* ★ -¿T ★ -ár ★
(oliko stane Italijo afriška vojna ?
SEMANARIO YUGOESLAVO •
Dirección:
Dr. V. KJUDER Lambaré 96Í, D. 6. Bs. Aires
aparece los sábados
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concasión 2466

EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES 4. JANUARJA 1936
Štev. 112
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in u celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv»
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
NOV ITALIJANSKI NAPAD NA RDEČI KRIŽ
koliko stanejo Italijo Mussolini-J« sanje o fašističnem imperiju? JJip e denarne žrtve mora, poleg ž? jenja, pomanjkanja in človeških
doprinaša"ti italijanski narod
hi. '
01 vojne v Afriki? To je zanimi p vPrašanje, ki mu razni izvedenci ;.teh zadevah s tem večjo vnemo odgovora, čim bolj skuša rim j vlada prikrivati račune, ^nimive ugotovitve je pred ne-jjVtl'h objavil R. Lewinsohn v svo-Ijj.^jigi o vojnih dobičkih in stroš-n tekom stoletij.
5°liko sploh stanejo kolonialne ^edicije?
v
<4so se Angleži lotili zavojevan-Í¡ j¡u¿ne Afrike, so spočetka računa ^Prepričani, da bo ta vojaška sila imela v Južni Afriki več ko mož, ko je leta 1899 izbruh-burska vojna. V Londonu so bi-jrrepričaniš da bo ta vojaška sila f5|j'loma zadostovala, pa so se va-v računih. Radi cele vrste polj °v> ki so jih spočetka doživeli, (Jijorali Angleži poseči po temelji ij sredstvih ter jih je zavojeva-^ lega dela Afrike stalo 200 mili-> °v funtov šterlingov. Bila je to, ¡y°Vejši zgodovini, najdražja kolo-
ekspedicija. ji ~
c0j vsem drugače se je godilo Fran v Maroku, ki so ga v letih od UD do 1911 popolnoma zasedli brez Si velik««a vojnega aparata in J brez velikih stroškov.
M
»o
dražje so bile italijanske ^/"ulne avanture. Že pri prvem Ijlj^ü zavojevanja Abesinije so I-k.ffi poslali v Vzhodno Afriko mož broječo vojsko, ki pa ni k¡|a a ničesar opraviti, marveč je marcu 1896 pri Adui grdo po tdij^a. Radi te slabe izkušnje so I-¡t'^i poslali leta 1911 v Tripolis »Mlfjo vojsko — 120.000 mož. Za-vt,;j so po letu bojevanja ozek pas >|a! °iMa peščene zemlje ob obali in je več ko eno milijardo zla
t¡i{Se dosedanje kolonialne ekspedi daleč prekaša sedanja Mu-?^r.1J.eva> ki ji ni najti primera v i	še nikoli se ni zgodilo, da
tyfopska osvojevalna država še tet izbruhom sovražnosti zbrala irj0 «drževala v kolonijah vojsko od na najbolj moderen nač:'n
^(ili mož' Tudi se dosleJ še ni V¡1 fu°. da bi bila katerakoli drža-Nbi^' kakšne kolonialne zadeve '2'i"ala doma več stotisoč voja-«()'^akor je storila Italija, ki ima \J Pod orožjem približno milijon
At
so tudi stroški Mussolinijeve v ^t^6 °gromni. Že sredi pretekle >°iiieJ ' toreJ Pre(1 izbruhom afriške vfc'Jo S° znašali stroški za mobili-ji'.^h ^ in sicejr po italijanskih okroglih pet milijard lir. V
Pa
so kmalu prenehali z objav .'<o ¡n Podatkov o izdatkih za Af-íi 'llt ¿ato ni mogoče dati točnih \\ iaCu pa "*e dovolJeno Približ j Sjj-j.^ati, da ima Italija samo v {%v ).J1 najmanj 600 do 700 mili-0dV mesečnih stroškov, če vpoš vq 3oq:¡da
mora vzdrževati vojsko :;.j;r| tei, mož in če računamo zra-•	porabo municije itd. Vpo-
v "tla j treba tudi stroške, k AW državna blagajna z vzdrže
.* » voislff> T, T.íVtííí rsn nnn mn*'
j ^t
} 'ti'a^j je treba tudi stroške, ki W^to ržavna blagajna z vzdrže-^ 2 V2d°^Ske V L^1 (50-000 m0Ž) 1a ^ ,ževanjem mobilizirane voj v 4 Polotoku.
V^boii
da zmerni računi nam poka-Ci vsaW Stane ItaliJ° Mussolinijev 11,70 mesec najmanj eno mili-Vo te o pa tudi takšni, ki raču-08ke na 2 milijardi in pol

