za dobro idočo dunajsko-tržaško tvrdko. Dopise jiod „KolonialwarenB/W.U. 1663. sprejema in odpošilja Rudolf Mosse, Dunaj I. Soilersttiite 2. Poslovni lokali na Dunajski cesti St. 29/1 se tako) oddajo. Poizve se istotam. Mlekarna v lepem kraju, na prav prometnem prostoru tik železniške postaje, v bližini Zagreba, se takoj odda v najem ali tudi po primerni ceni proda z vsem inventarjem in z vso pritiklino. Cena in vsi drugi pogoji se poiz vedo pri hranilnici in po sojilnici v Dobovi. Pisarniško podjetje dam v najem aH sicer izročim podjetnemu družabniku s kavcijo. Ponudbe pod »Tudi socija-len« na »Marstan«, Maribor. Kdor želi v Mariboru in okolici kupiti hiše, tovarne, posestva, trgovine, gostilne, pekarije, naj se obrne na posredovalnico »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. Mlin naprodaj v mestu pri želez, postaji v zelo prometnem kraju, za kmečko in trgovsko mletev. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko .Prometen mlin' št. 10812. Hišo v Zagrebu prodam ali zamenjam s hišo ali vilo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10927. Posestvo srednje — kmečko ali z obrtjo, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.088. Gostilno svezano s trgovino, dam takoj v najem za nizko ceno za 6 let naprej za 42.000 Din. Gostilna, trgovina, kuhinja z dvema itedilnikoma, shramba, 3 »obe, 2 kleti, vrt za zelenjavo, poletna uta, vodovod v kuhinji, kleti in dvorišče. Po dogovoru tudi ceno proda. Hiša nadstropna, sredi vasi, brez konkurence, 10 minut od cerkve, 20 minut od železniške postaje — najlepše gorenjske. Na-rior pove uprava »Slovenca« pod »Takoj« št. 10.869._ Oddam T prometnem kraju sredi Samega trga v mestu na olenjskem, lokal, pripraven za vsako obrt, primeren tudi za pisarno ali zobozdravnika, katerega v tem kraju še ni. Ponudbe pod »Ugodno« It. 10.960 na upravo »Slovenca«. Večja tovarna čevljev v Sloveniji, išče primeren lokal za prodajalno v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca* pod »Centrum mesta« Pisarno o;«,. Miklošičevi cesti v fčmičju (ena soba) z telefonom ali brez ugodno oddamo. Naslov pove upr,. »Slovenca« pod št. 11065. Išče se skladišče klet za vino, po možnosti t pisarno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vino« št. 11053. Lepe lokale odda s 1. novembrom v rovi palači v Gajevt ulici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Re-'lektantje naj se zglasijo v tajništvu. Njivo r bližini Sv. Križa oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11060. Parcela 500 m', z leseno hišico, sc proda za 26.000 Din. Zg. Šiška 185, poleg tovarne Čarman. Naprodaj enonadstropna hiša in vrt v trgu Vojnik, v hiši je električna luč in dvoje zelo pripravnih stanovanj. Ponudbe je postati na podružnico »Slovenca« v Celju, pod »Mirno stanovanje«. Naprodai Kupimo Ji Divji kostanj, želod Harmonij kupim po najvišji ceni. V. lep. krasen glas, ceno na-H. Rohrmann, Ljubljana, prodal. Gostilna Bundr, p. Kamnik. Bukova drva popolnoma suha stalno kupuje fco vagon Ljubljana ILIRIJA dr. z o. z. Liubljana, Dunajska c. 46. Srebrne krone staro zlato m srebro ku- j puje RAFINERIJA DRA- ! GIH KOVIN - Liubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Jabolka': Kanade, zlate ranete, kakor tudi druge žlahtne namizne jabolka, kupu- j jemo vagonske količine I samo franko meja »Po- i stojna« ali meja »Pre valje«. Ponudbe je našlo- 1 viti na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Mi- i lano«. pianini najboljših svetovnih tvrdk po znatno znižanih cenah. Ugodna mesečna odplačila. Preigrani klavirji. Vsa popravila in Kolesa na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predal 307 Puhasto perje čisto čobaoo po 48 Din kg, druga vrsta po 58 Din kg čisto belo gosi« po 130 Din ke in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poStnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria Stroje popolnoma uporabne ter uglaševanje slrokovnjaško brezhibne, radi P;euredi- M. ROPAŠ, CELJE. tve obrata prodam po najnižji ceni. in sicer: 8'40 po 650 Din, 8<50 po 1300 Din, 8 60 po 1500 ! Din. