GDK: 907+686.31 :(497.12)(063) 
Krajinskoekološki vidiki velikih posegov (cest) 
v gozdni prostor 
Landscape-Ecologic Aspects of Heavy lnterventions (Roads) into 
Forest Space 
Boštjan ANKO* 
Izvleček 
Anko, B.: Krajinskoekološki vidiki velikih pose-
gov (cest) v gozdni prostor. Gozdarski vestnik, 
št. 10/94. V slovenščini, cii. lit. 9. 
Članek obravnava vpliv gradnje cest in frag-
mentacije gozda na gozd in njegove funkcije ter 
na krajino. Posebej je opozorjeno na vpliv gradnje 
cest na habitate in migracijske poti divjih živali. 
Ključne besede: gradnja cest, krajina, funkcije 
gozdov, fragmentacija gozda. 
Cesta z vsem dobrim in slabim, kar 
prinaša, že dolgo sooblikuje našo kulturno 
krajino. Začetki oblikovanja današnje slo-
venske krajine segajo vsaj v bronasto dobo 
(prib!. 1700-800 pr.Kr.), ko se prvič jasno 
prikaže "slovenski prometni križ" (karta 1 ). 
Pomembnost prehodnega značaja našega 
ozemlja se zlasti pokaže v rimskem obdo-
bju, ko se sistem cest rimskega sveta 
najbolj zgosti prav v našem prostoru (karta 
2). 
Veliki posegi v ekološke sisteme, kot je 
krajina, zahtevajo prostorsko in časovno 
vzeto veliko merilo obravnave njihovih po-
sledic. Ne obravnavamo več le posameznih 
vrst niti ne posameznih ekosistemov, am-
pak procese v više integriranih ekoloških 
sistemih - tj. krajinah. 
Izguba redke vrste ali habitata je v tem 
časovno-prostorskem merilu le drobna epi-
zada v procesih, ki jih je neki poseg sprožil 
in se ne bodo ustavili z dokončanjem pro-
.jekta. 
• Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Oddelek za 
gozdarstvo BF, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, 
SLO 
404 GozdV 52, 1994 
Synopsis 
Anko, B. : Landscape-Ecologic Aspects of 
Heavy lnterventions (Roads) into Forest Space. 
Gozdarski vestnik, No. 10/94. ln Slovene, lit. 
quo!. 9. 
The article deals with the effect of road cons-
truction and forest fragmentation on the forest 
and its functions as well as on the landscape. 
Special stress is !aid on the effect of road cons-
truction on habitats and migration routes of wild 
animals. 
Key words: road construction, district, forest 
functions, forest fragmentation. 
Gozd kot najnaravnejša in najviše razvita 
naravna skupnost je zaradi svoje komplek-
snosti, dolgoživosti in velikega prostor-
skega deleža verjetno zares odlično merilo 
tega, kar se dogaja z našim okoljem. V 
marsičem lahko njegovo usodo enačimo z 
usodo okolja. 
S krajinskoekološkega vidika je torej 
gozd (v smislu teorije Formana in Godrona) 
prvobitna matica, iz katere je človek z 
vlaganjem zaplat in koridorjev oblikoval in 
izoblikoval trenutno kulturno krajino, saj je 
pokrival okrog 95% našega praprostora. 
Vlaganje zaplat in koridorjev pomeni krči­
tev gozda. Ponekod je ta napredovala do 
· te mere, da se je gozd po površinskem 
deležu in v funkcionalnem smislu v prvotni 
gozdni krajini znašel v podrejenem položaju 
zaplate (npr. osamljenega otoka sredi 
agrarne ali urbane krajine ipd.) ali koridorja 
(omejka - živice - meje, tj. ozkega pasu 
drevnine vzdolž posestne meje, poti, vodo-
toka, ježe ipd.). 
Bistvo količinskih vidikov vplivov krčitve 
gozda na ekološke razmere v krajini pov-
zema Slika 1 (po Curtisu, cit. Burgess in 
Sharpe, 1981 , s. 3). 
•tt -· 
! 