Pm? je takšna kalkulacija go-
j°Ii]t0ko<i bo fašistični režim dobil CSla# arja? Séveda: iz žepov ?cevalcev, ki so pa že prav
»M^li n'U«eni- ItaliJani «o sPrva V?iji'>? Preprosti policijski eks-
» Pf.«); ' Pa se i» ta
Letala bombardirala postajo švedskega Rdečega križa pri Dolu -Razburjenje v skandinavskih državah - Laval je dobil v parlamentu
zaupnico - Položaj na bojiščih nespremenjen
k Nalnl spremenila v najdražjo V^0z,,QlPustolovSeino> ki bo doce M0 ij a že itak obubožano ita-
S tako velikim zanimanjem pričakovana razprava o zunan ji | politiki, izzvana po znanih pa-j riških predlogih za mir med T-talijo in Abesinijo, se je končala z Lavalovo zmago. Z 20 glasovi večine je Laval rešil sebe, vlado in splošne smernice svoje zunanje politike.
Laval je moral poslušati hude očitke; dolžili so ga, da je baš njegovo cincanje v abesinski za devi krivo, če obstoja danes tudi v Lvropi vojna nevarnost. Mi nistrski predsednik se je branil v dveh govorih, v katerih je na-
lifiPIliP		
L ^		
		IP^I¡SI®: i 1 1 ■K iif
		5 1
Ras Kassa, ki poveijuje na severni fronti
glašal, da je Francija bila zmerom zvesta Zvezi narodov ter da hoče biti to tudi v bodoče, in da se francoska zunanja politika oslanja na tesno prijateljstvo in sodelovanje z Anglijo. Potrdil je tudi — in to je važno — da sta se francoski in angleški generalni štab celo že domenila za-skupen nastop v slučaju italijan skega napada na britsko brodo-vje ter je naglasil, da bo Francija svoje obveznosti pošteno izvrševala. Zanikal je nadalje govorice, ki so se v zadnjih mesecih z vztrajnostjo širile, češ da je dal Mussoliniju, na rimskem sestanku z njim, prosto roko glede Abesinije. Povedal je, da bo Francija vestno izvrševala sankcije in vse nadaljnje ukrepe, ki bi jih v bodoče še odredila Zveza narodov.
Po Lavalovem govoru je zbor nica sprejela z 296 proti 276 gla sovom naslednjo resolucijo: — "Zbornica, zvesta tradicionalni francoski politiki, odobrava vladne izjave ter izraža prepričanje, da bo vlada, z največjim spoštovanjem pakta Zveze narodov, še nadalje vztrajala v svojih prizadevanjih za pomirjen-je, medsebojno razumevanje ter mir med narodi".
Z Lavalovim govorom sta se vloga in položaj Francije v ita-lijansko-abesinskem sporu v veliki meri razčistila, zaupnica, ki jo je izglasovala poslanska zbor nica, je pa še bolj usmerila bodo čo Lavalovo politiko na ženevski tir.
Sankcije se med tem izvajajo dalje in njene posledice se v I-taliji polagoma že čutijo. Čutijo se ne toliko glede uvoza, ker bo Italija, dokler ima dovolj plačil nih sredstev, vedno našla prodajalce, ki bodo pripravljeni dobaviti ji karkoli, pač pa so sankcije udarile italijanski izvoz in s tem tudi oni del industrije ter poljedelstva, ki je delal za izvažanje v tujino. V velikih italijan škili tvornicah avtomobilov se je obrat močno skrčil, "Fiat" na pr. pa je že zaela preurejevati
svoje tvomice za izdelavo razne ga orodja, posode itd. Ker so se zunanji trgi zaprli, je dela vedno manj in je že danes v Italiji preko milijon brezposelnih, čeprav je Mussolini spravil drug milijon mož v vojaško suknjo ter jih torej — zaposlil. Ti za Italijo nepovoljni vplivi ■sankcij se bodo polagoma stopnjevali ; brezposelnost bo naraš-
ska posadka pred njimi umakniti; boj je bil hud in je na italijanski strani padlo nič manj ko 20 častnikov. Že po tem podatku človek lahko sklepa, da je mora Jo biti med moštvom, in sicer na obeh straneh, veliko mrtvih in ranjenih. Radi tega poraza so morali Italijani izprazniti skoro vso deželo Sire, ki leži zapadno od Aksuma.
J ste dni so abesinske čete zače le prodirati proti Makalleju ter so po nekaterih spopadih, obkolile to mesto s treh strani. Abe-sinsko ofenzivo v tem kraju je
Maršal Badoglio, vrhovni poveljnik italijanskih čet v Vzhodni Afriki
cala in prej ali slej bodo Italiji začela primanjkovati tudi plačilna sredstva. Zunanja trgovina obstoja v bistvu v izmenjavi blaga jn država, ki ne prodaja, tudi kupovati ne more dolgo. — Sankcionistični mlini meljejo v tem pogledu; meljejo počasi, a sigurno.
Glede petroleja ni doslej še nič sklenjenega. ženevski odbor osemnajstorice se bo sestal 20. t. m. in bo baje razpravljal tudi o tem vprašanju. Izgleda pa, da se je začetno navdušenje za raz-tegnitev sankcij na petrolej moč no ohladilo. V Ženevi se izgovarjajo, da je v tem pogledu vse odvisno od Združenih držav Severne Amerike, ki niso včlanjene v zvezi in ki same lahko zalagajo Italijo, v več ko zadost ni meri, s to, v moderni tehniki neobhodno potrebno tekočino, ki je na Apeninskem otoku samem nimajo, razen par vrelcev, ki pa za praktične potrebe niti v poštev ne pridejo. Stvar s petrolejem bo pa po priliki taka le: trgovina s kamenim oljem je v rakah mogožnih družb, ki jim je glavni namen dobiček; dobiček je pa tem večji, čim večja je prodaja. In zato se te družbe protivijo zapretju italijanskega trga.
Na abesinskih bojiših so Italijani doživeli pred nekaj dnevi občuten poraz pri Abbi Addiju, v pokrajini Tembjen. Pod vodstvom dežazmača Hailuja Ka-bedeja so Abesinci naskočili Ab bi Addi in se je morala italijan-
R?»s Sevum; abesinski vojskovodja
italijanska vojska zadržala z u-porabo plinov, pred katerimi so se morali črni vojščali umakniti, ker so brez obrambe proti temu modernemu morilnemu sredstvu.
Razburljiv dogodek, ki je posebno v skandinavskih državah izzval ogorčenja, se je dogodil na južni fronti. Italijanska letala so bombardirala postajo Šved skega Rdečega križa v bližini mesta Dolo ter povzročila 30 mrtvih in 50 ranjenih; težko ranjena sta bila tudi dva švedska podanika. Ker je to že drugi italijanski zračni napad na Rde či križ, je dogodek izzval najhujše proteste. Švedski poslanik v Rimu je zahteval pojasnila, pa so mu povedali, da je vojaško povelništvo odredilo bombar diranje kot maščevanje proti A besincem, ki so pri Dagaburju zajeli dva italijanska letalca, od sekali jima* glave ter ju v tri-umfu nesli v Harrar.
Ogorčenje, ki se je polastilo javnega mnenja na Švedskem, Norveškem in Finskem, nikakor ne koristi italijanski stvari v F-vropi. Kot odgovor na napad pi'oti Rdečemu križu so v omenjenih državah začeli nabirati prostovoljne prispevke za organiziranje drugih skupin Rdečega križa, ki jih bodo poslali v Abesinijo.
Etiopske oblasti so - v harrar-ski pokrajini razširile mobilizacijo na vse prebivalce moškega spola, ki si upajo nositi puško. Za dezerterje in njihove sorodnike so določene težke kazni. V zvezi s tem dekretom 'o splošni mobilizaciji se širijo vesti, da bo vojska rasa Nasibuja po vsej priliki v najkrajšem času začela s splošno ofenzivo na južni iror, ti, kjer je omenjeni vojskovodja vrhovni poveljnik etiopskih čet.
Italijani pa na obeh frontah utrjujejo svoje sedanje ' postojanke in za sedaj ni še nobenega
& * # * & *
Bfagopokojni viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj
(Predavanje dr. I. Jelaviča)
znamenja, ki bi kazalo, da nameravajo nadaljevati s prodiranjem v Abesinijo. Ko so začeli pač niso raunali z možnostjo, da v treh mesecih ne bodo prišli več ko 100 kilometrov daleč v negu-šovo deželo.
RAZNE VESTI
Uruguayska vlada je prekinila di-plomatične odnošaje s sovjetsko Ru sijo, navajajoč kot razlog trditev, da je poslaništvo v Montevideu vodilo komunistično propagando v Juž ni Ameriki ter da je tudi financirale zadnjo ekstremistično vstajo v Bra-zilu. Ruski poslanik je te obdolžitve zavrnil, vendar pa uruguayska vlada ni hotela vzeti njegovega prote-tsa v poštev. Rusija se je radi tega postopanja montevidejske vlade pritožila na Zvezo narodov. Uruguay je bila edina južnoameriška država, ki je vzdrževala diplomatične stike z ZSSR.
Znani letalec Lindbergh se je s
svojo družino pripeljal na tovornem parniku iz Združenih držav v Angli jo. Njegovo potovanje spravljajo v zvezo z vestmi, da so ameriški gang sterji pripravljali ugrabitev njegovega drugega sinčka, 3 leta starega Johna.
Proti skupini tržaških borznih a" gentov ter lastnikov menjalnic so i talijanske oblasti že izrekle obsodbo. Plačati bodo morali ogromne de narne ka^ni v znesku od pol do poldrugega milijona lir. Od 27 aretiranih je bilo sedem obsojenih na kor.-finacijo, A. Roccu in bratom Bolaf-fio pa so v Trstu zaprli menjalnice.
Veliko ogorčenje proti Italijanom
je zavladalo na švedskem,ker so itali janski letalci bombardirali taborišče švedskega Rdečega križa v bližini abesinskega mesta Dolo, pri čemer je bilo ubitih 23 Abesincev ter Švedov, med njimi več baje trije zdravniki.
Za novega predsednika Venezuele je bil izvoljen general Eleazar López Contreras, bivši vojni minister.
Hud mraz imajo v Združenih državah Sev. Amerike. V 48 urah je radi mraza umrlo okrog 200 oseb; mno go smrtnih nesreč so povzročile zle-denele ceste.
Krvave izgrede so imeli pretekle dni v šibeniku. Prišlo je do spopada med pristaši dr. Mačka in nacionalisti ter je bila pri tem ena oseba ubita, več pa ranjenih.
Španska vlada je podala ostavko,
ker je med njenimi ministri nastal spor glede važnih notranje političnih vprašanj. Dosedanji ministrski predsednik Pórtela Valladares je ta koj setavil nov kabinet.
V Londonu je umrl lord Reading,
bivši indijski podkralj in poznejši "u nanji minister. Imel je 75 let. Bil je sin preprostih staršev ter se je v mladih letih učil rokodelstva, a si je z marljivostjo in vztrajnostjo - — pa tudi s srečo — utrl pot do najvišjih mest v Britskem imperiju.
MacDonald, bivši angleški ministrski predsednik ter nekdanji voditelj laburistov, ki je pri zadnjih državnozbornih volitvah propadel, je sprejel ponudbo škotske konservativ ne univerzitne zveze, naj nastopi pri prihodnjih volitvah kot njen kandidat. Tako je stari politik polagoma prešel iz enega v popolnoma na sprotni tabor.
Opozorjajoč na ta gola dejstva, ni sem ničesar novega povedal. Poskušal sem samo vzbuditi, potom površnega pregleda, spomine na našo notranjo politično boi-bo, ki nas še danes razdvaja.
Vi vsi ste sodobniki in očividci teh dogodkov, kakor sem tudi jaz sam. Edina moja zasluga je pri tem morda ta, da sem, na več ali manj uspel način, vsaj poskušal, pokazati vam povezanost dogodkov, ki je bila morda marsikateremu izmed vas doslej nejasna.
Pri kakšnem nesrečnem razvoju prilik, za katere nosijo pred zgodovino vso odgovornost naši nekdanji gospodarji, je manjkala prehodna generacija ter služiti kot prehod no vi generaciji Jugoslavije.
Spet, spoštovana gospoda, ena izmed nacionalnih nesreč;
Naša predvojna nacionalistična mladina, ki bi bila po ujedinjenju morala izpodriniti nekatere ljudi, je bila popolnoma odpovedala. Ko človek opazuje to generacijo s sociološkega stališča, tedaj je njena slika strašna. Je to generacija revolucio-narcev in atentatorjev, ki se je pripravljala za delo rušenja. In tako je ta generacija zgrešila svojo zgodovinsko nalogo: predvsem izmenjavo starih, zatem pa oblikovanje nečesa novega, v prvi vrsti oblikovanje novih strank, ki bi raztezale svoj delokrog po vsej državi.
Naše notranje politične prilike so bile torej krenile na pot, ki ni ime la izhoda. Kako je moralo to vplivati na zavest onega, ki je v prvem redu nosil pred .zgodovino odgovornost za narodno edinstvo in skupnost države?
Da vam bo to še bolj jasno, bom poskušal osvetliti položaj še z drage strani. V tem si bomo vsi edini:
Zamislite si dobromislečega kralja ki nikoli ni imel časa za razvedrilo; ki ne ve, kaj je ritem mladosti; ki je od prvih dni svoje polnoletnosti v središču velikih dogodkov; ki je os, okoli katere se suče poslednja naša narodna zgodovina; kralja, ki zmagoslavno poveljuje v treh vojnah in ki aktivno, osebno sodeluje pri ustvarjanju epopeje, veličastne zgodovine, v kateri ima prvo vlogo. —> Zamislite si, skratka, kralja-vojšča-ka, ki ima do tolikšne mere razvit čut dolžnosti in odgovornosti, da je, iz ljubezni do svojega velikega dela, v stanu tvegati ne samo svoj » prestol, marveč tudi svojo glavo, svojo življenje in svojo kri. To si skušajte predstaviti z ene strani.
Potem pa si z druge strani predstavljajte našega poklicnega politi-kanta. r.loveka perlamentarca,ki je v največji meri strankarsko udinjen in ki hoče za vsako ceno živeti v politiki; človeka, za katerega je politi čna smrt hujša od fizične; človeka, ki se bo prej odločil za fizični, nego za politični samomor.
Predočite si ga še krepkeje! Oglej te si ga, ko nastopa pri kakšnem po litičnem pregrupiranju. Vojna taktika zaostaja v primeru z njegovo. Če je nekoliko bolj korajžen, se zna vča sih tudi zaleteti, a brž ko zapazi nevarnost za svoj strankarsko-politič-ni ugled, se skrije in umakne. Svo jemu prestižu se on nikakor ne more odpovedati; zarastel je z njim, kakor polž s svojo hišico.
Opozarjajoč vas na to očitno nasprotje, ki bolje osvetluje moja prejšnja izvajanja, vas prosim, da poskusite ustvariti si pravo sliko naših notranje političnih razmer pred 6. januarja 1929. Ne smete pa pri tem pozabiti na posvečeno načelo: za dela velikih mož, ki ustvarjajo zgodovino, ne obstoja ne pravilo in ne merilo. Zanje ne veljajo predpisi sistematiziranega racionalizma.
V naši državi je bilo treba nečesa novega, nečesa velikega, reformiru-jočega, revolucionarnega. Ta potreba pa je zadevala ob prvo oviro: na staro. Nikar ne pozabite: staro je v poziciji, katero nikakor ne opusti brez borbe in krvi. Po 6. januarju se je v naši državi ustvarila fronta, ker se je napovedal boj staremu.
Na eni strani je bilo vse versko, plemensko in strankarsko; vse staro in krajevno; vse ono, kar je hotelo za vsako ceno obdržati predsodke preživele generacije, ki nosi v sebi pečate vseh naših izvirnih grehov od prvih početkov našega nacio nalnega razvoja pa do danes, in vse posledice tujih vplivov, ki so še danes med nami v akciji tudi tedaj, ko se mi tega najmanj zavedamo.
(Dalje v prih. štev.)