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za Vašo uporabo, tako za izdelovanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetom. — Pišite na naslov: Kati Vait, Celje. Dvocevni radio kompleten (zvočnik, slušalke), radi nujnosti naprodaj — skoraj zastonj Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kompleten radio« St. 10.917. Ročni voziček na štirih kolesih, nov, za_____ _____ ... težo 300 kg, ugodno na- mizica za struženje. Na Gnoj se prodaja na Sv. Petra cesti 61. Proda se večja zložljiva dečja belo lakirana postelja z žičnim vložkom in modraci ter j s step pokrivalom, eno dečje kolo ter otroška »Javor- lesna industrija v Logatca ima svoi lokal za pohištvo tudi v Liubhani v novi palači Vzaiemne zavarovalnice prodaj. Vinko Cirman, kolar, Vič, Tržaška cesta št. 41. slov Kosser, Sv. Peter v Savinski dolini. Branjarijo s traliko, dobro idočo, takoj prodam. Vprašati: i diciji Maribor, Koroška št. 58, Stancer. y ls*e torbice, aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih Avtoomnibus »Itala« naprodai za 5000 ,enah nudi Ivan Kravos, Din. 0 i t i ' maciji in iadranskih ko- Lamsko kolo I pališčih se prodajajo od še malo rabljeno, poceni danes naprej vse umet-naprodaj. Gostilna Bundr, nlš5te s,ike in ostali umet. p. Kamnik. 1 predmeti za polovico ka- Jabolka lepa, kisla in obrana, razpošiljam vsako množino po povzetju po 1.50 za 1 kg franko Mirna peč. Adolf Remic, Mirna peč. Bencin motor s cirkular žago na vozu, pripraven za trgovino z drvmi in mlatilnico na jiOtorski pogon. Je v naj boljšem stanju naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11042. 2 pletilna stroja 8/50, 8/30 zaradi smrti ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11033. Vinski sodi 3 komadi 15, 16, 17 hI v dobrem stanju, so naprodaj. Ponudbe na Anton Cegner, Zabnica p. Škofja Loka. Samo pristna vina toči in sprejema abonente na dobro domačo hrano, gostilna J. Zupančič, Vi-dovdanska cesta 16, Ne bo Vam žal če poskusite prav dobro Portugalko iz Trške gore pri Novem mestu, ki se toči pri »Amerikancu« v Florijanski ulici. Zimsko suknjo omara s predali (Schub-ladkasten) ter več kar-nis, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11031. Pletilni stroj 10/70 cm in citre prodam. Stiška ulica 1, I. nadstr., desno. Gostilne — pekarne mestne in deželske prodaja Posredovalec, Ma-rbior, Sodna 30. Hiše — posestva od 40.000 Din dalje, prodaja Posredovalec, Maribor, Sodna 30. Majhno hišico t vrtom, najraje v okolici Št. Vida, kupim. Ponudbe na naslov: Jože Kočevar, kurilnica II. — gor. kol. — Ljubljana 7. Kmetija obstoječa iz 20 oralov njiv in travnikov, vinograd, sadonosnik, gozd, primerno stanovanjsko in gospodarsko poslopje z gostilniško koncesijo, ležeče v neposrednji bližini železniške postaje in glavne ceste v lepem in promet, kraju, se proda. Vprašanja pod »Nur Bar-zahler« št. 11070 na upr. »Slovenca«. Malo posestvo hiša, velika njiva, pri Turjaku, ob glavni cesti, naprodaj za 15.000 Din. F. Rus, Moste, Pokopališka ulica 4. Hiša novo zidana, visoko priti., dvostanovanjska, klet, 500 m vrta, sadna drevesa, ograjeno, na solnčni legi tik mesta se proda za 92.000 Din. Naslov v upr. »Slovenca« pod it. 10974. Hiša z gostilno in večjim vrtom se proda za ugodno ceno. Vprašati: Novi Vodmat, Ci-glerjeva ulica 2. Šivalni stroj moški, že rabljen, kateregakoli tipa — najraje »Singer« ali »Anker« — kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene in naslova poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Šivalni stroj« štev. 10.937. Pletilne stroje vseh številk, na enoin- 1 jj1 „ ii„4.._ -j-i-i_____-i randi taloške cene. Izložba ob-j sega več kot 2000 umet. ! predmetov v prostrani ve 'jszftissf -1 Poštni predal 307. Kupim ali pa prevzamem trgovino z mešanim blagom, najraje na Gorenjskem. