L)K. HELMUT GERNSHLIM (1913-1995)
Helmut Gernsheim, rojen letu 1913 v Munchnu, je v drugi polovici nagega stoletja zaslovel kot izjemno uspešen pionir zgodovine fotografije- Z osnovnim znanjem iz umetnostne zgodovine jc postal sistematičen zbiralec, raziskovalec, plodovit strokovni pisatelj z meti narodno odmevnostjo in obenem priljubljen univerzitetni predavatelj. Svojo slikovito življensko pot je zaključi! julija 1995 v Luganu.
Gersheim je neposredno povezan tudi /. zgodovino fotografije na Slovenskem, zato je prav, da mu posvetimo delček svoje pozornosti, ki je predvsem informativnega značaja, pa tudi znamenje spoštljive hvaležnosti.
Gernsheim jc biJ že od mladosti usmerjen v dojemanje vizualnih vrednot, odlikovala pa ga je tudi vztrajna raziskovalna žilica. Sprva seje na miinehun-ski univerzi posvetil umetnostni zgodovini V praktično fotografijo se je uvajal na ugledni bavarski ustanovi za svetlobno sliko. Leta 1937 se je spretno, kot udeleženec neke kulturne prireditve, umaknil nacizmu in ostal v Londonu. Tam mu je prišla prav dvojna izobrazba. Zaposlitev je dobil na nekem inštitutu, obenem se je ob konkretnem fotografskem delu začel poglabljali tudi v likovno teorijo. Vzor mu je postal Beaumont Newhall, ki je prirejal v Muzeju moderne umetnosti v New YoTku dobro zasnovane fotografske razstave.
Gernsheima je začelo zanimali predvsem zbirateljsko delo in odkrivanje najstarejših izvirnih primerkov fotografske motivike. London in s fotografsko tradicijo bogata Anglija sta mu že med vojno, ko so še padale bombe, in takoj po maju 1945 odpirala hvaležno področje za stroko, ki se je šele začela uveljavljati, Postal je neke vrste fotografski arheolog, bogato najdišče pa je našel v razdobju viktorijanske Anglije, ko je bila fotografija v naglem razvoju in tesno povezana z vsemi takratnimi družbenimi sloji, vse do kraljevske družine in Londonskega fotografskega združenja, ustanovljenega leta 1853.
249
Pri Phaidpn Press (London, New York) je izšla leta 1951 Gernshetrnova knjiga Masterpieces of Victorian Photography, t uda pred tem je avtor izdal že sedem svojih knjig. Njegovo pivo delti iz leta 1942 je bilo New Photo Vision, s katero je začel v Veliki Britaniji propagirati fotografsko zvrst nove stvarnosti, ki je imela v stari gardi zanimive nasprotnike, V tem času je ustvaril Gernsheim s svojim aparatom svetlobno slikovite detajle stare arhitekture in kiparstva. Leta i950 jc objavil lastne motive v knjigi Beautiful London, ki je izšla v poveč ponatisih.
Kol uvajanje v obširno zgodovino fotografije v Evropi in Ameriki štejemo tri njegove monografije, osredotočene na sedaj že dobro znane ustvarjalce fotografske podobe: Julio Margaret Cameron, Lewis a Carrol la in Rogers Fentona. Monografije so izšle med letoma 1948 in 1954. Pn zadnji, ki opisuje življenje in delo reporterja iz krimske vojne, je kot soavtorica navedena Gernsheimova žena Alison. Pozneje jo srečamo še pri osmih knjigah. Gernsheim mi je osebno omenil, da je imela pomembno vlogo zlasti pri prvi izdaji obširne The I listurv of Photography, ki je izšla leta 1955 (Oxford University Press), deset let pozneje pa v skrajšani obliki z naslovom A Concise History of Photography. Prevedena je hila v osem jezikov, Razširjena izdaja večjega formata te zgoščene zgodovine je bila natisnjena leta 1986.
Prva obširna izdaja zgodovine fotografije, delo Helmuta in Alison Gernsheim iz leta 1955, je izšla kot revidirano in razširjeno delo leta 1969. Nemško jezikovno področje pa je dobilo navedeno delov ugledni izdaji propilejk (Frankfurt, Berlin. Dunaj) leta 19K3. Zanimivo sodelovanje med avtorjem, založbo Electa v Milanu in založbo Thames and Hudson (London, New York) je rodilo med letoma 1981 in 1989 ponovne izdaje Gemslieimove zgodovine fotografije, vendar to pol v reprezentančnih izdajah in v več zvezkih. Knjige so opremljene z reprodukcijami v odlični tiskarski tehniki, s preglednim in lahko berljivim oblikovanjem sirarn, v velikem formatu in na dobrem papirju. Bogata snov je razvrščena v tri knjige.