ARGENTINSKE VESTI
2

Spremembe v vladi
Tekom zadnjih mesecev se je že ponovno širil glas, da se pripravlja vladna kriza, katere vzroki naj bi bili v zvezi z nerazpoloženjem, ki ga je velik del javnega mnenja republi ke kazal napram osrednji izvršni ob lasti, katero je dolžil, da se je v mnogih slučajih oddaljila od usta ve. Nejvečje obdolžitve so padale pred vsem v listih, proti finančnemu ministru dr. Pinedu, poljedelskemu ministru Duhau u ter proti ministru za pravosodje Irioondu. Vesti o pred stoječi krizi, ki so se bile že toliko krat izkazale za neutemeljene, so se sedaj končno uresničile.
Vsi trije zgoraj navedeni ministri so podali ostavke na svoja mesta in njihovemu zgledu so sledili vsi osta li člani vlade, ki so predsedniku republike hoteli dati s tem priliko, da kabinet popolnoma reorganizira. Gen. Justo pa je sprejel samo ostav ke dr. Irionda (ki je postal kandidat za guvernerja pokrajine Santa Fe) dr. Pineda in Duhaua, one ostalih ministrov pa ne.
Za novega finančnega ministra je bil imenovan dr. Roberto M. Ortiz, za pravosodje in šolstvo Ramón S. Castillo, za poljedelstvo pa Miguel A. Carcano.
Novi ministri bodo danes položili prisego ter prevzeli svoje posle.
Nekateri listi izražajo upanje, da se bo s to spremembo v vladi izvršila tudi sprememba v splošnih smer nicah izvršne oblasti v skladu z ar gentinsko ustavo.
Trgovska pogodba s Finsko
Finska in Argentinija sta sklenili trgovinsko pogodbo, ki je bila te dni podpisana v Buenos Airesu. Pogodba uveljavlja določbo o najbolj favorizirani naciji ter vsebuje še razne druge ugodnosti, ki si jih prizna vata obe deželi z namenom, da se medsebojna ti-govina okrepi. Sklenjena je za nedoločen čas, vsaka izmed prizadetih strank pa jo lahko odpove kadarkoli, javiti pa mora to šest mesecev prej.
Za božičnico
Odmevi afere MGelria"
O.itatelji se bodo še spominjali na razvpito afero potujoče razstave, or ganizirane na ladji "Gelria", ki je pa v zadnjem hipu.. . splavala po vodi. Stvar je prišla pred sodnika, ki je pa obdolžene organizatorje o-prostil sleherne krivde. Ker se je državni pravdnik pritožil, je moralo izreči končno sodbo prizivno sodišče, ki je prišlo do zaključka, da niso obtoženci izvršili nobenega kaznivega dejanja ter da ne pada nanje niti najmanjša senca.
Za božičnico, ki se je vršila 25. t. m. v "Taboru", so darovali:
Dr. A. Mišetič $ 20.—; Banco Boston $ 20.—; Banco Germánico $ 10.— ; g. Sohr $ 10; dr. V. Kjuder $ 6.—; po $ 5 so darovali: Angel Ve-lyanovsky, Dr. Kosta Veljanovič, G. Einsenbauer, G. Mikuličič, Kap. Da-binovič; Banco Holandés (hranilno skrinjico s $ 5); arh. Viktor Sulčič in Ivo Vider; po $ 3: Josip Novinc, G. Bojanovič in Ivan Pahor; po $ 2: Franc Lojk (Expreso Corizia), Romana Koradin, Stanislav Barett.o in Emil Živec (Restavracija Osorio 5085); po $ 1: Pepea Furlan, Leopold Ušaj, Rozalija Zorn, Hilarij Kenda, Viktor Jurca; po $ 0.50: Fa-ni Gomišček in Anton Prezelj.
Vkupno: * 129.—. Darovali so poleg tega, v blagu: Fran Faganel (Trgovina Yerua 5087); Henrik Brobot (Restavracija Av. del Campo vogal 14 de Julio); Karla Škof; Franc Kurinčič in Martin Grakalič (12 parov obuvala).
Vsem darovalcem bodi na tem me ~tu izrečena najlepša hvala tudi v imenu naših najmlajših, ki so bili na božičnici obdarovani.
1. D. "Tabor".
Davčne olajšave
Vlada je predložila parlamentu v odobritev načrt zakona, a katerim hoče uvesti razne davčne olajšave. Tako se bodo odpravili "patenti" za male trgovce, male industrije ter n<i katere profesionalce in ublažil se bo tudi dohodninski davek: onim, ki nimajo več ko 400 pesov mesečnih dohodkov, tega davka ne bo treba več plačevati. Vlada ima baje namen uveljaviti te olajšave z dekretom, še preden se spet sestane kongres.
Nov interventor za Santa Fe
Za novega interventorja pokrajine Santa Fe je bil imenovan sena jor dr. Bruchman, ki bo nadomestil dr. Alvarada. Tudi to imenovanje je baje v zvezi s popolnim povratkom k zakonitisti in ustavnosti, ki ga je gen. Justo pred nedavnim napovedal v nekem svojem govoru. Intervencijo v Santa Fe so nasprotniki se danje vlade tolmačili kot maneve1", katerega namen naj bi bil zagotoviti s katerimkoli sredstvom zmago konservativcem. Sen. Bruchmann ima kot glavno nalogo naloženo skrb da zagotovi popolno svobodo pri bodočih volitvah v omenjeni pokrajini.
Železniška nesreča
>
Na progi med Catamarco in Cor-dobo, v bližini postaje Talamayuna, je potniški vlak družbe General N. Argentino skočil s tira; vsi vagoni, razen dveh, so se pri tem prevrnili, sčera v nesreči pa je bila, da je pri tem en sam človek zgubil žovljenje.
Za šolo
Za slovensko šolo so darovali na slednji rojaki: Vincenc Košuta $ 2; Franc Samokec $ 2; Aloizij Dolščak $ 1. _ Vkupno $ 5. Darovalcem iskrena hvala!
šolski odsek "Tabora"
Združitev štirih bank
S sodélovanj«m Mobilizacijskega zavoda se je izvršila te dni združi tev štirih buenosaireških bank v eno. Združili so se Hogar Argentino, Bco. Argentino-Uruguayo, Bco. Español del Rio de la Plata in Toum quist & Cía. v denarni zavod, ki je dobil ime "Nuevo Banco Español del Río de la Plata" in ki bo imel 270 milijonov pesov kapitala.
Iz obupa v smrt
Težka tragedija, posledica bede, se je dogodila prejšnji teden v glav nem mestu republike. Brezposelni Pedro A. Newton, star okrog 60 let, ki je s svojo ženo ter 26 letnim bolnim sinom živel v velikih stiskah, je v obupu ustrelil oba in nato še samega sebe.
Šola na Paternalu
Poduk na naši paternalski šoli se bo zaključil konec tega meseca. Ob tej priliki se bo spet vršila manjša otroška prireditev ter se bodo obe nem razstavila ročna dela učenk o-beh šol, tudi dévotovske.
Naznanilo
Pripravljalni odbor za prvo našo zadrugo je, prigovarjanje mnogih že prijavljenih članov, sklenil, da s» radi slabih gospodarskih razmer, v katerih se zavoljo dolgotrajne zidarske stavke nahaja velik del naših izseljencev v Buenos Airesu, odgodi ustanovni občni zbor za n-? določen čas.
Pismo
Rojak Karlo Volk naznanja, da je dobil pismo nekega Rudolfa Volka, poslano iz Gorice na Avguština Vol ka, v Banfield. Ker ni bilo natančnejšega naslova, je pismo prišlo nje mu v roke in naslovljenec (Avguštin Volk) ga lahko dvigne na njegovem domu ul. Uriartfe 464, Banfield FCS.
Vile in palčki. Živa slika iz otroške igre "V kraljevstvu palčkov", ki jo je z lepim uspehom uprizorilo pre-' šnji mesec Izselj. društvo "Tabor" v Buenos Airesu
* ti * ti ir ti + ti + ti + ti
★ ti ★ lir * ti
Jugoslovanska izseljenska zaščita
Tekom meseca novembra je pos"-tilo urad Izseljenske zaščite vsega 98 oseb; 42 jih je iskalo zaposlitve, 16 jih je prišlo za razna priporočila, 8 za zdravniško pomoč, 18 za razna posredovanja, 14 pa jih je bilo delo dajalcev.
Zaštiti je bilo ponujano delo za '19 oseb: 16 težakov, 28 služkinj, kuharic in "matrimonios", 2 mehanika in 3 mizarje.
Zaposlenim je bilo potom Zaščite 19 oseb: 16 težakov in tri služkinje.
Društvo je porazdelilo v navedenem mesecu vsega $ 25.10 malih podpor za potovanja dokraja zaposlitve, za zdravila in izjemne male podpore; 36 brezplačnih prenočišč, 50 kosil, 36 večerij, 36 kav, 2 srajci
spet pokazali, kako radi se uče materinščine. Podali so dolgo vrsto de klamacij ter zapeli par zborovih pesmi iz "Kraljevstva palčkov" s spre mljevanjem orkestra. Za dobro izvajanje so želi mnogo odobravanja.
Končno je nastopil Miklavž s svojim spremstvom ter obdaril vse na-vzočne malčke. Naj še omenimo, da je bila med šolarji izžrebana hranil na pušica s $ 5, ^ki jo za božičnico daroval Bco. Holandés. Dobila jo jo učenka V. Radinja.
Načelnik Šolskega odseka.
Angleške
koncesij Jugoslaviji
Gosp. podpornemu društvu Sloven in 1 obleko. Prejelo je 15 dopisov cev iz Ville Devoto za njihovo za
Zahvala
Šolski odsek I. D. "Tabora" se tem potom iskreno zahvaljuje rojaku J. švaglju, ki je kot učitelj materin ščine v Villi Devoto vestno izvrševal prevzeto nalogo, gospej Matildi Zugwitzevi pa za nesebično in požrtvovalno poučevanje šolark v ročnih delih.
Istotako boli izrečeno priznanje staršem šolo obiskujočih otrok in
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constituciona. U. T. 23—1696
Silvestrovo v Taboru
V okusno okrašenih društvenih prostorih je imel "Tabor" pretekli torek svoj Silvesti-ov večer, katerega so se poleg članov udeležili tudi številni prijatelji društva. Komedija "Bucek v strtihu", v kateri sta se posebno potrudila Dečman in B. Pri možič, ^je poskrbela za dobro razpoloženje, ki je ob zvokih društvem godbe ter ob prepevanju naših pes mi trajalo celo noč ter so zadnje go ste prepodili šele solnčni žarki. Silvestrov veer v Villi Devoto
Kakor druga društva, tako je tudi GPDS v Villi Devoto priredilo na svojem zemljišču Silvestrov večer. Že pred nočjo se je nabralo toliko ljudi,, da je bil obsežni prostor sko-ro ves zaseden. Domača godba je skrbela za razvedrilo, nastopila sta pa tudi moški in mešani društveni zbor ter prav lepo zapela več pesmi. C.lanice so marljivo prodajale srečke za bogat srečolov, od miz, postavljenih pod drevje, pa se je razlegalo domače petje. Vladalo je takšno razpoloženje, kakor na vrtnih veselicah v starih krajih. Zabava je potekla v najboljšem razpoloženju ter so se udeleženci začeli razhajati šele z jutiaj. Nadaljevala pa se je tudi naslednjega popoldne, ker so hoteli Devotčani na skupni prireditvi pozdraviti tudi prvi dan novega leta, od katerega vsi pričakujemo, da nam bo v vsakem oziru bolj naklonjeno. Morda se bo izpolnila tudi želja, ki jo je na Silvestrovem večeru izrekla mala deklamatorka Evgeni-ja: da bi društvo proslavilo prihodnji Silvestrov večer že pod lastno streho.
Biblioteka Nacional
Ravnateljstvo državne knjižnice opozarja na veliko važnost, ki jo v majo zbirke listov in revij, izhajajočih v državi, za proučevanje bližnje in daljne preteklosti republike. Knjižnica pa je začela zbirati časnike šele od leta 1933 dalje in od tedaj prejema 1.804 časopise ter 1.562 dnevnikov ter periodičnih publikacij. Od prejšnjih let pa so zbirke zelo pomanjkljive oziroma jih sploh ni. To velja predvsem za liste iz pro vine. Državna knjižnica bo hvaležna vsakomur, ki bi hotel prispevati k izpopolnitvi zbirk s tem, da ji dostavi stare časnike iz časopise, ki bi se morda nahajali v njegovi posesti.
Kakor smo že en krat sporočili, sprejme ter katalogira Državna knjižnica vsako, kakršnokoli knjigo in brožuro, staro ali novo ter v kateremkoli jeziku pisano.
ter jih odposlalo 366.
Ponovno pozivamo vse čakarere, naj se pravočasno obrnejo osebno ali pismeno na urad Zaščite (Buenos Aires, San Martín 450, Escr. 12), ako rabijo delavce za bodočo žetev. Udruženju se je priglasilo mnogo naših delavcev, ki imajo izkustva v poljskih delih in ki so marljivi ter pošteni.
Tem potom opozarja IzseljensKa zaščita tudi, da je treba vse prostovoljne prispevke za to človekoljubno ustanovo poslati potom Kr. Poslaništva (Charcas 1705, Bs. Airee), ali na Upravni odbor udruženja — San Martín 450, Escr. 12, Buenos Aires.
Upr. odbor.
nimanje in sodelovanje pri delu za vzgojo našega izseljenskega naraščaja.
šolski odsek.
ti

