ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 11 LJUBLJANA JULIJ 1977 Odpadno blato iz proizvodnje žveplene kisline kot sekundarna surovina UDK: 669.054.83 ASM/SLA: A8 Bogdan Zalar, I. Naraks, J. Wohinz Specifičnosti odpadnega blata iz proizvodnje žveplene kisline, ca. 4,6 % S v obliki CaS04, vlažnost od 34—41 % in fina zrnatost, preprečujejo homogenizacijsko mešanje s piritnimi ogorki in povzročajo pri tem lokalne skupke iz samega blata. Ti ohranijo svojo obliko tudi pri peletizaciji in obdržijo svoje lastne fizikalne lastnosti. Članek obravnava rezultate raziskav o možnostih vključitve tega odpadnega materiala z omenjenimi specifičnimi lastnostmi v tehnologijo predelave pirit-nih ogorkov za potrebe v železarski industriji. UVOD Pri sedanji proizvodnji žveplene kisline v Celju dobivamo stranske proizvode: piritne ogorke (ca. 48.000 t/leto), odpadno nevtralizacijsko blato (ca. 6.000 t/leto) in iz novih industrijskih naprav t. i. ferosulfatne ogorke (ca. 42.000 t/leto). O možnostih najoptimalnejšega izkoriščanja piritnih ogorkov v proizvodnji železa in jekla ter svinca so izdelane številne raziskave z zaključnimi industrijskimi poizkusi in rentabilnostnimi izračuni.1.2 Odpadno blato iz nevtralizacijskih bazenov naprav za proizvodnjo žveplene kisline je po vsebnosti železa podobno piritnim ogorkom, razlikuje pa se delno v kemijskih lastnostih in ima povsem specifične fizikalne lastnosti. Z ozirom na relativno majhne razpoložljive letne količine odpadnega blata bi bilo ekonomsko neutemeljeno uvajati kakršenkoli dodaten tehnološki postopek, ki bi posebej pripravljal ta material za nadaljnje izkoriščanje. Zato je ideja o možnosti vključitve tega materiala Mgr. Zalar Bogdan, dipl. ing. met., samostojni raziskovalec, Metalurški inštitut Ljubljana Naraks Jože, dipl. teh. met., obratovodja pražarne in H2S04, Cinkarna Celje Wohinz Janez, dipl. ing. kem., samostojni raziskovalec, Metalurški inštitut Ljubljana v tehnološke postopke priprave piritnih ogorkov realna. Vendar omenjene specifične fizikalne lastnosti in dejstvo, da vsebnost ca. 7 % H2S04 v blatu zahteva sedaj v obratu nevtralizacijo z apnom, bistveno vplivajo na dosedaj raziskane postopke. Raziskave uporabnosti in ocena ferosulfatnih ogorkov iz novih industrijskih naprav so v teku. IZVOR ODPADNEGA BLATA Kakor dobimo priritne ogorke iz prve faze pra-ženja piritnih koncentratov pri proizvodnem procesu pridobivanja žveplene kisline, dobimo tudi obravnavano blato iz tega ciklusa proizvodnje, in sicer iz pralnih stolpov in elektrofiltrov, ki opravljajo funkcijo dokončnega čiščenja S02-plinov. Ker izvira tako nastalo odpadno blato iz iste osnovne surovine kot piritni ogorki, bi naj bile kvalitativne lastnosti zelo blizu lastnostim piritnih ogorkov. Od skupnih ogorkov piritnih koncentratov (si. 1) jih direktno iz pražilnega reaktorja dobimo ca. 10—15 %, iz rekuperacijskega parnega kotla ca. 40 % in iz ciklonov tudi ca. 40 %. Vse skupaj vodimo v zbirne bunkerje za piritne ogorke. Še ca. 5— —10 % finih delcev piritnih ogorkov vstopa skupno z vročimi S02 plini naprej v sistem čiščenja. Najprej v prvi pralni stolp, kjer se navlažijo in ohladijo