Alf. .Assolant — Tugomer Zlatopoljski
Kokles
Ko se je vračal neki mlad umctnik ob deževnem večeru domov, je zapazil, da teče za njim pes. Izku-šal ga je odpoditi, a žival mu je trdovratno sledila.
»Bomo videli,« je rekel slikar, »morda je pa ta pcs prijatelj, ki mi ga je poslalo nebo?«
Dal je psu streho v svoji delavnici in je šel leč.
Ko se je drugo jutro zbudil, je pes sedel na stolu polcg njega in izkušal ujeti pogled svojega novega gospodarja. Dasi je gledal pes vdano in pohlevno, se slikar le ni mogel premagati, da se mu je pes zastudil. Pred seboj je imel najgršcga kodra, kar jih je kdaj videl. Suhega, odurnega, na pol golega, vrhu vsega še na eno oko slepčga. ¦ *.       Slikar jc stopil k vratom, da bi se odkrižal nc-
.  «;     ri ¦    ¦¦              '¦                           -       \      - -               . .    '   -            '       ¦
Stran 30                    ANGELČEK          _______Leto 31
ljubega gosta, toda oko uboge živali je gledalo tako
proseče in žalostno vanj, da je slikarja gcnilo.   »Naj
bo,« je dejal, »t>staneš pri meni.   Ime ti bo Kokles1,«
Pes in slikar sta živela skupaj dve leti. Žival je
povračala   gostoljubnost   gospodarjevo   z   neomajno
r       vdanostjo, slikarju je bilo pa to tudi všeč. Toda Ko-
klesa je zgrabila bolezen, ki zanjo ni leka: obolel je
od starosti.  Njegov gospodar pa ni hotcl gledati po-
časncga pasjega hiranja, pa je sklcnil, da psa utopi.
Počakal je temrjega večera, pa ga je odpeljal na most,
prav na oni prostor, kjer ga je pred dvema letoma
srečal.   Potem je prijel žival, ki se jc tresla od vro-
čice, pa jo jc vrgel v reko.
Kokles ni dal od sebe glasu. Začul se je samo votel plosk tclesa, ki je štrbunknilo v vodo. Mladi mož se je pa vendar nekoliko sramoval svojcga de-janja, pa se je nagnil, da bolje vidi, kako je s psom. V tem mu pa vzamc veter klobuk ter ga odnese v vodo.
Slikar se je žalosten vrnil domov, kcr je bil ob klobuk. Počival je uro dolgo na postelji, kar zasliši škrabljanjc pri vratih. Gre odpirat. Prcd vrati jc bil Kokles. Sedel je na pragu s klobukom v zobch ter se je naslanjal na zid. Voda mu je curljala z dlake, z glave mu jc pa tekia kri. Biio ga je strašno po-gledati. Mladi mož je urno zgrabil za klobuk — pa poljuhiJ psa.
Kokles je pogledal v gospodarja, zacvilil (ne vc se, ali od veselja ali od žalosti), se zgrudil in poginil.
i Kokles  __ pravzaprav  Cocles Publius  Horatius,  imeno-
van Enooki — je bil riraski junak.   Otel }e Rim vpada Etru-ščanov,                                     **