Zaključek III. letnika šole v Villi Devoto
V skladu s sklepom šolskega odseka se je 25. t. m., povodom "Božič-nice" v "Taboru", zaključilo III. šolsko leto slovenskih tečajev v V. Devoto. Otroci obeh šol, društveni n članov in posestnikov prireditve so bili ta dan deležni raznih božičnih daril, šolarji iz Ville Devoto so do-kega poročila, ki ga je ob tej prili-bili tudi letna izpričevala. Iz kratki podal tudi učitelj devotovske šole, je razvidno, da je tečaje posečalo tekom leta povprečno 20 otrok naših družin iz omenjenega okraja.
Na božičnici so nam naši malčki
ti

Srečno novo leto
vošči tem potom cenj. naročnikom in bralcem Novega lista uradništvo Ju goslovanskega oddelka zavoda Banco Germánico de la America del Sud (Av. L. N. Além 150, Buenos Aires).
Mac Donald, sivolasi angleški politik, se je močno postaral. Potrlo ga je tudi, da je pri zadnjih volitvah pogorel
-k ti ir ti ir ti
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dinarjev
8.20 29.80 68,50 145.— 18.— 23.90 15.20 364.—
Radi izvajanja sankcij je bil8 $ sebno močno prizadeta Jugosla^' katere najboljši odjemalec je še pred nedavnim Italija. Ker
bil»
isf5
M
j*
3
Ženevi sklenili, da bo treba po10 ti takšnim državam, ki bi preveč čutile nepovoljne vplive izvajan]» krepov Zveze narodov, je Jug°s vija že v novembru poslala v k0' don posebno delegacijo, ki naj bi poslovala nekatere ugodnosti za goslovansko izvozno trgovino.
Pogajanja so lepo uspela in ^ angleška vlada dovolila Jugosla naslednje: da tekom enega le^a vozi v Anglijo 480.000 puranov r znižani carini od 3 pennyjev za iu teže, dočim znaša običajna carin» krat toliko; uvoziti bo smela naC ( lje 1000 ton jajc, prostih slehe^ carine, in vsak mesec bo smela viti na angleški trg do 31.250 gnjati. Te ugodnosti prekašajo svoji liberalnosti celo določbe atto skega pakta med Anglijo in domi"' oni.
# Jf JML Jf & * Dragi starši!
Kaj je za Vas od največ važnosti? Brez dvoma: doV vzgoja Vašega otroka. *>r posebnih stroškov in z vs« zaupanjem lahko izročite s jega sinčka na vzgojo slo^e skemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Mad^'
C. G. B. A. (Bs! Aire»)
************************* |
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de
Falicov
Dr. Félix Falicov Dentiata
Trelles 2534 - Donato Alvarez 21 U T. 69 La Paternal 172*
*****

Obiščite Krojačnico L. UŠAJ
■m
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko »j
i, >
blago iz najboljših
tovarn "CAMPER" •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal

Najnovejša slika japonskega cesarja
SREČNO NOVO LETO 1935
, želi svojim cenj. slovenskim gostom
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELlN"
25 de MAYO 722	U. T. 31-397?
Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči^ Pivo iz sodov in v steklenicah — Quilmes chop *" Samo pristna pijača
Menjevanje denarja po vsakodnevnem tečaju
NOVI LIST
strm »
1 *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD

