Pol stoletja Razvoja slovenskega narodnega vprašanja
Prav je, da se 27. aprila ob občinskem prazniku in obletnici nastanka OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NA-RODA, katere temeljni program je pomenil v odločilnem zgodo-vinskem obdobju samoodločbo slovenskega naroda, spomnimo Speransovega (Kardeljevega) Razvoja slovenskega narodnega vprašanja.
Preselimo se v tisii čas pred pol stoletja, da bomo znali vrednotiti pomen lega nadvse pomembnega dela za slovenski narod. To je bil čas, ko je del slovenskega naroda, ki je živel v Avstriji, že okusil Hitlerjev nacizem in fašizem, drugi del, ki je živel v haiiji, pa vso okrutnost Mussolinijeve raznarodovalne polkike. Poznana je bilažc tudizahteva (namišljena pravica)obeh zavojevalcev po zasužnjevanju Slovencev. Prav tako je bila znana takrat, ob pričetku druge svetovne vojne, tudi brezbrižnost in ncodgovornosi demokratičnc Francije, Anglije in Amerike do Poljske, Cehoslovaške, Avstrije, pa tudi drugih, kakor tudi okrutna Stalinova raznarodovalna dejanja v Sovjetski zvezi.
Komunisučna partija Jugoslavijc in Slovenije je takrat posve-tila prav na osnovi Speransa vso pozornost odprtim mednacional-nim vprašanjem v predaprilski Jugoslaviji. To je bil tudi čas velikosrbske polhike zatiranja narodov v Jugoslaviji, obsioja črnogorskega in makedonskega naroda pa sploh niso priznali. Meščanskim političnim strankam ni bih mat za narode. Z njimi so samo mešetarile, kar se je šenajboljpokazalo pravob usdonem trenutku napada fašistične Nemčije in Italije na Jugoslavijo in njihovi izdajalski politiki med narodnoosvobodilno borbo.
Zato pomeni Speransovo delo za tisti zgodovinski trenutek temelj za naše vedenje, ravnanje in pravo usmerjenost Osvobo-dilne fronte slovenskega naroda kot tudi pozneje, ob Kočevskem zboru slovenskih narodnih poslancev, ob drugem zasedanju Avnoja, ko smo se odločili, da bomo živeli pokončno in enako-pravno z drugimi jugoslovanskimi narodi v Titovi Jugoslaviji in 1974. leta, ko smo Slovenci kronali svojo suverenost s svojo državo Socialistično republiko Slovenijo.
Nič manj ni pomembno »slovensko narodno vprašanje« danes, ko se ponovno prebuja pomlad narodov, lako na vzhodu kot zahodu, v Angliji, Španiji in Italiji, v Romuniji, Madžarski in Sovjetski zvczi, na severu in jugu, v takem ali drugačnem polhičnem sistemu, blagozvenečc demokratičnem ali enopartij-skem povsod obstaja, ih bo ludi v bodoče, boj »majhnih« narodov za enakopravnost pod svobodnim soncem.
Kardeljevo delo je danes v sodobnem poiitičnem utripu, ob obravriavanju političncgu pluralizma, še kako aktualno po svoji osnovni ideji, kako zastavljati in razreševati narodnostna vpraša-nja, in sicer:
-  ni malih in velikih naiodov; narodi so, aii jih ni, pi>menijo pa toliko, kolikor pnspevajo v zakladnico človekovega riapredka in svobode;                          '
-  narod, ki zaiira, pocenjuje ali sovraži druge narode, sam ne more bitisvoboden, velja danesza vse politične sistemev večnaci-onalni držuvi, zaw ne more veljati trditev »en član (delegat) en glasvkoi tudi ne trdiiev o iiusmiselnosu in ncv/.držnosu konsensn, sog/as/a, ko gre za siiverenost naroda;                     ."¦'.'_¦
-  i' večnacionalni državi, skupnosti, so - naj-bddo - narodl dejavnik bogaienja, kuliure', usivarjalnosti in življenja šlehernega človeka, ne pa jabolko šptira ali bremc, koi večkrai še vedno heremo in slišimo danes pri nas;             "      •   - .-."':       *_>
- - in ne nazadnje, izvirna Kardeljeva trditev: narodnosti (naci-onalne manjšine) naj bodo mosi sodelovanja mcd narodi in državami nc pa činitelj sbvraštva in ogrožanja miru ter svobode! Za našo občino, v kaieri dela in živi zelo pester narodnostni sestav delavcev in občanov, naj nam bo »Razvoj slovcnskega narodnega vprašanja« barometer naših medsehojnih odnosov in kompas vseh naših ravnanj ter prizadevanj za sožitje vseh nas.
NIKO LUKEŽ, predsednik OK SZDL