Krajinskoekološki vidiki velikih posegov (cest) v gozdni prostor 
o . - "' - . J . ~ = • <?•o - . • . D = - o . . o• t . ... 
o ~ <J c D "'- . . . Ir ;17 . . . 
oc;' 1~ ~, . ·--~ ' • , '• .• .. o .. ~ . - . 1 ' 6 o .!!. • ' ~ • D oo . -~~ !902 !950 
Slika 1: Proces fragmentacije gozda (Green 
Country, Wisconsin 1831-1950) (Curtis, cit. 
Burgess in Shape 1981, s. 3) 
Figure 1: The Process of Forest Fragmentation 
Z ekološkega vidika pomeni manjšanje 
površinskega in funkcionalnega deleža go-
zda v prvotnem gozdnem prostoru pred-
vsem: 
- zmanjševanje v krajini navzočih količin 
organske snovi, 
- večjo snovno in energetsko odprtost 
krajinskega ekosistema, 
- večanje hitrosti pretokov snovi in ener-
gije, 
- spreminjanje ali uničevanje habitatov 
in s tem zmanjševanje avtohtone biološke 
raznovrstnosti. 
V okoljskem smislu pa zmanjševanje 
gozdnatosti vpliva predvsem na spre-
membe v: 
- vodnem ciklu, 
- topo- in mezoklimi, 
- estetskih prvinah prostora. 
V primerjavi z zgodnejšimi, recimo eneo-
litskimi krčitvami gozda pretežno v agrarne 
in živinorejske namene, imajo koridorske 
krčitve za prometno infrastrukturo za usodo 
gozda pomembne sekundarne posledice, 
kot npr. koncentracijo poselitve v koridor-
skem območju. Na širši kulturni prostor pa 
vplivajo nove prometne povezave s pretoki 
snovi, energije in informacij, s trganjem 
migracijskih poti živalskih vrst, ki so vezane 
na velike prostore, z vnašanjem novih ras-
tlinskih in živalskih vrst, živahnejšo trgovino 
itn. 
Žal se še danes običajna obravnava 
vplivov velikih posegov na gozd omejuje le 
na neposredne izgube gozdnih površin za-
radi krčitev. 
že o količinskih vidikih tovrstnega zmanj-
ševanja gozdnih površin vemo razmeroma 
malo in še manj o kakovostnih, tj. zlasti 
ekoloških vidikih vplivov gradnje cest na 
krajinske sisteme in procese. Poleg že 
Nekatere krajinske spremenljivke za obravnavano območje (op. cit.) 
Some Landscape Variables of the Area Dealt With 
1831 1882 1902 1935 1950 
1. Skupna gozdna površina (ha) 8724 2583 841 419 318 
[ota! forest area (ha} 
2. Stevilo gozdnih otokov 70 61 57 55 
The number of forest islands 
3. Povprečna površina otoka (ha) 8724 36.9 13.8 7.4 5.8 
The average island area (ha) 
4. Skupni obseg (km) 156.9 97.0 74.8 63.1 
T ota/ circumference (km) 
5. Povprečna najmanjša razsežnost (m) 9340 607 371 271 241 
The average minimum extension (m} 
6. Povprečna razdalja med otoki 153 332 336 339 
The average distance between islands 
7. Dolžina roba (miha gozda) 60.8 115 179 208 
The length of forest edge (miha of forest) 
8. Index zveznosti 32 6 3 o 
Function index 
GozdV 52, 1994 405 
Krajinskoekološki vidiki velikih posegov (cest) v gozdni prostor 
Tabela 1 : Pregled izgub gozdnih površin v 
Sloveniji zaradi gradnje cest v obdobju od 
1981 do 1990 (Anko 1987, s. 153; 1991, s. 188) 
Table 1: A Survey of Forest Area Loss in Slovenia 
due to Road Construction from 1981 to 1990 
ha % 
Skupna površina krčitev gozda 6077 100 
Total deforested area 
Skupno število krč itev 5944 100 
Total number of deforestations 
Površina krčitev za ceste 1560 26 
Deforested area intended for roads 
število krčitev za ceste 932 16 
The number of deforestations 
intended for roads 
omenjenih sekundarnih vplivov predstavlja 
gradnja cest zagotovo vnašanje krajinskih 
sestavin, ki so npr. v primerjavi z agrarnimi 
gotovo trajnejše, nepovratnejše in so za 
naravne (migracijske) tokove v krajinskih 
sistemih večje ovire. 