VESTI IZ DOMOVINE
AMNESTIJA
Povodom praznika ujedinjenja je hil objavljen ukaz kraljevskega najstništva, s katerim se podeljuje a®nestija 1253 osebam, ki so prišle v' navzkrižje s kazenskim zakonom ter z zakonom o zaščiti države. Po le? tega je bilo oproščenih sleherna ^ni okrog 13.000 oseb, ki so za-gr6šile prestopke proti naredbam o SB»iah ter proti tiskovnemu zako
«u.
STAVKA TEHNIKOV
Slušatelji ljubljanske tehnične Cuítete so konec novembra progla ''li stavko v znak protesla proti no-v* uredbi, ki regulira tehnični štu ^ na jugoslovanskih univerzah z strožjih predpisov glede ro-v katerem mora vsak slušatelj ^lagati izpite. S to uredbo skušajo Plasti otežkočiti tehnične študije ter zmanjšati preveliko število slu-;ateljev.
ŠTEVILO NAMEŠČENCEV V JUGOSLAVIJI
V Jugoslaviji je zasebnih nameščencev okrog 70,000. Od tega števila odpade na nameščence, zaposlene v bankah, zavarovalnicah in zadrugah 20,000, na trgovske pisarne 5000, 4000 na osobje raznih ustanov in honorarne nameščence samouprav, 1500 na one, ki so zaposleni v svobodnih poklicih in 50,000 na trgovske in industrijske nameščence.
O IMENOVANJU DR. CANKARJA
Poročali smo svoj čas, da je ju-®°8lovanska vlada imenovala za no-
poslanika v Buenos Airesu dr. 'dorja Cankarja, univerzitetnega
k
H
¡jOfesorja. Sedaj se pa širijo vesti, ■f bo to imenovanje preklicano. — J«o vsaj naznanja neko izvirno po 1% iz Ljubljane, objavljeno v , '«aški "Prosveti" in ki ga tu be-"no kot kronisti. Proti imenova-
"in
- So baje protestirali slovenski ,6tkveni krogi, ker se je dr. Cankar .N leti odpovedal duhovniškemu Poleg tega so proti imeno-^u nastopili baje tudi hrvatski ker je v Argentiniji med ju-> 8'°vanskimi izseljenci največ Hr-J®v in bi moral na to mesto pač Hrvat.
VOLITEV NE BO ŠE
političnem zborovanju, ki se Uj^ilo konec novembra v Ljublja (¡'^ imel notranji minister dr. Ant.
rosec važen govor, v katerem je j^Hi o načrtih vlade, katere član dF Oejal je, da hoče vlada dovesti ¡^vo v boljšo bodočnost z uveljavi H0)e»n zakonitosti, s katero edino je doseči tudi vsestransko po-i^,Jenje. šele ko se bo doseglo po-L 0 Pomirjenje, se bodo vršile par ;"entarne volitve v popolni politič jtjSvobodi. Novi volilni zakon je že io *vljen in ga bo vlada objavila, Pride pravi čas.