s pomočjo razredčene pralne kisline. Po izstopu iz stolpa vodimo pralno kislino skozi usedalce blata, kjer se dekantira in v mešalni hladilnik, kjer se pralna kislina ponovno ohladi do želj ene temperature in vrača v krogotok. V usedalce blata običajno vodimo tudi izpiralno tekočino iz drugega pralnega stolpa in še redkeje (samo ob remontih) izpiralno tekočino iz mokrih elektrofiltrov. Iz usedalcev nadalje vodimo mokro blato v nev-tralizacijski bazen, kjer dodajamo apneno mleko (Ca (OH)2. xH20) z namenom nevtralizirati še vse- zezb 11 (1977) štev. 2 Odpadno blato iz proizvodnje žveplene kisline kot sekundarna surovina r (D m SISTEM ČIŠČENJA SOf PLINOV W ir ■J 90-95 % \ (SKUPNI PIRITNI OGORKI) t ODRA ONO BLATO) Tabela 1: Kemijske analize odpadnega blata v primerjavi z analizo piritnih ogorkov iz proizvodnje H2S04 v Celju Table 1 Chemical Analyses of VVaste Mud Compared vvith Analyses of Pyrite Cinder of Sulphuric Acid Plant in Celje Slika 1 Shematski tehnološki in kvantitativni prikaz izvora odpadnega blata iz pražilnega procesa piritnih koncentratov (1 — — FS - reaktor, 2 — parni kotel, 3 — ciklona, 4 — čiščenje SO, plinov — opis v tekstu, 5 — nevtralizacijski bazen, 6 — — končni zbirni bazen blata) Fig. 1 Scheme of technological and quantitative presentation of the vvaste mud origin from the pyrite roasting process (1 — fluo-solid reactor, 2 — steam boiler, 3 — cyclons, 4 — — SO, gas cleaning, 5 — neutralisation, 6 — final mud col- lection) bovanih ca. 7 % H2S04. Dodajamo ca. 6 kg Ca(OH)2 na 11 proizvedene H2S04. Iz tega bazena vodimo nevtralizirano blato v zbirne bazene na prostem.6 KEMIJSKE LASTNOSTI ODPADNEGA BLATA Za nadaljino predelavo in uporabo pride v po-štev nevtralizirano odpadno blato, ki se nabira v končnih zbiralnih bazenih. V nevtralizacijski bazen (si. 1, 5) pride izprano »'kislo« blato, kjer dodajamo Ca(OH)2. iKemijska sestava tega blata (tabela 1) potrjuje domnevo, da je bil vzorec vzet, še preden je bila reakcija nevtralizacije dokončana. Vsebnost Ca je bila le nekoliko višja kot pri vzorcu skupnih piritnih ogorkov. Odpadno blato iz končnega zbirnega bazena pa kaže že dve bistveni odstopanji v kemijski sestavi: — vsebnost Ca je okoli 8 % in več ter — vsebnost Stot (oz. S04—2) je okoli 4,6 %. To dejstvo dokazuje, da je reakcija nevtralizacije Ca(OH)2 + H2S04 = CaS04 + 2H20 izvršena in da se je odpadnemu blatu primešal tudi Ca-sulfat. FIZIKALNE LASTNOSTI ODPADNEGA BLATA Skupni piritni ogorki Odp. blato iz nevtral. bazena Odp. blato iz končnega zbir. bazena Fetot 57,05 55,10 47,50 FeO 4,35 4,40 3,60 Fe20; , 76,45 73,90 64,20 Zn 1,11 1,0 1,06 Cu 0,215 0,30 0,18 Pb 0,015 0,0280 0,0220 Sn 0,005 0,0050 0,0050 Sb 0,001 0,0035 0,0015 Cd 0,0035 0,0010 0,0010 Mn 0,0064 0,0090 0,0090 Ni 0,0023 0,0022 0,0020 Co 0,0016 0,0008 0,0004 Cr 0,0003 0,0007 0,0005 As 0,160 0,170 0,190 Ca 0,410 0,90* 8,70 Mg 0,058 0,080 0,520 Al 0,159 0,271 0,162 Si02 5,25 7,350 5,050 P205 0,035 0,040 0,035 Ti02 0,084 0,092 0,072 Stot 0,67 1,520 4,600 so4—2 0,50 1,460* 4,530* * _ glej pripombo v tekstu Zbiralni bazeni za odpadno blato ležijo na prostem. Blato se useda na dno bazena, nad njim pa stoji