Gotovo povzročijo takšne količinske 
spremembe v prvotni gozdni krajini tudi 
kakovostne premike. Ti so povzeti v pojmu 
fragmentacija (drobljenje) gozda, ki ga je v 
svojem delu "The Fragmented Forest" leta 
1984 izčrpno utemeljil Larry Harris, izhaja-
joč iz teorije Mc Arthurja in Wilsona o 
"otoški biogeografiji" iz leta 1967. 
Fragmentacijo so v naslednjih letih prou-
čevali in interpretirali različni avtorji (npr. 
Vos in Opdam, Hansen in di Castri etc.) 
predvsem z vidika habitatov, čeprav je 
očitno, da drobljenje naravne krajinske ma-
tice ne ustvarja le metapopulacij z motnjami 
v habitatih, ampak tudi nujne premike v 
delovanju prizadetih krajin, tj. spremembe 
v tokovih snovi in energije ter spremembe 
v medsebojih razmerjih med krajinskimi 
ekosistemi. 
Vos in Opdam (1993, s. 147) definirala 
fragmentacijo kot proces in kot vzorec pro-
storskega razporeda hkrati. 
Kot proces pomeni fragmentacija uniče­
vanje habitatov, ki pušča za seboj preostale 
fragmente, raztresene po vsej novo nastali 
krajini . Za vrste, ki so omejene (specializi-
rane) na prvobitni tip habitata, pomeni frag-
mentacija razpad habitata v majhne, pro-
storsko ločene zaplate, obdane od prosto-
ra, ki je neprimeren za razmnoževanje, 
406 GozdV 52, 1994 
prehranjevanje, za zaklonišče ali za vse 
hkrati. 
Razume se, da fragmentacija najbolj pri-
zadene prostoživeče divje živali z zahte-
vami po velikih habitatih. Vpliva pa tudi na 
teritorialne ptice in celo insekte: če se 
habitat krešiča zmanjša na manj kot 5 ha, 
bo v njem izumrl (Barth, 1987, s. 65). 
Upoštevati je treba, da različne vrste na 
fragmentacijo različno reagirajo : ene se 
bodo izselile, nekatere bodo izumrle, druge 
se bodo prerazmnožile, tretje priselile v 
novo krajino. 
Fragmentacijo pa lahko razumemo tudi 
kot prostorski razpored - rezultat razpada 
osnovne matice. V tem primeru jo lahko 
opišemo funkcionalno kot prostorsko razpo-
rej eno množico zaplat habitatov, ki jo ozna-
čujejo površina in oblika zaplat, njihov raz-
pored in upornost njihove okolice na preha-
janje vrst- ali tokovi snovi in energije. 
Pogosto spregledan je učinek fragmenta-
cije na ustvarjanje ekotonov -tj. gozdnega 
roba, ki z vidika ohranjevanja avtohtone 
biološke pestrosti gozdnih vrst seveda ni 
primeren. 
Kaj s tega vidika pomeni, če avtocesta 
preseka 4-hektarski gozdni otok (pri čemer 
imata krog oz. kvadrat zelo ugodno raz-
merje med dolžino roba in površino), kaže 
slika 2. 
Hansen in di Castri (1992, s. 11) predpo-
stavljata, da imajo za avtohtono življenje 
kakovostne in površinske spremembe v 
ekotopih verjetno naslednje največje posle-
dice: 
1 . dramatičen upad biološke raznovrstno-
sti na genski, vrstni in biotopski ravni, 
2. izjemno močno izumiranje vrst na 
lokalni in globalni ravni , 
3. motnje preostalih skupnosti z možnos-
tjo vdora novih vrst. 
V tem kratkem prispevku sem želel opo-
zoriti na nekatere kakovostne razsežnosti 
velikih posegov v gozdno okolje kot na-
ravno pramatico našega prostora in okolja 
nasploh. 