ISMENOST V
JUGOSLAVIJI

« a podlagi statističnih podatkov, ^Hh leta 1933, je bilo v državi od sto nad deset let starih o-i 1 ki niso znale ne pisati in ne Največ analfabetov je v vr-banovini, najmanj pa jih je v Keniji. To so podrobnejši poda1;-
v odstatkih: si'°venija 5,54, Beograd 10,87, sav banovina 27,67, donavska 28,87, d^rska 57,46, moravska 61, 96, Ift^a 62,11, zetska 66.4, vardarska ' vrbaska 72,60.
^ÜPANCICEVA MATI UMRLA
V T .
Pijani je pri svojem drugem ^tokarju umrla 84-letna Ana
ha	mati našega pesnika Oto-
¡. —t man našega petnima vjiv
Pančiča. Pred nekaj leti ji je
Ji ž> zdaJ mu je sledila tudi o-JeHa ° roclu l°lla Belokrajinka, ro le K ^aličeva, vsa zadnja leta pa
t^rei!'Vela v Ljubljani pri sinu O-oz- 3voji vnukinji, z vnemo ^ itj J3la del° sv°je8a sina pesnika . Se veselila v krogu svojih vnu Vln vnukinj. Pokopali so jo 10. '¡^ ra na ljubljanskem pokopa-
, mlad orjak
vm
Ni^f m naselju Rakovi nogi v ne "i	^ezu se je dva in pol let
tiü ^ kmeta Čokorila tako nenavad
Vel?'1' da tehta že 25 kS 'n da \ k kakor kak lOletni dečel;. H, le&a	.■________ ,.
AVSTRIJA IN
JUGOSLAVIJA
Avstrijsi izredni poslanik v Beogradu Schmidt je dal za javnost naslednje izjave o odnošajih med Jugo slavijo in Avstrijo:
Z razvojem avstrijsko-jugoslovan-skih odnošajev pa sem lahko samo zadovoljen. Radi iskrene in odkrite politike obeh držav postajajo odno-šaji med njima čedalje bolj vzajemni in prijateljski. Med obema državama ni nobenega nesoglasja sploš nega značaja, prav tako ni nobenih razlogov za nesporazum. Mi smo sosedi in hočemo ostati dobri sosedi. Avstrija goji globoke simpatije na jpram Jugoslaviji. Njena stabilnost lin napredek sta neobhodnó potrebna za svetovni mir. Vsaka teh dveh dr-šav ima svojo posebno evropsko poslanstvo. Ti dve poslanstvi si ne nasprotujoča, marveč se nasprotno druga drugo zelo srečno izpolnjujeta. Zaradi tega so gospodarski odno šaji med tema dvema narodoma izredno važni. Med obema postoja srečna gospodarska odvisnost, kar je posledica njunih gospodarskih se stavov. Zato moramo to gospodarsko soodvisnost ohraniti in pospeševati. Sosedstvo ustvarja obveznosti. Kljub gospodarski stiski in raznim gospodarskim n-ezgodam so gospodarski odnošaji med obema državama še zelo obsežni. Avstrija je na drugem mestu vašega izvoza in na tretjem v našem uvozu. Turistični promet med Avstrijo in Jugoslavijo je takisto prav važen.
Reči hočem nekaj besedi še o odnošajih na nekem drugem področju, kjer obstojajo velike možnosti še tes nejšega sodelovanja. To polje je ftro svetno. Avstrija je bila od nekdaj ponosna na to, da je mogla sprejemati in sdruževati duhovne vplive svojih sosedov. Srečni smo, ko vidimo, da jugoslovanski dijaki obiskujejo naše visoke šole in ko vidimo zanimanje, ki ga kažejo v Jugoslaviji za naše znanstvene in umetniške manifestacije. Jugoslovansko u-metnost in znanost bi morali v Avstriji še bolje poznati. Na ta način bi se ti dve državi, ki si lahko dasta druga drugi toliko, še boljše seznanili. S tem pa bi se začele še bolje spoštovati in ljubiti.
PRIPOROČAJTE
Novi list!
Izpraznitev Trsta za slučaj vojne
V vseh večjih italijanskih mestih so oblasti že pripravile prebivalstvo na to, da bo treba zapustiti hiše ter se odpraviti na deželo, če bi izbruh nila vojna v Evropi. Velika mesta predstavljajo hvaležen cilj za zračne napade in bombardiranja velikih na selbin bi utegnila demoralizirujo-če vplivati na razpoloženje prebival stva.
Tako so tudi Tržačani začeli pre jemati posebne tiskovine, v katerih je govor o evakuaciji Trsta za slu čaj vojne. Vsaka družina mora navesti, ali ima v notranjosti Itaiije kakšne sorodnike ali znance, h katerim bi se lahko zatekla, če oblasti odredijo, da je treba mesto izprazniti, ali pa prepušča skrb za preselitev državi sami.
Razumljivo je, da Tržačani mnogo govore o tej novosti ter ugibajo, kaj jim utegne prinesti bodočnost.
Margottijev dar fašizmu na oltar
Dne 28. novembra, baš na peto ob letnico smrti nadškofa. Sedeja, je njegov naslednik Margotti, goriški nadškof, poslal fašističnemu tajniku pokrajine zlato verižico ter vatikanski zlatnik in pismo, v katerem pravi, da mu njegovo siromaštvo ne do voljuje, da bi na oltar domovine dal kaj več, kakor bi bila njegova želja. "Če pa ne morem dati v zlatu'', je rečeno v pismu, "nudim v zameno moje molitve in molitve, ki se v tej nadškofiji dvigajo vsak dan proti nebu za našo Italijo in njene hrabre borce.
Nadškof nadalje javlja fašističnemu tajniku, kakor kakšnemu svojemu predpostavljenemu, da je vsem duhovnikom svoje nadškofije ukazal da morajo pri vsaki maši moliti naslednjo molitev:
"Stri, o Gospod, tako te prosimo, oholost naših sovražnikov in uniči s svojo krepko desnico njihovo arogan co. Stori, da bomo radi te svete žrtve očiščeni naših krivd ter rešeni sovražnikovih zased. O Bog, zaščitnik naš, čuvaj nas in brani nas v nevarnosti, da ti bomo lahko z mirno dušo služili, ko mine vsaki strah. V imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, Tvojega sina.. .itd.'"
Nadškof pripominja, da je to molitev za zmago italijanskega orožja ter za zmago proti sankcijam, ki so jih odredile druge države proti kato liški Italiji.
Utrjevalna dela ob meji
Postojna, novembra 1935. — Pri takozvani Ravbar komandi v bližini Postojne, so že pred časom pričeli z utrjevanjem, zlasti pod zemljo. Tu so vse primerne točke utrdili z razni mi rovi in kavernami, zlasti pa so naredili mnogo prostorov za topove. Sedaj pa dovažajo v te prostore zložljive topove in jih montirajo na določena mesta. Vsa površina nad u-trdbami je sedaj že prosta vsakršne navlake, ki bi maskirala okolico, kaj ti trava se je že zarasla po preriti zemlji, poleg tega pa so tudi vso površino zasadili z starim drevjem, ki so ga izkopali v gozdu s kor'eni-cama vred. Ves kraj pa je močno za stražen tako, da ne more nihče v bližino. Kot smo svojčas že poročali, so ob meji pri Hotedršici in Godovi ču, potem ko so končali s podzemnimi utrjevalnimi deli, pričeli z napravami žičnih ovir vzdolž meje. Le tošnjo pomlad pa so s tem delom pre nehali. — Vsi delavci, ki so biii tu zaposleni, so bili odposlani nekam v Tiróle tudi k utrjevalnim delom. — V sredini meseca septembra pa so se vsi tisti, ki so bili spomladi zaposleni tu pri napravah žičnih ovir spet vrnili, in sedaj nadaljujejo z že prej začetim delom. Zaradi tega so ojačane vse postojan ke javne varnosti v okolici, bodisi milicije, bodisi karabinjerjev. V teku jeseni je bilo celo ustanovljenih nekaj novih postojank.
Nova vojaška pot na Nanos
V Razdrtem so pričeli z gradnjo nove vojaške ceste na Nanos, obenem s tem tudi popravljajo cesto proti Št. Vidu, zlasti ravnajo prvi ovinek pri Razdrtem. Na Nanos bo tako z dovršitvijo te ceste speljana že druga vojaška avtomobilska pot. Ena pričenja blizu Št. Vida in so jo dogradili v 1. 1928.
Nesreča na "Vulcaniji"
V Benetkah se je dogodila težka nesreča na znani prekomorski ladji 'Vulcania", ki je last Cosulicheve družbe. Postavljali so nove železne plošče, na katerih stoje težki ladijski stroji, pa je ena teh plošč padla na skupino delavcev, na mestu ubila tri delavce, dva pa težko ranila. Vsi so iz Tržiča in okolice.
Aretacija
V Šempasu so karabinerji aretirali Antona Peršiča. Osumljen je, da se ni odzval poklicu k vojakom. — Odvedli so ga v Gorico, kjer bo prišel pred sodišče.
* & * ^ * ^
te» —	aeceíy.
■ % J3 otroka Je Pravcati gorostas
i-odn je šibka in male rasti- Ko
f4 l6 j a tega otroka še ni bila sta-
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES
Mercado de Abasto Corrientes 3223
CHILE
SANTIAGO VALPARAISO
BRASIL
Rio Santos SAO PAULO
PARAGUAY
C. pres. Franco ASUNCION
HRANILNICA:
Komu boste zaupali svoje prihranke?
Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obresti I
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje t najvarneje izvršen.
VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POSTA:
Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do Uy2. SIGURNOST! BRZINA! UŠLUŽNOST! POVERJENJE
Petroleja primanjkuje
Po naših vaseh, zlasti kjer nimajo elektrike se zelo čuti pomanjkanje petroleja, ki se ga skoraj v nobeni trgovini ne more dobiti. Vendar pa je trgovcem prepovedano govoriti o pravih vzrokih pomanjkanja tega in drugih trgovskih predmetov. Re;i morajo, da bo vse v kratkem prispelo. Blago sploh je zelo podražilo, ljudje pa imajo vedno manj denarja za nakupovanje. Tudi postajajo trgovine vedno bolj prazne, ker ne mo rejo nabavljati novega blaga in o-nega, ki je zmanjkalo.
Svinska kuga na Krasu Iz Sežane poročajo: Po skoro vseh okoliških vaseh razsaja zadnji čas velika svinjska kuga, ki je prizadela kmetom že ogrom no škode. Mnogi so vsled tega bili prisiljeni poklati še nerejene prašiče in se tako izogniti večji nesreči. Ponekon pa je uničen s tem tudi ves zarod za prihodnje leto, tako da ne bodo imeli ničesar. Upoštevati mora mo, da si sami ne bodo mogli naba viti nove zelege, kar pomeni za naše kraje propast tudi te panoge živinoreje.
Ognjehik Maunaloa na Havajskih otokih je pred nedavnim »pet začel
bruhati.
Iz Hruševja
Goriški prefekt je odredil, da se za pet uní zapre pekarna Josipu Ra gusiju z Hruševja, ker ni imel v prodaji navadnega kruha, marveč je prodajal le takšnega boljše vrste, ki je pa seveda dražji.
Trije Rihemberčani padli v Abesiniji?
Po Vipavskem gre glas, da so v Abesiniji padli baje trije fantje, dva iz Rihemberka, eden pa iz okolice. Baje so bile za njimi že maše zadušnice. To vest beleži zagrebška "Istra", ki obenem pravi, da doslej še ni mogla dobiti podrobnejših informacij.
ZA KRATEK CAS
Srečdn izid
Danes sem prvič kuhala možu obed in presrečna
Kampanja proti sankcijam
Akcija proti sankcijam se po vsej Julijski Krajini kakor v ostalem tudi po drugih pokrajinah nadaljuje z vso ostrostjo. Listi, ki objavljajo serije člankov o omejitvi uvoza iz držav, ki sankcije izvajajo, so prišli tudi na razne več ali manj zanimive domisleke. Tako je "Corriere Istriano" objavil članek pod naslovom "Dante... in sankcije". V njem je zbral vrsto citatov iz "Božanske komedije", ki jih je med seboj primerno povezal, tako da so dobili povsem sododen pomen. Zanimiva sta zlasti dva citata, ki jih pulsko fašistično glasilo podaja takole: "Rim, slava sveta", je doživel, da mu js živa pravičnost izkazala čast, da da duška svojemu sovraštvu" proti Angležu zaradi njegovega krivičnega gospodstva nad podvrženimi narodi.
V	trgovinah so se med tem pojavili napisi: "Boj sankcijam! — V tej trgovini se ne prodaja blago držav, ki izvajajo sankcije proti I-taliji!" Tudi posamezni sindikati so izdali okrožnice, v katerih pozivajo svoje članstvo, da prične borbe proti sankcionistom. Pred dnevi je last nik kavarne "Alia posta" odpovedal vse inozemske liste, zaradi katerih je imel v ostalem zelo mnogo stroškov. Kmalu so mu sledili še drugi in nazadnje je sindikat hotelirjev, ka-varnarjev in gostilničarjev izdal splošno odredbo, po kateri se inozemski listi v kavarnah in drugih lokalih odpravijo.
V	ostalem so pokrajinski intersi-dikalni odbori v Gorici, na Reki, v Puli in po drugih pokrajinskih glav nih mestih izdali slične odredbe kakor v Trstu glede omejitve konzir ma tujega blaga, glede borbe proti špekulantom, ki kupujejo živež in drugo blago na zalogo.
Gospa svojemu sem.
—	No, kako je pa izpadlo? jo vpraša soseda.
—	Imenitno, jutri dobimo novo ku harico.
krojačn1ca
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
ROJAKI!!
pri 2ivcu
t znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 ISTOTAM ČREVLJARNICA, kjer
se izdeluije nove črevlje ter sprejema popravila tudi ob nedeljah. Cene zmerne, lastnik
EMIL ŽIVEC paternal Osorio 5085
KROJACNICAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)

Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
Callo Ayacucho 1584. — U. T. 41-49JS5
v vsakem slučaju
Ko iutlte, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki specillzirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVI6 Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure


Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.
#)#&%*!  "  "!"!"P7U7P7U7UUP7UUUPU777U7P777P77UP7U7"!  PPPP7PPUPP7P7 " !!4U7777UPUU7U77UU7P7PPU7U7U7P7P7U7UU"