voda, bodisi od dežja, bodisi od vode, ki izvira iz vodnega transporta. Ko smo pripravljali vzorec za določevanje vlage, smo predpostavljali, da se bo ta izločena voda pri vsaki nadaljnji eventuel-ni uporabi odstranila. Takšno odpadno blato pa ima še vedno: — vsebnost H20 od 34,5 % — 41,5 %. Vsekakor je to izredno visoka stopnja vlažnosti in neprimerna za vsak nadaljnji postopek predelave. Sušenje blata ni problematično. Vendar se osu-šeno blato rahlo sprime v pogačo in je v takšnem primeru potrebna pred nadaljnjimi postopki razdrobitev. Sejalno analizo smo lahko iz tega razloga izdelali le po mokrem postopku. Izredno fino zrnati karakteristiki odpadnega blata (tabela 2) v primerjavi s sejalno karakteristiko piritnih ogozlkov ustreza relativno velika specifična površina. Podrobnejše preiskave so pokazale, da ima odpadno blato iz končnih zbirnih bazenov manjšo specifično površino kot blato iz nevtrali-zacijskega bazena (8060 g/cm3); verjetno zaradi 2EZB U (1977) štev. 2 Tabela 2: Nekatere fizikalne lastnosti odpadnega blata v primerjavi s piritnimi ogorki iz proizvodnje H2S04 v Celju. Table 2 Some Physical Properties of \Vaste Mud Compared with Those of Pyrite Cinder of Sulphuric Aeid Plant in Celje. Skupni Odp. blato iz piritni končnega ogorki zbir. bazena Sejalna analiza + 0,200 mm 2,60 % — + 0,160 mm — 1,22 % + 0,125 mm 7,90 % — + 0,090 mm 17,73 % 1,69 °/o + 0,063 mm 22,38 % 1,64 % + 0,040 mm 29,32 % 1,10 % — 0,040 mm 20,07 % 94,35 % Specifična teža (kp/dm3) 4,24 3,78 Specifična površina (g/cm3) 2100 6481 tvorjenega CaS04, ki lahko že delno oblikuje majhne skupke posameznih zrn (podrobneje v nadaljnjih poglavjih). REZULTATI POSKUSOV UPORABNOSTI ODPADNEGA BLATA Z ozirom na specifične lastnosti odpadnega blata smo raziskave in poskuse razvrstili v tri osnovne skupine: — v raziskave o možnosti uporabe samega nepredelanega, t. j. nesušenega odpadnega blata, —■ v raziskave o možnosti uporabe predhodno sušenega odpadnega blata, ki bi se lahko mešalo v poljubnih, oz. zahtevanih količinah s piritnimi ogorki, s končnim ciljem skupne nadaljnje predelave in — v raziskave o možnosti dodajanja nesušenega blata v določenih količinah suhim piritmv" ogorkom, tudi s ciljem skupne predelave. Pri številnih poskusih smo upoštevali že raziskovano tehnologijo izdelave fizikalno poboljšanih piritnih ogorkov, to je izdelave bentonitnih utrjenih peletov in tehnologijo izdelave fizikalno in kemično poboljšanih piritnih ogorkov, to je izdelavo klorirnih utrjenih peletov1-3. Uporabnost samega nesušenega odpadnega blata Odpadno blato je nepredelano za nadaljnjo izkoriščanje neprimerno iz naslednjih vzrokov: — zaradi izredno visoke vsebnosti vlage (35 do 41 %) — zaradi izredno visoke vsebnosti jekla, ca. 4,5 % in —■ zaradi povečane vsebnosti Ca (ca. 8 %), ki bi zahtevala v primerjavi s piritnimi ogorki posebno tehnologijo vodenja železarskih procesov. Uporabnost sušenega odpadnega blata s piritnimi ogorki Sušenje odpadnega blata je tehnološko izvedljivo. Rahlo sprijeto blato po sušenju je potrebno pred nadaljnjimi postopki predelave zdrobiti. Vendar kljub drobljenju nikoli ne dobimo prvotnih zrn. Prisotni CaS04 deluje