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« 10.981. gled! Neobveznost kupovanja! Prosto vstopnine! Pozor pletilje 9dp^to ,ves dan- Y.hod , . , skozi vrtna vrata. Dija- prodaiam: entlerco s kom je dovoljeno brez-škariami m tamburirni plačno kopirati narodno strop Segulin, Maribor, ; ornamentiko! Voiašmška 2. > -—__ Krojaške Lepo posestvo se radi selitve proda skupno ali pa na drobno. Obstoji iz n|iv, travnikov in lepega gozda. Nahaja se v bližini Ljubljane. Za plačilo se počaka. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11040. Proda se posestvo, obstoječe iz hiše in pripadajočih gospodarskih poslopij ter zemljišča: njiv 1.8515 ha, travnikov 1.9682 ha, gozda 2.6860 ha, vrta 4,10 a. Preživi se lahko pet glav" goveje živine. Cena po dogovoru. Več se poizve pri Ignaciju Debeljak, posestniku, Hotov-lja 19 p. Poljane nad Skofjo Loko. Večje zemljišče s hišo, pripravno za večjega obrtnika, Moste, Zaloška cesta, proda Franja odrezke sukna stalno kupuje industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje. Pošljite vzorce z navedbo cene in količine. Volno za modroce j Pr,ma grozdje zelo poceni prodaja Šega, Pln 3-75, prima žlahtna Cankarjevo n abrežje 5/1. labolka Din 2.75 franko --------vsaka postaja Slovenije, Premog, drva, koks r,a^Poši'ia že od 15 kg . . ,. , , dalje po povzetju. Prešna prodaia tudi na obroke jabolka najceneje. - Po-Vinko Podobnik, Tržaška stržin Krško cesta štev. 16. Tel. 33-13. --—~--—i____ -i Zimske suknje I (plašči), celi ostanki od ! metrov 2.60 do 2.85, fino češko blago, prejšnja cena Din 560, sedaj celi ostanek za Din 265 se dobi pri »Commerce«, d. Električni generator skoro nov, 64 KV 400/231 voltov napetosti, 50 pe-rijod, se proda radi nabave večjega. Poizve se pri Fr. Kotnik na Verdu pri Vrhniki. Pozor! Cenj. občinstvu Dravlje-Zg. Šiška sporočam, da od 20. t. m. dalje, prodajam goveje meso po 12 Din. Za obilen obisk se priporočata Anton in Marija Debeljak. Vrhničani! Občinstvu na Vrhniki in okolici naznanjam, da sem otvoril oziroma, da bom prodajal meso v mesnici v gostilni pod »Klancem« poleg cerkve Sv. Lenarta na Vrhniki, poprej v gostilni pri ICo-renčanu na Vrhniki, ker sem isto tam opustil. — Se priporočam cenj. občinstvu, da me tudi v bodoče podpira v isti meri kakor do sedaj, ter bom tudi jaz postregel s solidnimi cenami in dobro postrežbo. Se priporoča Anton Petkovšek (vulgo) Laver, mesar na Vrhniki. kupujem iasnila. Namizna jabolka prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina, Radeče — Zidani most. Opekarna »Emona« d d.. Ljubliana-Vič Velika zaloga vsakovrstne opeke- zidak, votla opeka. oblikovna opeka za železobet strope, strešniki: zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbišče ali na kolodvor Cene izredno nizke, za kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje št 8, Ljubljana, tel. 24-26. kateri daje vsa pojasnila. Brzo slika za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomeyer, Maribor, Gosposka 39. Trgovina z bonboni in slaščičarna v Mariboru, Stolna ulica št. 6, se priporoča. Cenjene dame! Če Vam zdrkne pentlja na svileni nogavici, jo pustite pobrati s posebnim aparatom v trgovini ročnih del — PAVLA SLU-GOVA, CELJE, VODNIKOVA ULICA — in nogavica je zopet kot nova. Mreže za postelje izdeluje najceneje in najbolje samo tvrdka Šimen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila. Dežni plašči Angleški dežni plašči, ki so stali preje Din 480, sedaj pa po Din 195 — so naprodaj pri tvrdki »COMMERCE«, d. d., -Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 2, prvo nadstropje. Voz-dera za 1500 kg teže se poceni proda v Guncljah št. 13, p. Št. Vid nad Ljubljano. Trgovino upeljano z raznim blagom, radi izselitve ugodno naprodaj. Najemnina nizka, stanovanje poleg. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nekaj posebnega«. Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), poleg skladišča »Alko«. — Sprejema tudi popravila. 0VCSiV9fi*OIWt kupite najceneje pri r?rdk A. VOLK, LJUBLJANA Veletrgovina s titom Heilteva cesta 44. Pred nakupom žimnic otoman, spalnih divanov i. t d., se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica. Ljubljana. Dunajska cesta 25, vhod z Dvorža-kove ulice 3, dvorišče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, nizkimi cenami in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji. Vežjo količino prosa in ajde kupim. — Anion Udir, mlinar, Kamna gorica, Gorenjsko. "Pult za manufakturo, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod zn. »Dobro ohranjen«. Mizarske stroje kupim. Andrej Fajfar, mizar, Podhrezje, Gorenjsko. Med" gozdni, kupuje lvrd'<.-Muc Coloniale, Vodnikov trg. novi bukovi za iabolčnik, se prodajo za ceno 130 Din pr. Gumze, stro,. d„ Ljubljana, Tavčarjeva enHarcIvn ( o m k.n^ A , « . ' sodarstvo. Celie, Breg 6. Redka prilika Gostilna, zelo dobro ido-ča, staro renomirano podjetje, ki iztoči na leto okolu 250 hI alkoholnih pijač, na križišču večih ulic, z vrtom, z vsem potrebnim inventarjem se zaradi bolezni takoj proda za ceno 40.000 din. -Samo resni kupci, naj se osebno oglase pri M. Ko-vačevič, Zagreb, Petrova ul. 27. Posredovalci izključeni. ul- 2, I. nadstr. Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Du- Šivalni stroj dobro ohranjen se proda. Strah Marjeta, Stožice št. 126, p. Ježica pri Lj. Vinske sode od 50 litrov naprej do 800 litrov prostornine -proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. Sode iz trdega lesa, v velikosti 50, 100 in 200 1 boste potrebovali za namakanje sadja, za shrambo kislega zelja in repe, za mošt in druge pridelke. Dobite jih v vsaki množini in po prav nizkih cenah pri tvrdki Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Več vinskih sodov dobro ohranjenih, prodam. Viktor Jeločnik, trgovec, Rožna dolina. Radio troceven, kompleten, zelo dober, radi selitve naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10976 Jesenove trame suhe 8—10 m", 2—4 m dolge, večinoma 40.50.8t> mm, dobra kakovost, proti takojšnjemu plačilu, oddam po nizki ceni, -Vprašanja na - Konrad Lorber, Dravograd. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, Liubliana Duna.iskn e. li Krušno in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN I uihliaoa Stari tre St 32 „MRS10" Mlekarska zatiruga v St. Ruoertu Ure popravlja renovira — večletno iara* stvo — Fran Korošec — urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, vhod Vidovdan- ska 1. posteljne mreže železna zložljive postelje otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi naicenete RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13, Ugodni nakup mnrsk« trave žime. cvilha za modroce in blaga »« prevleke pohištva Voluharje, miši in podgane zanesljivo po konča »Pantiganin« Zor, Dunajska cesta la IV. Drob/lec l amenja prvovrsten, dnevno napravi 50 mn. Mlin za pe-naiska cesta St 38 v Ljub- j Sek, prvovrsten in zelo Rudolf Terčelj na Dolenjske,,,, išče stal- slavbno dje„ nov, :i p il M Ca «..»