ZA POUK IN ZABAVO
g
K*
& K


Ženski kotiček
Nekaj o važnejših mestih Abesinije
Ker se preživlja abesinsko prebivalstvo pretežno s poljedelstvom i\ živinorejo, se ne gnete po velikih me stih. Abesinska mesta in vasi so kup kamenitih, lesenih, ilovnatih in travnih koč, brez velikih zgradb. Le cer kev dela po navadi izjemo. Addis A beba, ki ne šteje še niti pol stoletja,
ima večje iševilo velikih poslopij. Tisočletna zgodovina črnega cesar stva pa je videla že cvetoča mesta s prekrasnimi palačami in v teh mestih se je lahko razvila pomembna kultura.
Tako je bilo mesto Aksum, ki leži 16 km zapadno od Adue, od prvega do petega stoletja po našem štetju glavno mesto dežele in njeni kralji so se po tem mestu imenovali ak-sumski kralji. Tu so našli celo vrsto obeliskov, ki najbolje dokazujejo sta roegifrtski kulturni vpliv. \Posebno znamenje je 24 m visoki obelisk, k! kaže vplive sabejskega gradbenega sloga. Mnogi spomeniki in razvaline so še danes zgovorne priče o no-kdanji mogočnosti Aksuma, ki se je v njem koncentrirala nekoč preko nekdanjega abesinskega pristanišča ob rdečem morju Aduleja trgovina med Arabijo in Egiptom. V veličastni Marijini cerkvi tega mesta hranijo baje pravo svetopisemsko skrinjo zaveze, o kateri pravijo, da jo jo Menelik L, sin kralja Salomona in kraljice iz Sabe, ugrabil v jeruzalemskem templju in jo po dolgem potovanju in skrivanju pred zasledo valci prenesl tja. še danes se dajs-jo abesinski vladarji v Aksumu ma-
ziliti s svečanimi ceremonijami, Poglavar mesta se imenuje "nebur.v ed", maziljeni, in ima velik ugled ter moč. Mesto šteje danes 3000 do 4000 prebivalcev in dober del tega števila zavzemajo bogoslovci.
Hiše bližnje Adue se kupičijo o-krog treh gričev, na katerih se dvigajo njene glavne cerkve. V 17. stoletju so imeli jezuiti velik kolegij na hribu Fremont, ki se dviga 3 km dalje na vzhodu. Adua je glavno mesto dežele Tigre, ki bi jo Italijani pred vsem radi spravili pod svojo oblast. Znano je posebno po tem, da so Abesinci tu 1. 1678 porazili Turke, 1896 pa Italijance. To sta tako rekoč obe najvažnejši bitki abesin-ske zgodovine v novem veku. Število prebivalstva Adue se je zelo spreminjalo, kakršen je bil pač nje politični pomen v teku stoletij. Danes šteje okrog 10,000 duš.
40 km severno od znamenitega jezera Tane leži mesto Gondar, ki ga je dal zgraditi kralj Fasilades v 14 stoletju. Tu je najti še zelo dobro ohranjene razvaline kraljevskih gra dov in palač. Mesto šteje danes k*k šnih 5000 duš, mnogi izmed prebival cev se bavijo z zlatarstvom, izdelovanjem cerkvenega orodja, glasbil in finih tkanin. V Gondarju je veliko cerkva. Mesto je razdeljeno v dva ločena dela. Na višini leži krščanski del mesta, ob pobočju pa mohame-danski. Koče mohamedancev se naslanjajo na zidove starih palač. L, 1721 so divji Galci v Gondarju po klali menihe iz Dabra Libanosa»
80 km severno od Addis Abebe leži mesto Magdala, ki je bilo prav tako kakor Gondar nekoč tudi pres tolnica dežele, in sicer pod negušem Teodorjem II. Ta je hotel zgraditi
Prizor iz zadnje revolucije v Braziliji
cerkev, ki naj bi postala središč-a verskega študija in je dal prenesti zato iz Gondarja sem veliko število starih rokopisov. Kmalu potem se je Teodor II. spri z Angleži in je padel po oblegi Magdale 1. 1863. — Angleži so tedaj dragocene rokopi se vzeli s seboj in danes predstavi jajo ti rokopisi magdalsko zbirko v Britskem muzeju.
Makale, ki ga baš te dni toliko imenujejo, je zelo važen kraj severne Abesinije, ob veliki cesti, ki vodi v Desie in Addis Abebo. Neguš Ivan si je tu izbral svojo rezidenco in si je dal v mestu po Italijanu Naretitu zzraditi palačo v italijanskem slogu, ki stoji še danes.
V nasprotju z vsemi drugimi abe-sinskimi mesti ima Harar, največji kraj v južni Abesiniji, popolnoma arabsko lice. Med starim obzidjem s številnimi stolpci se gnete kup nizkih bajt, ulice so tesne in vegaste. Mesto je strašno nesnažno, toda nje gova okolica, sami skrbno namaka ni in obdelani vrtovi in polja, je čudovita. Tu pridelujejo posebno ba nane in kavo. Mesto šteje kakih 50,000 prebivalcev, ki so po dobri tretjini Hararci, ostanek sestoji iz Somalcev, Galcev, Amharcev, Indijcev, Levantincev in Evropcev, torej iz pristno orientalske ljudske mešanice. Harar je središče mohamedan cev v Abesiniji.
Med ostalimi kraji postaja Gore v zapadni Abesiniji zavoljo svoje trgovine s Sudanom čedalje pomem bnejše. Isto tako velik pomen ima danes tudi Diredava ob železniški progi Džibuti AJddis Abeba. V Di-redavi se stekajo vrtnarski in poljski pridelki Hararja. Zelo številni so v Abesiniji romarski kraji, ki so postali radi velikega dotoka vernih ljudi skoraj mesta. Najbolj znan je med romarskimi kraji Dabra Líbanos z veliko meniško kolonijo.
•••••••••••••••••••••••••••a
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjjemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
Mož in žena
Kakor žena ne sme omejevati 0-sebne svobode moža, prav tako mo ra tudi mož ozirati se na osebno svo bodo žene. Ako zahteva mož, da mi je žena sužnja, ako jo preveč koman dira, se lahko zgodi, da si želi svo bodo nazaj ali pa si jo jemlje skri vaj, kar vodi čestokrat do razdora ali vsaj do odtujitve. So možje, ki mislijo, da lahko delajo, kar hočejo: so vsak dan v gostilni, prebijejo cele noči izven doma, se pajdašijo z ženskami, a bi bili silno ogorčeni, ako bi si žena dovolila le majhen del vsega tega. In vendar po pravnih načelih tudi žena zase lahko zahteva osebno svobodo. Razume se, da je ne sme zlorabljati, kakor bi je tudi mož ne smel. Značilen primer e-nakopravnosti osebnosti v zakonu „e tajnost pisem. Večina misli, da mož sme odpirati pisma, ki jih prejema žena, a prav tako da ima žena pravico do pisem svojega moža. V resnici pa to ni res. Prav v tem se izraža degstvo, da morata zakonca upoštevati osebno svobodo drug dru gega, ako nočeta, da se izpremeni skupno življenje v samosilstvo.
Vsakdo ve, da je mož dolžan skrbe ti za ženo in otroke. Ako na kakr šenkoli način mož tega ne more, je tudi žena dolžna, da s svojimi močmi in s svojim premoženjem prispeva za vzdrževanje rodbine. Ako ji mož ne more plačevati pomočnice, tedaj je žena dolžna, da dela vse sama. Tj di v trgovskem možeivem podjetju mora žena pomagati, kolikor more, ako se izkaže resnična potreba za to. Tudi tu velja načelo, da sta oba dela dolžna zastaviti vse svoje moči za skupno življenje.
< II1111MIIIIII111II11..............................IIIIIMIIIII Ulllllllllllllt«
SVOJI K SVOJIM!
Slov. Babica
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21.. oli nedeljah in praznikih pa do 20.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
LIMA 1217
U. T. 23—3389
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
KROJAČNICA
" Triestina "
izvrši obleke vsake -V vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal (1262
Migliaji za hišne gospodinje
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud
MALI OGLASI
SLOVENCI, italijanski državljani
ki žele dobiti argentinsko državljanov« (carta de ciudadanía) naj se obrnejoJ" sledeči naslov: Milica D. Hočevar, "rt ductora Pública Nacional, Tucumán 5» U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebni dokumente iz Evrope,, posredujem nezgodah na delu, za potovanje ali priho» iz Evrope, sestavljam prošnje ter vljam prevode, ki so pravomočni P" tukajšnjih oblastih.
UGODNA PRILIKA. Prodam «fi dam v najem, na polovico, quint»' vrt z zelenjavo in cvetlicami. Ze* ljišče je oddaljetao 13 kvader mesta. Naslov se izve v našem uredništvu.
KDOR ŽELI spoznati samega sel* svoje hibe in sposobnosti, svoj svoje doboče in preteklo življenje, M obrn« na priznanega grafologa. ' Zadostuje napisati lastnoročno ime j" priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na na''"^ GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B Aires. — Pišete lahko v svojem mat«'1" skem ali pa v kakem drugem jeziK»
POZOR!
PRODA SE kegljišče in krogljišfe uk Dto. Alvarez 2251. Lepa pril'^ za dva samca. Podrobnosti se izved0 pri lastniku, istotam.
NAZNANILO. Sporočam, da sem s preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le z nesljivo dobrimi službami za matri^ nios, služkinje, sobarice itd. BERt* CERNIÓ, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin,
Madeže od črnega ali rdečega vina izpereš z razgretim limonovim sokom. Prav tako tudi madeže od sadja ali črnila. Ako imaš kislo mleko, pa namakaj madeže v njem, iz-peri potem v vroči milnici in madeži izginejo.