verjetno kot nekontrolirano vezivno sredstvo. Poskusi so nadalje dokazali, da je dobljena stopnja razdrobitve zadostna za nadaljnje procese predelave. Posušeno in naknadno zdrobljeno blato je možno zadovoljivo enakomerno pomešati z razpoložljivimi piritnimi ogorki. Tudi izdelava bentonitnih kot klorirnih peletov z ustrezno zadovoljivo homo-geniziranimi mešanicami piritnih ogorkov in posušenega blata, pa tudi samega posušenega blata ne dela težav. Za izdelavo bentonitnih peletov smo tudi v tem primeru izbrali alkalijsko aktiviran bentonit iz Zaloške gore pri Celju z oznako All/R. Bentonita smo dodali 1 %. Za klorirno vezivo smo uporabili CaCl2 v obliki nasičene raztopine v več poskusnih količinah od 3,2 % do 6,4 % (preračunano na Cl2). Zadovoljivo utrditev zelenih peletov iz mešanic in samega odpadnega blata dosežemo v intervalu od 1200° C do 1250° C (slika 2). Višje temperature utrjevanja narekuje izključno potreba po optimalni stopnji razžveplanja: v odpadnem blatu se nahaja žveplo v obliki težko razikrojljivega CaS04, zaradi česar dosežemo zadovoljivo razžveplanje šele pri temperaturah nad 1300° C. V obravnavanem primeru so takšne utrjevalne temperature potrebne za obe vrsti peletov. Bentonitne pelete iz samih piritnih ogorkov lahko namreč utrjujemo pri temperaturah malo nad 1200° C; v klorirnih peletih iz samih piritnih ogorkov pa je zaradi vezil-nega sredstva CaCl2 tudi možna tvorba s CaS043. Vse vrste poskusnih peletov so vzdržale preiskovalne pogoje na toplotni udar. Raziskave na talilnem mikroskopu so dokazale, da pri temperaturah okoli 1350° C taljenja še ni opaziti, torej sta obe vrsti peletov pri optimalni temperaturi utrjevanja še v trdnem stanju. Obnašanje kemijskih lastnosti pri predelavi posameznih poskusnih mešanic je povsem enako kot pri predelavi samih piritnih ogorkov1: bento- ZEZB 11 (1977) štev. 2 Odpadno blato iz proizvodnje žveplene kisline kot sekundarna surovina - - +-(80 pir _x--(100 oc o---(80 pir - &---(100 oc - -- og *2Q odp.bl. Ip bi. + bent.) og.-t20odp.blt ip. bl.tCaCIj) ■bent.) : 1 370kp/ptl. 1 i i i CaCl2) 1 1 h i i 'i i - 1 1 1 1 1 1 1 i 1 j i 1 / i /1 - i ! U i h ! 1 / i / i / i / i / i / i / i i i i QJ i —a / 1 1 1 1 i-1 / / / 1 1 I - ^ "oj CL / ;t 1 1 / / / // / 4—^^ 1000 "C 1100°C 1200°C 1300°C Slika 3 Trdnost peletov v odvisnosti od utrjevalnih temperatur za poskusne mešanice piritnih ogorkov in nesušenega odpadnega blata (+ = piritni ogorki: odpadno blato je 10:1, bentonit; x = piritni ogorki : odpadno blato je 10:1, CaCI,; o = peleti iz samega blata, bentonit) Fig. 3 Pellet strengths depending on the firing temperatures for some mixtures of pyrite cinder, and dried and crushed wa-ste mud (— pyrite cinder/mud 10:1, bentonite, x — pyrite cinder/mud 10:1, CaCI2, o — pellets of mud, bentonite) ZEZB 11 (1977) štev. 2 obnašanje skupkov iz samega blata, ki smo jih posebej izločili iz peletov. Pomembno je dejstvo, da le-ti ne povečajo svojih trdnostnih lastnosti tudi pri temperaturah nad 1250 °C. To bi pomenilo, da pri nadaljnjih tehnoloških procesih verjetno ti skupki ne bi vzdržali mehanskih obremenitev. Vse ostale fizikalne lastnosti so približno enake