Prva - z naslovom The Origins of Photography - obravnava predzgodovi-no fotografije, delo pionirjev-izumiteljev in oba prva praktična postopka, da-gerotipijo in k. t lot i pij o, tako v Evropi kot v Ameriki. Electa je vstavila samostojno poglavje o začetkih fotografije v Italiji avtorice Daniele Palazzoli, Dodane so opombe, bibliografija in abecedni seznam imen. Okus po izvirnih fotografijah nam sugerirajo reprodukcije v srebrnih, črno-belih in sepija Ionih, v barvah pa so natisnjene kolorirane dagerotipijc. Slikam je dodeljena samostojna vloga, vseh fotografij je 171.
Enako pohvalo lahko izrečemo drugi knjigi z naslovom The Rise of Photography - The Age of Col I od i um. ki obsega razvoj fotografije med letoma IK50 in IK80,
Tretja knjiga, oziroma zvezek, osnovan na prvotnem Gernsheimovem delti iz leta 1955, je naslovljena The Popularisation of Photography. Gernsheim se je posvečal predvsem odkrivanju, dokumentiranju in objavi konkretnih dejstev, slik, tehničnega razvoja, avtorjev, zaslug posameznih držav
250
in kronoloških preglednic. S lem je postavil trdne temelje za likovne analize fotografske slike v vseh fazah njenega razvoja, iudi sam se je lotil nekaterih estetskih vidikov. Leta je izdal knjigo Creative Photography - Aesthetic Trends 1839-1960. AvIot je v 21 poglavjih, ob 244 reprodukcijah orisal posamezna obdobja fotografije na njeni poti zbliževanja z likovno umetnostjo. Knjiga jc izšla v prenovljeni obliki ponovno leta 1991 (Dover Publications, New York).
Med Gernsheimovi uspešnimi deli. je razen omenjene zgodovine še 25 izvirnih del, od katerih sem omenil le nekatera. Dodati je treba še kakšnih 280 Strokovnih člankov Uspeh Gernsheimovega dela je v široki odmevnosti v vseh kulturnih okoljih sveta.
Sloves si jc pridobil tudi z razstavami izvirnih slik in predmetov iz svoje bogate fotografske zbirke, ki mu je bila skupaj s pisnimi viri temelj za stvarno opisovanje fotografske tehnike in za objektivno analizo originalne podobe.
7. odmevno razstavo je nastopil Gernsheim že leta 1951, ob stoletnici prve svetovne industrijske razstave v Kristalni palači v Londonu. Predstavil je originalni mojstrovine viktorijanske fotografije. Ta razstava, dopolnjena i novimi eksponati, jc z naslovom Sto let fotografije (1839-1939) ponesla i iernsheimovo ime po Številnih evropskih mestih, vse do leta 1964, ko je avtor svojo dragoceno zbirko izročil univerzi v teksaškem mestu Atislin.
Najdragocenejši eksponat je slovita fotografija Nieephora Niepcca iz leta 1827, Pogled z okna. ki jo je Gernsheim iskal z detektivsko spretnostjo in jo končno odkril v Angliji leta 1952,
V Združenih državah Amerike si je Gernsheim že leta 1971 pridobil ugled kot prvi evropski profesor za zgodovino fotografije na ameriškem ko-Iklžu. Po letu 1980 jc bil gostujoči profesor na številnih univerzah, predvsem v Ičksasu, Arizoni in Kaliforniji. Univerza v iiradfordu (Anglija) mu je leta 1989 podelila naslov častnega doktorja, deležen pa jc bil tudi številnih drugih časti. Odlikovanje za zasluge moje podelila nemška vlada, češka pa Su-dekovo medaljo. Kot predavatelj je vse do pozne starosti nastopal na mednarodnih srečanjih. Postal jc častni kurator znanega Museo di Storia della Fotografi a Fratclli Alinari v Firencah, bil član American Photographic Historical Society, prav tako podobnega evropskega združenja za fotografijo in Kluba Daguerre v Fraukiurtu.
Široka razgledanost, znanstvenokrilična radovednost in živahen temperament sn usmerili Gernsheima tudi na področje fotografije na Slovenskem. Ob njegovem stališču, da so opravili pionirsko tlelo večji evropski narodi, jc ohranil prijazno pozornost tudi do uspehov, ki so nastajali zunaj znanih znanstvenih in umetnostnih centrov.