Škropilnik za perilo. Z razbeljeno, bolj debelo iglopletenko napravi v zamašek iz probkovine luknjice kakor pri cedilu. Natakni na primerno steklenico, napolnjeno z vodo in škropilnik je gotov.
NAROČITE SE NA
"Novi list"
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandskijgo cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADRENEGA MATERIJALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe Vseh v r sit
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
V	Januarju:
5. C. San Augustin 8. Mte. Pascoal 9 . (Florida 10. H. Chiftain
Proti Evropi odplovejo
V	januarju:
7.	Augustus
8.	Almanzora in And. Star
9.	H. Monarch in C. Palos
10.	Gral. Artigas
REDEK SLUČAJ!
V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucb3 Cucha, najdete veliko izbero vsa» vrstnih navadnih (in športnih tres-ljev in copat po okusu. Zaloga soških potrebščin in tobakarna. SpreJ mam naročila in popravila po na) ugodnejših cenah.	M
ALBERT BELTRA1"
"TIVOLI" Bai
Zbirališče jugoslov. pomorščakov.^ Prvovrstni orkester. — Menjava denarja po dnevnem tečaju. — se slovensko in hrvatsko. — 12 11 piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N ^ 25 de Mavo 666
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA-KANOVA HČERKA
"Oh, da!", je odvrnil Ammalat. I "Smrt šamkalu, ki si želi moje smr ¡ ti! smrt Abdul Musalini, ki iztega | roko po mojem zakladu!"
"Da, smrt jim! Pozabiti pa n>3 smeš na drugega sovražnika, ki ga ne vključuješ v svoje maščevanje in ki ti je mnogo bolj nevaren nego oni, katerih imena si navedel!"
"Govoriš o Verkovskem?", je vpra šal Ammalat, se stresel ter nehote stopil za korak nazaj. "Varaš se, kan Ahmed: Verkovski mi ne more želeti smrti, saj me je rešil pred njo, pred sramotno smrtjo'.
"Da, za to, da boš živel v sramoti" je vzkliknil Ahmed. "Pa povej mi, ali nisi tudi ti rešil njemu življenje in ne en krat sam krat, marveč dva krat; prvič iz merjaščevega gobc>, drugi krat pa pred bodalom tolova jev?'
"Ne. Ahmed", je odgovoril mladi hiož ter se močno udaril po prsi1'; -'ne; tu notri odmeva glas, ki govori z mnogo večjo zgovornostjo nego ti, in mi pravi, da nisem bot in da se tudi nikoli ne bom oddolžil Verkov hkemu; to mi pravi glas moje vesti!"
"Tvoja vest!" je ponovil Ahmed zaničljivo. "Vidim, da brez mene ni
si zmožen ničesar, Ammalat, niti moje hčerke nisi zmožen poročiti. Poslušaj: prva in edina stvar, ki jo bom zahteval od onega, kateri bo ho tel postati moj zet in za katero mu bom dal Sultanetino roko, je življenje Verkovskega. Verkovski je glava Dagestana; če izgine on, je Dages-tan obglavljen. Dvajset tisoč mož je pripravljenih zgrabiti za orožje na moj migljaj; z njimi bom navalil kakor plaz na Tarky. Dobro, recimo, da si ti oni, ki si je zaslužil Sultanetino roko; čez noč postaneš ne sumo šamkal Tarkyja, marveč ob enem vsega Dagestana!"
Po teh besedah je Ahmed odhitei iz jame ter izginil še preden je A< mmalat utegnil pridržati ga.
Ammalat je ostal dolgo časa ne primičen, tih in kakor prikovan; po tem se je vzravnal, se ozrl, zagledal Neftalija, ki je čakal nanj ter ga, neda bi spregovoril ene same besedice, spremljal tja, kjer je stal Sofir Ali s konjema.
V zahvalo je mladi beg prožil Ne-ftaliju roko, ni pa odprl ust, marveč se je ločil od njega ne da bi izgovoril niti Sultanetinega imena. Ved no molčeč, se je nato povzpel na ko nja, vrnil se v taborišče, vstopil v šotor, se vrgel na ležišče ter se tam premetaval, potajno vzdihajoč in pro klinjajoč.
XIII.
"Molči, presneti...", je kričala stara mati na svojega vnuka, ki se
je bil prebudil ter je hudo jokal še preden se je bilo zdanilo. "Molči, ali pa pojdeš spat na cesto!" •
Stara Tartarka, ki je tako vpila na svojega vnuka, je bila nekdanja Ammalatova dojilja; živela je v hiši, katero ji je bil podaril Ammalat in ki se je nahajala tik njegovega gradu.
Že v prvem poglavju te zgodbo smo se bili seznanili s to starko, ko je z materinskim ponosom občudovala spretnosti, katere je uganjal Ammalat beg.
Starki se je odražala na obrazu večna slaba volja, posledica njenega samskega in bridkega življenja; kot verna zastopnica svojih rojakov je neprestano, od zore do mraka, zmerjala na vso moč svojega vnu ka ter se drla nad njim.
"Tiho bodi, Kesse", je zavpila star ka, "ali pa te pošljem k zlodeju! ali ne slišiš, kako rogovilijo po strehi zli duhovi in kako praskajo po šipah s svojimi kremplji?"
Otrok je končno utihnil, odprl na stežaj svoje velike in črne oči, s stra hom vlekel na uho šum, ki ga je povzročala nevihta in kateremu se je pridružil še drugi, strašnejši; dasi je bila že tretja ura zjutraj, je nekdo trkal na vrata.
Sedaj pa se je prestrašila starka, in tem bolj, ko je njen veliki pri jatelj, star pes, dvignil glavo ter začel žalostno tuliti.
Udarci so začeli spet odmevati z'
večjo močjo in nepoznan glas je začel jezno vpiti:	»
"Ač kaninji! Akhirina! Akhirisi! Ali boš odprla vrata?"
"Alah, bismalah!" je vzkliknila starka. "Kdo je? Kdo trka in kliče ob teh urah? Kateremu poštenemu človeku bo prišlo na um, da bi šel v tako hudi noči strašit na vrata uboge ženske? Ali si zlodej? če si zlodej, pojdi h Kačkini, moji sosedi, kajti čas je že, da ji pokažeš pot v pekel; če pa nisi poosebljeni zlodej, pojdi dalje svojo pot!"
"Odpri, metla zlodjeva", je vpil jezni glas, "ali pa razbijem vrata in ne pustim niti ene same dile cele za tvojo krsto!"
"Dobrodošel!" je dejala starka, planila k vratom ter jih trepetaje odprla.
Vrata so se zasukala v tečajih in na pragu se je prikazal mož nizke postave in resnega, dasi prijaznega obraza; oblečen je bil po čerkeško ter je bil ves premočen.
Popotnik je snel plašč ter ga vrgel na starkino posteljo, nato pa se j'J odkril.
Fatma, tako se je namreč imenovala Ammalatova dojilja, je bila med tem prižgala svečo ter je trepetajoča stala pred došlecem.
"Pri moji veri, da si postala 0-šabna', je dejal prišlec Fatmi, ko si je bil snel pokrivalo. "Kaj, mar svojih starih prijateljev nočeš nič več poznati?"
Fatma je začudena začela gledati došleca in njen obraz je začel izžarevati vedno večjo mirnost.
Starka je bila spoznala Ahmeda kana, ki se je bil v oni viharni noči odpravil iz Kafir Kumjaka v Bui-naki.
"Naj pesek vzame vid mojim ničvrednim očem, ki niso spoznale svojega nekdanjega gospoda", je dejala Fatma ter prekrižala roke na prsih v znak vdanosti in spoštovanja. "<*'.e smem odkritosrčno govoriti, kan, -;o se mi oči pokvarile od samega jo kanja za mojo domovino, za nesrečno Avarsko. Odpusti mi kan; nes-rečnica sem! Let imam dosti in starost malo vidi v temi, razen brezna ki ga zanjo odpre smrt".
"Kaj, zlomka! Nisi še tako stara kakor tožiš", je odvrnil Ahmed. — "Kakor, da je bilo včeraj, se še spominjam, da sem te videl v Kunsaku in takrat si bila še dekle!
"Ej bolj hitro se staramo, če živimo daleč proč od domovine", je od govorila Fatma; "v naši Avariji bi bila sedaj morda še dober sad, tu pu nisem več ko uboga snežna krogla, ki se je zakotalila v cestni jarek. — Semkaj sedi, Ahmed, na to le blazino, pa se boš bolje počutil. Pa kako naj postrežem svojemu dragemu gostu? Kaj bi rad, kan?
"Nič drugega nočem od tebe, kakor dobro voljo", je odgovoril Ahmed.
"Vse to zame!", je vzkliknila Fat
se*1
ukaži in zapoveduj, tvoja dekla in dolžnost je moja, da te uboga^'
A"'
,<H
to
d»
"Poslušaj, Fatma", je dejal med; "časa nimam preveč in slin ne v izobilju. Prišel se«1 mi s svojim jezikom narediš uSTlb0. in če to storiš, bom poskrbel, d» do tudi tvoji zobje zadovolj«1- ^ izvršiš, kar ti bom naročil, ti P0.1(, rim deset koz in oblečem te v od nog do glave; še čevlje t' pim".	t
"Vse to zeme!", je vzkliknila • ma. "Joj moj dobri aga, joj» ljubljeni kan! Odkar so me Pr° ti Tartarji zajeli ter me poročili V moji volji, ni še nikoli prestop'1 ^ ga moje hiše tako žlahten g°sl'
Jo
Za svileno obleko in deset koz, ^ zahtevaš karkoli in tudi to, da sl stim uho odrezati!"
"Kaj bi ti rezal ušesa", Je j¡ji nil Ahmed, "nasprotno, rabil» ^ boš! Pa pojdiva k stvari: Am j() pride danes semkaj, v tvojo hi sicer v spremstvu polkovnika, poznaš polkovnika?"	. ?(?H
"Kako bi ga ne poznala, ko Je dar naš smrtni sovražnik!	u
Tako je. Polkovnik pa je An\j pj-tov prijatelj ter ga je celo naU('r, ti vino in jesti svinjsko meso-^ ^ "Kaj! Njega, ki je vzrastel o ,, jega mleka!", je z grozo vzK
,9P<" iti'
hribovka.
\>0
.d«
"Da, in če ne preprečimo, ne^ ^ minuli trije dnevi, ko Affl»a stane kristjan".
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.