lastnostim peletov iz prejšnjega poglavja; le toplotni udar manj vzdržijo samostojni skupki iz odpadnega blata. Odstopanja od poznanega obnašanja kemijskih lastnosti pri predelavi samih piritnih ogorkov so tudi v tem primeru samo zaradi specifičnosti oblike vsebnosti žvepla in zaradi lokalnih tvorb skupkov iz samega blata. ZAKLJUČNI PREDLOGI OPTIMALNE VKLJUČITVE ODPADNEGA BLATA V POSTOPKE PREDELAVE PIRITNIH OGORKOV Iz opisanih ugotovitev lahko povzamemo osnovna specifična pojava, ki bistveno vplivata na tehnološke možnosti vključitve odpadnega blata k postopkom predelave piritnih ogorkov: — povečana vsebnost žvepla v obliki CaSoA v odpadnem blatu, ki narekuje visoke temperature utrjevanja z namenom istočasnega razžveplanja po reakciji razkroja CaS04 in — tvorba lokalnih skupkov iz samega odpadnega blata pri homogenizacijskem mešanju nesuše-nega blata s piritnimi ogorki. Na sliki 4 shematsko prikazujemo možne variante vključitve odpadnega blata v standardno tehnološko predelavo piritnih ogorkov, izdelanih na osnovi opisanih rezultatov raziskav. Iz tega pregleda lahko dobimo tudi preliminarni vpogled v potrebne kapacitete agregatov za posamezne tehnološke faze. Varianta A je tehnološko najbolj ustrezna. Dodatno sta potrebni fazi sušenja in drobljenja le za količine odpadnega blata. Varianta B je tehnološko zadovoljiva. Ponovno zdrobljeni lokalni skupki iz samega odpadnega blata sicer niso zdrobljeni do primarnih zrn in mešanica ni idealno homogenizirana. Za realizacijo so potrebne dodatne mešalne in drobilne naprave za celotno količino mešanice. Pri rentabilnostnih izračunih mora biti to dejstvo vsekakor eden izmed pomembnih dejavnikov. Varianta C je tehnološko najmanj ugodna, vendar iz ekonomskega vidika opravičljiva. Peletizaci-ja je pri tej varianti možna; 30 do 50 % nastalih lokalnih skupkov odpadnega blata se zdrobi že med procesom peletizacije in domnevamo, da bi se tudi v rotacijski peči pri procesu utrjevanja ti neutrjeni skupki (si. 3) še nadalje delno zdrobili. Pri končni sejalni klasifikaciji utrjenih peletov (ki je vedno vključena v standardno tehnologijo) bi skupno z ostalim drobižem vračali v mešanico za peletiza-cijo tudi te zdrobljene »blatne« skupke. In če še ® 5 % 95 % | 5°/.-SUŠENJE | | 5%-DROBLJENJE 700% MEŠANJE}—| PELETIZACIJA e L-\100%-MEŠANJE\-J1 95% \ioo °/q-dro6ljenje\—\joo%-mešanje]—| PELETIZACIJA ' Odpadno\ blato , /surovo} j rs% © ]100%-MEŠANJE}~I PELETIZACIJA Slika 4 Variantne tehnološke sheme vključitve odpadnega blata v proces predelave piritnih ogorkov (v procentih so navedena dejanska kvantitativna razmerja) Fig. 4 Possible technological flowsheets for applicability of the waste mud in preparing pyrite cinder for ferrous metallur-gy (the actual quantitative portions are given in percents) nadalje upoštevamo relativno zelo majhen del razpoložljivega blata v primerjavi z razpoložljivimi proizvedenimi piritnimi ogorki (si. 1), lahko zaključimo, da so omenjene negativne tehnološke strani relativno majhne v primerjavi s skoraj nikakršnimi stroški za potrebne dodatne agregate in tehnološke faze. Tehnološko najidealnejša bi bila vsekakor varianta D (ki jo na sliki 