166
Odgovor protivnikom slovenske peticije
Zoper pismo, ktero je bilo une dni deržavnemu ministru v imenu vseh Slovencov podano, ti in uni marsikaj vgovar-jajo, na primer, da ta reč gre pred deželni zbor, da se dela proti ustavi, da vabimo s tem ministra, naj bi eam ob sebi dajal (oktroiral) postave itd., — naši bolj iz nevednosti, ktera pa izgovora nima, ali morda tudi rz neke premodrosti, protivniki slovenstva pa samo iz narodne zavisti.
Poslednje učiti bi bilo bob v steno metati.
Uni m našim vgovarjavcom pa naj bo rečeno tako: Da se spolni tista prošnja Slovencov, je ali potreba kake nove postave, ali je pa ni potreba. Če k temu ni potreba nove postave, ker morda gre samo za nasledek vodil, izgovorjenih v naši ustavi — ti novi podslombi av-strijanskega cesarstva — more, to je očitno, pomagati samo vladarstvo po upravni (administrativni) poti, torej je gotovo, da se v tem primerljeji Slovenci niso mogli oberniti drugam kakor na vladarstvo.
Če je pa potrebna nova postava, mora se najpred preudariti, kako se po ustavi napravljajo nove postave, po čijem nagibu, in pa, aH gre tukaj za deželno ali za der-žavno postavo, — in prosivcom je bilo na voljo, izbrati si za dosego svojega namena eno ali pa drugo pot, kakor jim je bolje kazalo.
Postave se po novem ali tako napravljajo, da jih mi-nisterstvo samo zastopnikom deželnim (pri deželnih postavah) ali deržavnim (pri deržavnih postavah) predloži in po pretresu in sklepu zbora deželnega ali deržavnega cesarju za poterjenje nasvetuje, ali se pa napravljajo tako, da zbor sam od sebe načert kake postave naredi in sklene in da po tem ministerstvu rečeni sklep s svojimi opombami (in dostikrat tudi s premembami) cesarju za poterjenje predloži. Ministerstvo pa predlaga zboru načerte postav, ker je samo od sebe spoznalo potrebo kake postave, ali ker je od deželnih zborov, ali pa od ljudstva samega s prošnjimi pismi ali po časnikih ali kakor si bodi zve-dilo za željo ljudstva. Če tedaj kdo misli, da zato, ker je v Avstrii nastopilo ustavno vladanje, ni več ustavi primerno, obračati se s prošnjami na ministerstvo, se ravno tako moti, kakor se moti tisti, kteri misli, da kdo, proseč ministerstvo za odpravo kake napake,   ktera  se  brez  nove postave od-
praviti ne da, s tem ministerstvo nagovarja k samolastnemu in neustavnemu izdanju te postave. Če so Slovenci prosili ministerstvo za te in te reči, in če bi za uslišanje te prošnje bila potrebna kaka nova postava, niso s tem hotli, da ministerstvo to postavo proti ustavi samolastno izda, marveč da po ustavi tako napelje, da pride taista na dan, to je, da jo ono zboru predloži.
Drugo vprašanje pa je: ali gre vpeljanje slovenščino v šole in urede in nje raba pri postavah in oklicih med deželne reči (zastran kterih edino ima deželni zbor polovico postavodajne oblasti) ali pa med deržavne reči?
En sam pogled v deželno ustavo nam pokaže, da to ne gre med deželne reči; kajti ustava našteva odločno vse deželne reči in znani 4 členi slovenske peticije se jim ne prilegajo. Spadajo torej med deržavne reči, ki gredo v področje deržavnega zbora.
Pa če bi rečeni členi tudi spadali med deželne reči, v kterih gre pervi sklep deželnemu zboru, bi še vendar ne bilo protiustavno in celo neprimerno oberniti se na vladarstvo s prošnjo, da ono deželnim zborom, kterih je šest za Slovence, zadevno postavo predloži, in potem cesarju poterjenje nasvetuje, ker bi se ravno po ti poslednji poti lo-žeje dala napraviti enaka postava za vse Slovence, kakor če bi se v vsakem teh Slovencom po večini neugodnih zborov kak poslanec za njo potegnil.
Kes je, da bi se bila ta reč v deželnih zborih lahko sprožila in da bi bil, na primer, kranjski zbor smel prositi za izdanje deržavnih postav, s kterimi bi se unim željam slovenskega naroda zadostilo, kakor je prosil, postavimo, za izdanje občne postave, ki poslancom neodgovornost zagotov-Ijuje; al ni res, da bi ta reč šla v področje deželuih zborov, ali pa, da bi sedaj neustavno bilo, oberniti se s prošnjo na ministerstvo. Tudi je res, da bi lahko kak poslanec v deržavnem zboru na Dunaji tako postavo nasve-toval; ali to se še vedno more zgoditi, čeravno je prošnja ministru izročena, marveč se mora zgoditi še toliko Iasrlje, ker mu prošnja služi za priliko in za oporo. — Ker se je nabiranje podpisov bilo začelo že ob času, ko še nihče ni vedil za začetek zborov deržavnih in deželnih, bilo bi pač malo modro, če bi se prošnja, ktera se pred dano ustavo in po dani ustavi sme ministerstvu izročiti, bila brez privoljenja podpiscov kam drugam obernila ali pa  celo zavergla.