«: šišenski cerkvi Ljubljana munega masla po znižani , VII _ se toplo priporoča _ 1 •_ j v mestu in na deželi tei Posteline mreže ' "zvr5"ie točno, hitro in ' 1 solidno po nizkih cena! izdeluje najceneje samo vsakovrstne nove družin-Alojz Andlovic, Komen- ske hiše, restavriranja it rabljeno, skoro novo ta- j skega ul. 34. (Nasproti popravila stavb. Načrti iu koj naprodaj radi bole- šole na Ledini.) Spreje- proračuni za to brezplačne zni. Vprašali _pri: Kon- | majo se vsa popravila.-------- - - Motorno kolo znamke »Puch« 220, malo rad Lorber, Dravograd. Pristen med Bukova drva 1 m dolga, 18 sežnjev — kupim. Ponudbe na upra Snoj, Ljubljana, Preier- vo »Slovenca« pod »Dr- franko. Franc Markelj nova ul. 30. ra« št. 11.091. Vrhnika. Pohištvo Spalnice vsakovrstne in 1 pisalne mize ter sploh vse ostalo pohištvo Vam nudi po izredno nizkih cenah in na cena v Ljubljani. Na- edinole Ivan Kuhar, mi-1 slov pove uprava »Slov.« zarslvo, p. Vižmarje, Št. ood št. 11041. Vid nad Ljubljano. enostaven, 25 m3 dnevno I debelino peska po po- cvetlični ali ielka razpo- liubnosti. Ugodna prodaj Siljam 5 kg za 95 Di Zidarska dela nn»e stavbe In h ina popravita solidno In ugodno »ril Stavbno podjetje I. uižint n, Liubljana M o č n I k n t n u 1 I c n 13 (zada) ta voja&ko bolnico) Okvirjenje ■slik, fotografij, svetih podob. Okvirji izgolovlieiri v dveh urah. Velika zaloga slik. V zalogi ravni in ovalni okvirji vsakf vrste in velikosti. Naročila po pošli izvršena takoj. Steklarna M. Rauch Celje, Prešernova ulica, UiaSiBgTsliiH frgoosSse tinllg«, Slrate, inntaps, noleze, hErbarije, adietnailue kssjiSSšeK, bloke, EUKshc 1.i. d. Krarr nudim po skratna Mgndn.il!> ccnah! Ra tšEfesls! - - Ra ANTON JAKEŽIČ Muiaišatia, FisirjansSsa m. Knjigoveznica In črlalnica trgovskih knjig. Prodala blaga v konkurzu V konkurzni zadevi Žitnik Franjc, trgovke v Medvodah št. 18, se proda na javni sodni dražbi dne 24. septembra 1931 ob 9 vsa zaloga raznega manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga, inventar trgovine in pohištvo, ki se nahaja v stanovanju iste hiše, ter zlatnina. Po možnosti se bo vsa zaloga trgovine s pripadajočim inventarjem prodala hkrati, Zato pridejo v prvi vrsti v poštev ponudniki glede cele zaloge in inventarja, nato ponudniki glede posameznih partij blaga in če tudi teh ne bo, ponud-liki glede posameznih predmetov. Natančnejše informacije daje podpisani upravitelj stečajnega sklada, pri katerem se je tudi v poslovnih urah zglasiti zaradi ogleda trgovine in naloge, ki se pa zamorejo ogledati tudi med 8. in 3. uro pred dražbo. Dr. Josip Jaške, advokat v Ljubljani, Miklošičeva cesla 18. PORTUGALKA Liter 14 Din Štajersko belo .... Din 20 in 16 Dolenjsko belo in rdeče „ 12 Abonenti na hrano se sprejemajo. Priporoča sc Gostilna KERSZC $«Slt41 s A Gononec Gurisli, lovci, smučarji vedno bolj zahteva/o samo kvalitetne čevlje, na višku so danes v kvaliteti in izdelavi „%m" gomrii Zahtevajte cenik od ,,KARO" industrije MARIBOR, Koroška 19 Za vse večle krale oddamo zastopstvo ali somoprodafo. — Špirit — Br8ndy Branjevec, rum, in vse vrste likerjev Perhavec, Maribor, Gosposka ul 9. Tei.25 80 trosobna z vsemi modernimi pritiklinami, zelo udobna, odda v najem ali na odplačevanje Vza eniiiti lavanMainica v ieu:»i oni Istotam se oddasta s 1. novembrom t. 1. v najem civa lokala. BSffiHnMgBai Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo lesarski ft, »arhclnili pežarsm stehlarshSto, piesfrarsiiaži m m tioaavo ohenshiti zaslorow za stanovanjsko hišo v Celju. Vsi podrobni proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. t. m. dalje