4 ne prikazujemo): predhodno z visoko temperaturo odstranjevanje žvepla iz samega blata z nadaljnjim zdrobljenjem in dodajanje takšnega piritnim ogorkom za nadaljnjo predelavo. KONČNI ZAKLJUČEK Bistveni zaključek raziskav je, da razpoložljive količine odpadnega blata lahko na bolj ali manj optimalni način vključimo v procese priprave piritnih ogorkov za potrebe železarn.1 Za rentabilno predelavo pa so razpoložljive količine piritnih ogorkov in odpadnega blata še vedno premajhne. V predelavo moramo vključiti še nove ferosulfatne ogorke iz Celja in vse druge razpoložljive železonosne odpadne materiale. Dosedanje raziskave ferosulfat-nih ogorkov dajejo zelo optimistične rezultate. V prihodnje pa bo potrebno raziskati možnosti vključitve v predelavo še vse železarske in jeklarske ŽEZB 11 (1977) štev. 2 Odpadno blato iz proizvodnje žveplene kisline kot sekundarna surovina poletine in druge finozrnate odpadke ter magnetno frakcijo rdečega blata. Do rentabilnostne kvantitete predelave imamo možnost vključiti v predelavo še razne ustrezne finozrnate železove rude. Literatura 1. Poročila metalurškega inštituta v Ljubljani št. 857, 901, 906, 909, 69, 96, 326, 407, 531 (Kuharič, Wohinz, Zalar) 2. P. Souvent, B. Zalar: Optimizacija predelave svinčevih poletin, Železarski zbornik, 9, št. 3, 1975 3. B. Zalar: Aplikacija zakonitosti razžveplanja v procese utrjevanja pelet iz piritnih ogorkov, Železarski zbornik, 8, št. 3, 1974 4. B. Zalar, J. Wohinz: Aplikacija termodinamičnih in kinetičnih zakonitosti prehlapevanja As-sulfidov, As-oksidov in As-kloridov v praktično tehnologijo priprave piritov in piritnih ogorkov za proizvodnjo grodlja. Poročilo Metalurškega inštituta v Ljubljani, št. 251/1974 5. B. Waeser, Die Schwefelsaurefabrikation — Braun-schvveig, Frid. Vieweg & Sohn, 1961 6. Tehnologija proizvodnje H;S04 v CC, Interno poročilo Cinkarne Celje ZUSAMMENFASSUNG Bei der Produktion der H2S04 aus Pyritkonzentraten entstehen als Nebenerzeugniss Pyritasche und in den Neu-tralisationsbassins Abfallschlamm. Im Artikel sind die Untersuchungsergebnisse iiber die Moglichkeit der Ein-schliessung des Abfallschlammes in das Verfahren der Ver-arbeitung der Pyritasche fiir die Eisenhiittenindustrie be-schrieben. Obwohl die chemische Zusammensetzung der meisten anwesenden Elemente der chemischen Analyse der Pyritasche ganz ahnlich ist (Tabelle 1), ist eine Einglieder-ung problematisch vor allem wegen der hohen Feuchte (34 bis 41 %) und wegen des relativ hohen Schweffelgehal-tes (ca 4.6 % S) vorwiegend gebunden als CaS04 (ca 8 % Ca). Der rohe abfallende Schlamm ist fiir die Verarbeitung nicht geeignet. Getrockneter Schlamm klebt ein wenig, es lasst sich aber zermahlen und mit der Pyritasche in jedem Verhaltnis mischen. Pelletisierung ist moglich. Die Verfe- stigung der Pellets ist allerdings wegen des schwer zersetz-baren CaS04 bet den Temperaturen iiber 1300° C durchzu-fiihren. Ein homogenes Mischen des nichtgetrockneten Schlammes mit der Pyritasche ist erfolglos: der amvesende CaS04 im Schlamm wirkt als unkontrolliertes Bindemittel und es werden Klosschen nur von Schlamm gebildet. Auch beim Pelletisieren einer