Ne izginja pod novogradnjami le gozd, ki 
ga ne bo več - tudi tisti , ki ostaja, se 
močno, včasih nepovratne spreminja zaradi 
·• . 
Krajinskoekološki vidiki velikih posegov (cest) v gozdni prostor 
'" '" 
R 
Slika 2: Prostorska razmerja v gozdnem otoku kvadratne oblike s stran ico 200m - a) pred 
posegom in b) po vnosu 50 m širokega cestnega koridorja (širina gozdnega roba je 200m) 
Figure 2: Spatial Relations in a Forest Island of a Square Form with a S ide of 200 m - a) before the 
lntervention and b) after the Introduction of a 50 m-Wide Road Corridor (the Width of the Forest Edge 
is 200m) 
s 
N 
R 
c 
skupna površina a) Pred posegom b) Po posegu 
total area a) Before intervention b} After interv~ntion 
notranja cona 
internat zone 40.000 m2 = 100% 40.000 m2 = 1 OO% 
robna cona 25.600 m2 = 64% 11.200 m2 = 28% 
edge zone 14.400 m2 = 36% 18.800 m2 = 47% 
cesta 10.000 m2 = 25% 
road 
Karta 1 : Glavna najdišča iz bronaste dobe in kulture žarnih grobišč 
Map 1: The Main Sites from the Bronze Age and the Cu/ture of Urn Cemeteries 
• ~~j~f2~gbi!~na 
® ~~~~~~ag~~~\~~t 
.t. i~~~ofl"~~~~i:,b~ ~ 
GozdV 52, 1994 407 
Krajinskoekološki vidiki velikih posegov (cest) v gozdni prostor 
--·-·-·- - ··~ ... -- - -...-.-....... """'-·) .. •·-~· -·--
Karta 2: Sistem rimskih cest (Zgodovina cest na Slovenskem, 1972. Republiška skupnost za 
ceste, Ljubljana) 
Map 2: The System of Roman Roads 
takih posegov. Verjetno človek ne more biti 
proti njim kar na pamet. Lahko pa zahteva, 
da bi bili do narave bolj prijazni. Da bi se 
načrtovalci vsaj včasih zavedli, da imajo 
moralno dolžnost pomisliti , da nove, smelo 
načrtovane ceste ne sekajo le poljskih in 
vaških poti, ampak tudi tiste, ki so si jih 
stoletja pred nami utrli žabe, medvedje, 
jazbeci in jelenjad in da v razdeljenih in 
pohabljenih habitatih in skupnostih -člove­
ških in živalskih - ostajajo zmeda, tesnoba 
in razpad, ker ceste ne zarezujejo le v 
krajinski fiziotop, ampak tudi v krajino kot 
živo skupnost. 
408 GozdV 52, 1994 
VIRI 
1. Anko, B., 1987. Posegi v gozdni prostor v 
obdobju 1981-1985. V : Problematika vnašanja 
tujkov v gozdni prostor. VTOZD za gozdarstvo 
BF, Ljubljana, s. 137- 160 
2. Anko, B., 1991. Posegi v gozdni prostor v 
obdobju 1986-1990. Zbornik gozdarstva in lesar-
stva 38, Ljubljana, s. 185-197 
3. Barth, W.-E., 1987. Praktischer Umwelt und 
Naturschutz. Paul Parey, Hamburg 
4. Burgess, R. L. , Sharpe, D. H., 1981. Forest 
Island Dynamics in Man-Dominated Landscapes. 
Springer-Verlag, New York, 310 s. 
5. Hansen, A. in Di Castri, F. (ed.), 1992. 
Landscape Boundaries. Springer, New York, 452 
s. 
6. Harris, L. , 1984. The Fragmented Forest. 
The University of Chicago Press, Chicago, 211 s. 
7. Vos, C., Opdam P. (ed.), 1993. Landscape 
Ecology of a Stressed Environment. Chapman in 
Hall, London, 310 s. 
8. - Zgodovina cest na Slovenskem, 1972. 
Republiška skupnost za ceste, Ljubljana 
9. -Zgodovina Slovencev, 1979. CZ, Ljublja-
na, 964 s.