med uradnimi urami. Zapečatene, v smislu razpisa sestavljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III. do 1. oktobra t. L do pol 12. ure dopoldne. zavod zn nameščence v Liu&llani. Zahvala. vsem, ki so spremljali na zadnji poti našo nepojabno mamico Tončko Okorn roi. Hafner. Pre-irčnn zahvala častiti duhovščini, vsem gospodom zdravnikom, posebno pa gospodu Dr. Jožetu Kantu, ki je ves čas dolgotra ne bolezni bil v neumorno pomoč in tolažbo. Globoko smo hvaležni vsemu članstvu iSokolskega društva v Škofji Loki za globok > sočustvovanje in številno spremstvo na zadnji poti, za darovane vence in v srce segajoče poslovilno besede kakor za lepo žalno petje. Posebej se šo zahvaljujemo onim, ki so s številnimi izrazi sočutja in sožalja lajšali tako težko bol ter ji poklonili toliko cvetja. Vsem skupaj Bog plačaj. Žalujoči ostali. škofja Loka, dne 18. septembra 1031. mino in industrijo ulico %ta. 30 (v lastnem posiopfu) kamnoseški mojster n liiiji, Mm c. 31 priporoča bogato zalogo nagrobni} spomenikov od mar morja in granita, plošč« za grobnice, marmorna !e plošče za niobilje pc najnižjih conah. Hiša v Kamniku z gostilno, mizarsko delavnico in kot poracijskimi pravi en mi bo prodana na javni dražbi dne 19. X. 1931 ob 9. uri 30 minut Hiša ima velik vrt ler leži ob glavni cesli v Kamniku. Natančnejše informacije daje dr. Žvokelj, advokat v Kamniku. Jedilni list konjskage mesa tiolaš veliki . . Din 3"— (•ulaš mali . . . llin P60 Szegedin irulas . l)in 4-— liriola .... Din -P— Dunajski zrezek l>ia ti — Kosilo.....biu li'— Itižota.....llin ,V— M.iksronovo mesn llin •!'— Me«o s čebula . l>in 4"— Zrezki v papriki llin Jeiik v omaki . II5' Saruie .... Din Kranjske klobase z zeljem . . . Din Nailevunn paprika llin Hrenovka v omaki Din Pljučna pečenka ida divjačina . llin 4 -4- B-- 4'Bfl 2-50 C-- Raiene prikuhe: Zelje.....Din P50 Repa.....Din P50 Salate rame ii Din 2'— Vino lielo . . . Din 16'—-14*— cviček .... Din 11 — črno Din I2'— pivo vrček Din 4"50, mahi Din — Se priporoča restavračila Marinšek Ljubljana. Prečnn uliea 0 P. VII/21J30 2125 Prostovoltno sodna dr mM v $1. Vidu nad i)u:>3(ano. V nedeljo, dne 20. septembra ob ?. popoldne se bode na licu mesla v Št. Vidu prodalo: Hišo St. 16 -v S«. Vfdu. lakozvano „Fernadovo hišo", stoječo sredi vasi ob državni cesti, pripravno zlasti za obrt in k lej hiši spadajoči vrl z dvoma šupama in kozolcem. Vrl se razdeli ua štiri stavbne parcele. Izklicna cena za hišo je 80.000 Din, za posamezne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plač« v obrokih. Dražba se vrši v vsakem vremenu. — Ostuli družbeni pogoji so na vpogled pri pod pisanem sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII,, dno L septembra 1031. dbrestovania vlog, naHun in prodala vsako vrstnih vrednostnih oooirjev deviz in valut borzno naroČila nneduimi in krediti vsake vrste, cshomut in Inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. Z010. Z4S7. Z598: interurban Z7G6. Z8DG r iaMK.-w*r/ury -mm 3. -i. 2 a ^ o ■SSŽ* N O X a> o. JC S 63 i: N - a S}, S i? P J ® šž - o p, c = , C l ' 5 5! „ - " r H g | S ž > ~ s N« O C ^ 5 S 4Ci a. obči 3 S r -14 s-i ic t. ^ f S iS i CM , 135 B -J ^ S B ^ 'Z ' S ič T UN » i«cj Z a'n I S* Josip Lavtižar: Bled in Brihsen Zgodovinska povest iz 17 stoletja. Kanonik dr. Eder je ugotovil, da je cerkev premajhna in da zato ne zadostuje svojemu namenu. O večjih shodih — tako je slišal pripovedovati — mora stati polovica ljudi na prostem. >Hotno pa skrbeli za no\o,« je odgovoril \Vels-berg s poudarkom. To se je po preteku nekaj let tudi zgodilo. Poleni je šel v proštijsko hišo, ki je enako cerkvi klicala po popravi. Prošt