Slovenskega izumitelja Janeza Puharja (iS14-1864) je uvrstil v svojo Zgodovino fotografije že leta 1955 in pozneje v Vsl* izdaje tega celovitega dela. Posvetil mu je okrog dvajset vrstic besedila. Vir podatkov jc dobil v Almanahu mednarodne fotografije, ki jc izšel ob 4. mednarodni razstavi fotografije v Ljubljani leta 1952. Članek o Puharju je napisal Janki) Brane.
251
Gertlsheim navaja te podatke zvesti i in priznava Puharju vlogo zgodnjega in samostojnega mojstra za fotografiranje na steklo z lastnim postopkom, ki ga je Pu h ar sam postavil v leto 1842. Pnharjevo ime piše v obliki Pocher in Puhar. Na kratko oriše postopek za izdelavo Puharjevih heliotipij. Oh njegovi pariški diplomi izraža pomislek, češ J a bi imela pravo vrednost le diploma Akademije znanosti, Gerasheim omenja, daje bil Puharjev izum svetu neznan vse do leta 1851, do objave v glasilu dunajske akademije, kar navaja podrobno v opombi. Prav tako ne zamolči, da se je Puhar udeležil Veliko razstave v Londonu. Ne soglaša pa z lirančevim stališčem, da bi šlo pri Pli-arju za projekcijo prosojnih slik (laterna magica) in da bi bilo v zve/i s tem mogoče govoriti o povečavi fotografske slike.
Genisheim je torej akademsko dostojno sprožil kritične pomisleke o nekaterih vidikih Puharjeve metode in prioritete izuma. Bilje dobro razgledan in poznal je več dejstev o začetkih fotografije, ki slovenskim občudovalcem Puharja niso bila znana, razen tega pa jih je zaneslo čustveno občudovanje slovenskega izumitelja.
Gcrnsheimovo kritično stališče meje že leta 197Û prepričalo, da je Puharjev izum zaradi svetovne odmevnosti hvaležen problem, ki zahteva več kot le nam prijetno ponavljanje znanih osnovnih postavk. Te je treba znova preveriti m dopolniti z raziskavo virov, upoštevati Gernsheimova izhodišča in se osredotočiti predvsem na prioriteto Puharjevega izuma, torej na leto 1N42 in Ob soočenju s svetovno zgodovino fotografije na podlagi novejših raziskav se je pokazal Puharjev problem kol mnogo zahtevnejši, sestavljen iz vrste vprašanj, ki zahtevajo natančno analizo in dokaze, Svoje rezultate raziskav sem podrobno utemeljil in objavil v razstavnem katalogu 15(1 let fotografije na Slovenskem, l. del, 1989. kjer sem argumentirano navajal svoja in Gcrnshei-mova stališča o začetkih fotografije na steklu. V svojem uvodnem delu pa sent Gemsheima predstavil kot znanstvenika, ki je svet ti priporočal ustanovitev na roti tu h inštitutov in muzejev za fotografijo, s katerimi naj bi postala zgodovina fotografije dinamična iu znanstvenokritična stroka.
Vse to me je vabilo v svet Gernsheimove stroke in želel sem. da hi ga spoznal osebno. Prijazne okoliščine so mi naklonile tudi to nepričakovano srečanje.
halo Zannter, profesor na oddelku za zgodovino arhitekture na Univerzi v Ueneikah, uspešen raziskovalec in publicist, sodelavec projekta za zgodovino fotografije v Italiji in urednik odlične revije Fotologia, tnc je povabil kot predavatelja na mednarodno srečanje o fotografskem zbirateljstvu v slikovitem mestecu Spilimbergo (Provincia Pordenone). Na skupni večerji 1, junija 1990 sva si z Gernsheimom prvič segla v roke. Presenetila me je njegova naravna prijaznost, sproščenost in živahnost v pogovoru. Njemu pa je ugajala moja radovednost m iskreno zanimanje za konkretna vprašanja o njegovem znanstvenem delu.
Najin pogovor je bil tako zagret, da sva skoraj pozabila na krožnik in kozarec. Vmes je posegala še njegova žena Irena, ki mu je postala skrbna za-
252
konska spremljevalka po smrti prve žene Alison. Zvedel sem, da ho imel Gernsheim naslednji dan zanimiv referat o iskanju in odkritju Niepceovc fotografije iz leta 1827 in sicer v angleščini, besedilo pa da bo sproti prevajala v italijanščino gospa Irene. Malo drzno sem jo poprosil, če bi hotela prebrati moj referat, pisan v angleščini in ga ob mojem nastopu prevajati v italijanščino.
la večer sem Gernsheimu poklonil angleški izvod kataloga 150 let fotografije na Slovenskem, 1. del. Začel gaje pregledovati z velikim zanimanjem. Obljubil je, da se bo v poglavje o Puharju pozneje resno poglobil.