solchen unhomogenen Mischung verblerben solche lokalisierte Klosschen von Schlamm, vvelche bei dem Verfestigungsprozess nichts an Festigkeit gewinnen (Bild 3). Es sind shematisch einige technologische Varianten (Bild 4) iiber die Moglichkeit mehr oder weniger optimalen Eingliederung der genannten Mengen von Abfallschlamm in die Technologie der Ausbeutung von Pvritasche vorge-schlagen. SUMMARY In manufacturing sulphuric acid from pvrite concen-trates, pyrite cinder and the vvaste mud from neutralisa-tion are the by-products. Applicability of this waste mud in preparing pyrite cinder as raw material for ferrous metallurgy was studied and described in the paper. Though chemical analysis of the mud corresponds to the chemical analysis of cinder for majority of elements (Table 1), the problems appear due to its high moisture content (34 to 41 %) and high sulphur (about 4,6 °/o) mainly in form of CaSO, (about 8 %). The waste mud alone is unsuitable for further treat-ment. Dry mud cakes, but it can be crushed and mixed vvith the cinder in any portion. Pelletizing is possible but firing must be performed over 1300° C due to hard disso-ciation of CaS04. Homogenization mixing of wet mud with pyrite cinder was unsuccessful: the present CaS04 acts like uncontrolled binding agent causing that mud alone cakes. Also during peletizing, nonhomogeneous local mud agglomerates did not disappear and they represent weak points of fired pellets (Fig. 3). Possible technological flowsheets are proposed (Fig. 4) for more or less optimal inclusion of the waste mud into the techno!ogy of the applicability of pyrite cinder. 3AKAIOTEHHE npn npOH3BOACTBe H2S04 H3 nHpitTHHX KOHIteHTpaTOB noAy«taioTCa KaK noSoMHBiit npoAVKT niipiiTHue orapKH, a b HeyTpaAH3amioHHbix naHax — OTXOAHOii rnAaM. b 3toh pa6oTe npHBeAeHbi pe3yAbTaTbi IICCAeAOBaHIIH O B03MO5KHOCTH bka[0'4CHItH OTXOAHOrO IlIAaMa b npo-uecc nepepaSoTKH nnpHTHbix orapKOB npn nx npHMeiicHHit b MeTaA-.avpihii )KeAe3a. HecMOTpa Ha to, 'ito XHMiraeCKHH cocTaB UiAaMa, hto KacacrcH SoAbiuHHCTBa coAep?KHMbix 3Ae.\ieHTOB, BnoAHe OTBenaeT aHaAH3y nnpnTHbix OrapKOB (cm. Ta6.\. j), npiiMeHeHiie mAajia noA BOnpOCOM, rAaBHBIM 06pa30M BCAeACTBHII BMCOKOrO COAepJKaHIIH BAa-rit (npa6A. 34—41 %) h cepti (npH6.\. 4,6 %), KOTopaa HaxoAHTca b ^opMeCaSOt (npH0A. 8 % Ca). CbipoH niAaM HenparoAeH AAa nepepaSoTKH. OcyuieHHbiS inAaM CAerna OKOMKOBMBaeTcs; ApoSAeHHe komkob h iix nepeMemHBaraie c mtpHTHLIMH OrapKaMH BO Bcex COOTHOIIieHHSX KOMIIOHeHT CMeCH BbinoAHaerca AerKO. H^roTOBAeiine OKaTbiinen b03m05kh0, ho vnpoM-HeHHe BCAeACTBHH TaaceAo pa3Aaraeiioro CaS04 aoajkho BbinoAHHTbcsi npn t-pax CBbirne 1300° IX. rouorem-naiutoHHOc nepeMeuniBaHHe Ci.ipo-ro UiAaMa c orapKaMH niipiiTa 5e3ycneniHo: b nuaMe coAepJKHMbift CaS04 \CHCTHyer kak BH3ymee cpeACTBO, He noMaiomHeca kohtpoaio — o6pa3yioTca komku micToro in.\aMa. TaK>Ke npn H3r0T0BAeHHM OKaTbimeij 113 stoh ircroMorcairoH cMecu AOKaAmoBainiLic komkh uiAaMa He pacnaAaioTca, n npn npouecce ynpoiHeHHa hx npoKH0CTax BoAbmero hah MeHbmero onTHMaAHOro BKAioteHna paCCMOTpeHHbIX KOAH^eeTB OTXOAHOrO UiAaMa B TeXHOAOrHH HCnoAb-30BaHHa nnpHTHbIX OrapKOB.