Jurij Burnel ga je sprejel pri vhodu. Škof je pohvalil proštovo dosedanje dušno-pastirsko delovanje in ga bodril, naj postreže božje-potnikom v vseh potrebah. Omenil je tudi nesporazum med proštont in puščavnikotn. Prosil je prosta, naj potrpi z Adolfom in živi z njim v bratski slogi. Odpustimo, da bo tudi nam odpuščeno. Dalje je obiskal mežnarsko preprosto stanovanje in ludi pu-ščavico, v kateri je samotar i 1 Adolf VVaidmann. Preden so zapustili otok, je stopil Welsberg z vso družbo še enkrat v cerkev ler se priporočil Marijinemu varstvu. Opravil je molitve za srečno potovanje in jilt sklenil z besedami: - Angelis suis l)eus mandavit de te, ut custodiant te in omnibus viis tuis. (Svojim angelom je za/povedal Bog o tebi, naj te varujejo na vseh tvojih potili.) Pred cerkvijo je čakalo veliko ljudi, ki so škofa pozdravljali. Med njimi je bila tudi Ribičeva Rezika. Vsa vesela je pripovedovala, kako ie srečna, da je tudi ona poljubila roko visokemu in ljubeznivemu gospodu. Drugi dan zjutraj je bilo na blejskem gradu živahno vrvenje. Prišel je čas, da se popotniki vrnejo na Tirolsko. Na Bled so dospeli 4. avgusta in bivali tukaj 16 dni. Dne 20. avgusta pa so bili pripravljeni za odhod. Ko je sla karavana iz Briksna ua Kranjsko, .ie štela 26 oseb in 40 konj, in ko je odhajala z Bleda, je bilo število prav tisto, ker sc ni nikomur pripetila kaka nezgoda. Tudi zdaj so peli zvonovi pri župni cerkvi sv. Martina in pri Marijini cerkvi na jezeru, toda ti glasovi niso bili tako veseli kakor o prihodu. Slovo je vedno združeno z otožnim čuvstvom. Naročila, priporočila in podajanje rok so običaji pri vsaki ločitvi. Še škofu \Velsbergu, ki ni bil našega rodu, so se svetilo solze v očeh, ko je videl to verno kranjsko ljudstvo, kako kleči prod njim in ga prosi blagoslova. Pa je bil tudi zelc radodaren. Veliko denarja je razdelil potrebnim- Ko so mu rekli, da ne bo mogel prili nazaj v Briksen, jc odgovoril: : Kar dam, to imam. Pri povratku si naša družba ni izbrala potovanja skozi gorenjsko dolino, koder jo prišla, temveč cesto na Tržič in če/, Ljubelj na Celovec. Ta cesta je bila mnogo boljša kakor ona skozi Kranjsko goro in čez korensko sedlo v Beljak, škof je želel pri tej priliki ogledati marljivi obrtnijski kraj Tržič, o katerem jc slišal večkrat pripovedovati. Blizu Naklega so se obrnili popotniki proti severu in dospeli v ozko dolino, obdano z visokimi gorami. Mislili so, da pridejo v samotno sotesko, toda kako presenečenje! Ugledali so Tržič, c;d koder so jim udarjala na uho težka kladiva ondotnih kovačnic. Tržiški župnik Jurii Vide ic bil pravočasno obve- ščen o škofovem prihodu, ker mu je poslal župnik Orchar sledeče pismo: Na Bledu, 14. avgusta 1628. Častiti brat v Gospodu, dragi prijatelj! Naznanjam Ti, da zapusti briksenski škof Welsberg 20. t. m. Bled in se pripelje ta dan opoldne v Tržič. Prosim, da naročiš v stari dobri gostilnici pri Železnikarju kosilo za pet oseb. S škofom se namreč vozita kanonik dr. Eder in tajnik Kolb. Welsberg pa vabi na obed tudi Tebe in Tvojega duhovnega pomočnika. Za drugo škofovo spremstvo oskrbi kosilo tam, kjer veš, da lahko postrežejo. Upam, da dobijo konji, 40 po številu, dovolj prostora. Presvetli želi prenočili v župnišču, da opravi zjutraj sv. mašo. iz Tržiča se odpelje 21. avgusta dopoldne. Lepo bi bilo, da hi se mu z duhovnim pomočnikom in z drugim ljudstvom poklonili pred cerkvijo sv. Andreja. Skof nc kaže visokosti nc v govorjenju in ne v vedenju, zato naj Te nc skrbi, kako boš z njim občeval. Z upanjem, da boš vse uredil, kakor sem Tc prosil. Tc iskreno pozdravlja Tvoj stari znanec Matija. Okoli poldneva sc jc pripeljala vsa družba v Tržič. Župnik Jurij Vide