Gostitelji so nam na večerji podarili izvode najnovejše knjige Itala Za-nniera Gi feme ride, neke vrste fotografski dnevnik s sto reprodukcijami fotografskih motivov raznih avtorjev po originalnih delih iz Zannierove osebne zbirke. Ista dela so bila predstavljena tudi na sočasni razstavi v Spilimbergu, V moj izvod sta se Ireno in Helmut Gernsheim podpisala, Slednji pa je dodal še besede, napisane v nemščini: »Veliko veselje, da sem Vas srečal tukaj.«
Naslednji dan, 2. junija, so se zvrstili vsi referati, Irene Gernsheim je tekoče in živahno prevajala ves moj govor o fotografski dediščini in o starejših zbiralcih fotografij na Slovenskem, kar je vodilo tudi do razgibane debate. Vsi nastopi so se zvrstili v razkošni dvorani v Tfcatro Caste lin na Piazza Du-omo, Sproščeni strokovni pogovori so se nadaljevali med slavnostnim kosilom. ki nam ga je naklonil Ettore Rizzotti, župan občine Spilimbcrgo, Pri mizi so dodelili častno mesto dr. Gernsheimu in njegovi ženi Irene, na desni strani pa sem bil sam njegov neposredni sosed, kar nama je omogočilo živahen pogovor in debato, Dobra kapljica nama je razve zal a jezik in srce, meni pa tudi roko, s katero sem si sproti zapisoval zanimivejše podatke. Pogovor se je namreč sam od sebe spremenil v sproščen intervju. Odgovore navajam le v povzetku.
»Ali ste kdaj slišali za Slovenijo?«
Gernsheim meje presenetil v, nasmeškom in pripovedjo, daje bil v Sloveniji že leta 193(1 ali 1937- Z dvema študentoma iz Washingtona je obiskal Celovec, potem so prišli celo brez viz čez mejo z izgovorom, da želijo videti kraljevo rezidenco na Bledu. Videl je Bled in nadaljeval pot skozi Ljubljano proti Zagrebu, Dobil je lepe vtise in spominja sc še. da mu jc preti leti nekdo pisal v zvezi s Puharjem, ne spominja pa se podrobnosti.
»Zgodovino fotografije sta obravnavala tudi Aaron Sellarf in Beaumont Newhall. Sle bili kaj povezani?«
Scharf se je poslužil njegovih odkritij Z Newhallom pa ga druži pravo prijateljstvo še iz vojnega časa. Ncwhali je prebral knjigo New Photo Vision. Takrat sc je mudil v Kairu, potem sta se o Božiču 1943 srečala v Londonu. Ob filozofskih razpravah se jc rodila ideja, da je tudi fotografija del umetnosti in da je to tezo dobro raziskovati. Newhall je zbiral stare fotografske motive in navdušil za to potezo tudi njega. Takrat je bilo v Londonu mnogo gradiva in po zmernih cenah. Dogajalo se je, da so kupci vzeli le dragocen okvir, same dagerotipije, ki so bile zanj vredne še mnogo več, pa so pustili
253
kol nepomembne sličicc. Za Gcrnslieima so bile zaklad. škratje našel kakšnih 4fl stcrcodagcrotipjj. Antikvariate je obiskoval v času, ko so na London padale še bombe. Ustvarjal si je lastno zbirko, medtem ko je Newhall zbiral za Muzej modeme umetnosti v New Yorku. Gernshcimu je zbirka narasla na okrog 35.000 primerkov. Ob tem je posvetil posebno pozornost ptsmni virom, ki so mu pomagali opredeljevati predmete in sledili razvojni poti fotografske tehnike in likovnosti. Izdal je knjigo Incunabula of British Photographic Literature 1839-1975.
»Fotografija še zdaleč nima takšnega ugleda kot slikarstvo. Kako so gledali na vaše delo?«
Zbirka je postala zanimiva tudi priznanim kulturnim veličinam. Tako mu je na primer Kenneth Clark rekel: »Doslej nisem vedel, da lahko fotografija ustvari tako lepe stvari.« Sicer pa se ob sedanji poplavi slik navdušijo za fotografsko dediščino le izbranci. Si are fotografije imajo svoj čar. Kje pa jc kvaliteta sodobne produkcije? In koliko dobrih sodobnih fotografij sploh pride v zhirke muzejev in galerij? Zelo malo!
»Koliko vam je pomagala prva žena Alison'.'«
Veliko. On sam je raziskoval, ¡skal, zbiral, ona je pridno zapisovala, sodelovala z veliko vnemo. Upravičeno je navedena kot soavtorica knjig.
»Kakšen je vaš odnos do sodobne fotografije?«
Začel je zbirati tudi sodobne motive, predvsem dela mladih fotografov. Galerije vse preveč vztrajajo izključno pri starih znanih imenih. Mladim je treba pot šele odpirali, posebno če imaš znanje in lasten okus. če poznaš tehnične značilnosti in estetska načela. Vse to pomeni več kot denar,
»Sodelovali ste tudi na znanih dnevih v Arlcsu v Franciji, Vaši vtisi?«
Sliki z mladino so hvaležni. Mladi so samozavestni. Neki fotograf inji jc ponudil sto dolarjev za njen motiv. Samo nasmehnila se je in rekla: »Za ta denarje ne morem dati. Imam visoko ceno, Tada pa vam svojo sliko podarim.« Gernshcini pravi, da se na univerzah v ZDA širi zanimanje za fotografijo in da se mladi dobro odzivajo,
»Mojo razpravo o Puharju v katalogu bova odložila za drugič. Vesel bom, če se boste v pisanje poglobili in odkrito povedali svoje stališče,« sem zaključil intervju.
Gernsheim je obljubil, da bo to storil z veseljem.
Popoldanski ogled Zannierove razstave v Palazzo Padca je udeležence srečanja še bolj zbližal, večer pa se je znova spremenil v sproščen debatni klub Posebne pozornosti jc bil deležen Musco tli Storia della Fotografia Fratelli Alinari v Firencah, ki hrani izjemno zbirko plošč in slik, posnetkov umetnostnih spomenikov Italije. Muzeju je pridružen bogat arhiv, Sloves si jc pridobil s strokovnimi razstavami, s publikacijami in z odličnimi reprodukcijami.
Na srečanju sem prvič slišal za Fondaztone Sella v Bielii. Fotograf Vi-ttorio Sella (1859-1943) je bil izjemen alpinist in planinski fotograf. Leta 1888 je snemal zimske motive v masivu Montblanca, sodeloval je v ekspedi-
254
eijah na Kavkaz, na Himalajo, na Aljasko ¡11 na zasnežene vrhove Afrike. Svojim fotografijam velikega formata je podelil izjemno tehnično popolnost in bogato Ionsko lestvico. Njegovo številno fotografsko zapuščino hrani navedena fondacija.
Gernsheim je hil ves večer živahen sogovornik. Oh slovesu mi jc izrazil željo, da lu si rad ogledal katero od izvirnih Puharjevih fotografij na steklu in to v Sloveniji.
V nedeljo, 26. julija 1990 se je I lelmut Gernsheim res pojavil v Ljubljani. Obvestilo sem prejel hitro, zato mu nisem mogel izkazati posebne gostoljubnosti. Na srečo sta mi dr, Evgen Vavken in g. Vladimir Furlan v naglici posodila vsak svoj primerek i/virne Puharjevc slike na steklu, ki si ju je Gcrn-sheim skrbno ogledoval in presojal. Po kratkem obisku mestnega središča se je veselo razpoloženi gospod Geinsheim poslovil pred univerzo na Kongresnem trgu. To je bilo njegovo drugo in zadnje srečanje z Ljubljano, kolikor je meni znano. Pozneje se je še enkrat oglasil iz Lugana z željo, da bi ga spremljal v Beograd, kjer so mu znanci iz Nemčije organizirali predavanje. Zaradi takratnih političnih napetosti sem sodelovanje z obžalovanjem odpovedal, Ni mi znano, ali je v lieograd odpotoval ali ne.
Pionir svetovne zgodovine fotografije dr, Helmut Gernsheim je s svojim globokim občutjem za stvarno dokumentacijo, za odkrivanje fotografske zapuščine in za znanstveno sistematiko močno vplival na posameznike in skupnosti v številnih državah. Njegove publikacije v velikih nakladah so seme, zaslužno za dobro rast na področju, ki mu je Gernsheim posvetil vso svojo energijo in simpatijo. Tudi Slovenci ga bomo ohranili v lepem spominu, posebno vsi tisti, ki jim je pri srcu naša fotografska dediščina in z njo povezano raziskovalno delo.
Mirko Kambič
Opomba: Portret dr. H. Gernshcima je posnetek M. Kamhiča 26. julija 1990 v Ljubljani.
255