jc po navodilu pisma oskrbel slovesen sprejem pred cerkvijo sv. Andreja. ( Tržičanih jo znano, da rodi vprašujejo, kdo in odkod .je tujec, s toliko večjim zanimanjem so ogledovali Tirolce. Tem jo pa tudi ugajalo, da so jih sprejeli tako priiazno ZH: Dom, OBRT m INDUSTRIJO D0RKOPP ŠIVALNI STROJI ZHLOGH: LUDI/. BHRHGH LJUBLJRNR ŠELEMBURGOtfH ULICH 6 TELEFON 29-80 Samo kdor v miru izbira dobro kupi! Ako morale iz trgovine v trgovino, da si ogledate blaao, se boste v stiski in naglici odločili morda za nekai, radi če-gar se boste pozneje ke-sali; ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Ta imate čas, da pregledate in precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigo-varial za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE NAŠO KOLEKCIJO GRADI.A tN DRUGEGA ZA SPODNJE HI AČE in dobili 10 boste v par dneh, seveda brezplačno in brezobvez.no. Potem sedite in izberite ono kar najbolj odgovarja Vašemu okusu Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpadeio razne |>ro-vizije; Vi kujdte torej bol|še blago za manj denarja. ?.e pol stoletja streže-mo.zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odpremna tvrdka /t 2agreb. Ako še nimate našega glavnega kataloga zahtevajte ?a. Cez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. Sobosliksrstvo in pleskarstvo hitro, točno in ceno izvrši Ivan L o r b e r , Maribor, Vetrinjska 5. Poceni in dobro kupite ure, zlatnino tn srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki H. SUTTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glashutte, J VV.Cli Schaffhausen, Solvil, Omega, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr cenik zas oni in poštnine prosto od H. SUTTNER. LJUBLJANA 2 Steblu z razvito krono aznlta vrnt CENIK SADNIH DREVES .Tnb€S. j Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportira nje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in In trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna 1 Delo solidno ! Franjo Repič, sodarsko podjelje Ljubljana-Trnovo, Koiezijska ulica 18 MANUFAKTURNA TRGOVINA M. GAJŠEK Glavni trgi MARIBOR Glavni trg 1 Največja izbira moškega in ženskega blaga, svile, cefira. plalna itd. Velika zaloga posteljnih odei domačega izdelka 1 Solidna i ostrežba. Cene solidne. Tudi letos so na prvem mestu francoska knlosa Dele In barvaste ploščice za štedilnike in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje naicencie MATERIAL TRG. DR. Z O Z. Liubliana, Dunajska cest« 36/11. Telefon 27-16 Drzolntl Malerlal Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica LJubljana v lastni palači ob Miklošičevi ln Masarykovl cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Rtnrfavjgev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Polncareova 2 1 Zahvala. Po smrti moje matere gospe Aiar/jc Schroif sem prejel od »Ljudske samopomoči v Mariboru" tnlcoj izplačano pripadajočo podporo, ce tudi je bila zavarovana še samo 3 mesece; prerano smrt je povzročila nezgoda. Moja dolžnost je, da priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje, ako še ni njega član. Bušeča vas pri Cerkljah, dne 15. septembra 1931. Ervin Schroif. Prvovrstni izdelek in materijal Najlažji tek. Ceno brez konkurence I VIKTOR BOHINEC • LJUBLJANA Dunajska costa 21 Cenikibrezplačnol Ob prebridki in tragični izgubi naše ljubljene hčerke, sestre, tete in svakinje, gospodične Frančiške Grum A li ste že ooravnaU naročnino? se vsem za vse dokaze iskrenega sožalja in sočutja, kakor tudi za spremstvo na njeni zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Zadvor pri Ljubljani, dne 19. septembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA TELEFON STEV. 2057. 2470. 297