Knjiga Slovenska XIX. veku. Anton Zupančič r. v Ljubljani 13. jan. 1841, gininazijo dovrSil 18(54, posvočen 1867, sluz.il za kapelana v Šmartinu pri Litiji, Mengišu, v Cerkljah na Goreiijskoni, od 1. 1878 pri sv. Jakobu v Ljubljani, 1. 1882 profesor duhovnega pastirstva, kateketike in pedagogike, predstojnik kat. tiskovnega druatva itd. V giranaziji že jel je spisovati slovenske stvari ter jih priobčevati najprej po Novieak, in vredništvo je hvaležno koj očitno poprosilo dopi?nika zaoetnika, naj bi nas večkrat razveselil z niicuiiiiii natoroznanskimi spisi. So pa na pr.: Novice 1. 1861: Mladi lmdodelnik. Poslovenil A. Zup. — Novice 1. 1862: Pomladansko življenje (str. 105). Martinček pa slepec. Krta pred sodbo! Kukavica. Veverica. Zivljcnje pcščenega zrnca (str. 316 — 326). — Glasaik 1862: Kras in ipavska dolina (str. 209). Juri Kovač. Zaklad pri Savicu. Spis. A. Zup — Kolcdarček družbe sv. Mokora 1862: Verna luč. Svobodno poleg Wiesemanove povesti ,,Die Lampe" (str. 1 — 26). — N o v i c; o 1863: Nekoliko o zraku in njega pomenu za življenje človeško (str. 17). Mrtvaška ura (str. 74). A. Z. — Glasnik: Dvojo utopljencev. Pred Jamo. Ledena jaina. — Glasnik 1864: Kriniski mož (str. 333). — Koledarček: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Poljska pripovedka (str. 1-33). - Danica 1. 1865: Pridne roke boljJi ko zlate gore (str. 125). Z—o. Naj lej)>i plajš. Bog nedolžnost varuje (str. 239). — Glasnik: Smert za doraovino. Resnična dogodba 1. 1813 (str. 174). Ruski car Ale- ksander v Ljubljani 1. 1821 (str. 215). — K oled iin": ek : Vožnja po zraku (str. 40). A. Zup. — Čitalnica v Gradcu Zv. III: Pogoji življenja. Sp. Ant. Zupaniuč (str. 240-246). — Glasnik 1866: Brtavsov Juroek. Humoristične ertice iz domarega življonja (str. 8—215). Dom žajfje kulture (Bizovik str. 181). — Koledaroek: Clovek gospodar stvarjenja (str. 43-47). ¦— Vefornico: Zadnja leta nesreonega kralja Ludovika XVI (Zv. XIII. str. 61—70). Glasnik 1867: Kostanjevo drevo. Natoroznanski obraz. Sp. Z. (str. 40). — Ovetnik I: Zinisko življenje. Cerna kuga na Dunaji. II. Najboljši kažipot. Demosten. — Danica: Nokaj besed zastran bogoslužbine obleke (str. 107—8). ^Učeni in zvedeni možje se zelo prizadevajo zadnje lot.a, da bi odpravili napake, ki so se vrinile med našo bogoslužno obleko, bodi-si zastran robe, ktera se jcuilje za cerkveno obleko, bodi-si zastran njene oblike ali podobe. Akoravno so je po prizadevanji posanieznih že res po nekokko na bolje obernilo, vendar je videti se toliko nepristojnega in nespodobnoga, toliko kar se ne vjema z dukoin cerkvenim, da si no inoramo kaj ter spregovorimo nekoliko o tein ... Zadnje leta se ji> v nasoin cesarstvu v vseb cerkvenih uinetnostik na bolje obornilo; tako — kvala Bogu — tudi s tkanjein in napravljanjeni blaga za cerkvonc obkuula .. Tako tudi pri nas na Kranjskein . . Pred vsini naj bolj se imamo zato zahvaliti bratovščini presvetega Rešnjoga Telesa v Ljubljani, ki razpošilja revnini cerkvani lepe, terdne pa vselej ojstro po cerkvenih določilik in v cerkvenem duku izdelane oblačila ter tako bolj in bolj razširja boljši okus". —č. Fabiola ali cerkev v katakoinl>ali. Po kardinalu M. Wisenianu poslovcnil Anton Zupančir. Izdala družba sv. Mokora. V Celovcu 1867. 8. III. 245. Nat. J. Blaznik. ,,Ko je to delo zagledalo bcli dan, pravi v predgovom, raz.šfrilo so jc na nagloma po vsom oiiiikancin, so- sebno katoliškem svotu, tako da je sedaj že skoraj v vhp evropejske jezike prestavljeno in že po veckrat natisnjeno ... Ni čuda tedaj, da je tudi skerbna ,,družba sv. Mokora" vernim Sloveneem v domači besedi podati kotela to delo. Skerbela jo pa za to, da bi se knjiga nekoliko predolala in tudi prostemu ljudstvu razumljiva storila . . Berite tedaj tudi vi, predragi Slovenci, povsod toliko čislano ,,Fabiolo" itd. ,,Credo kristjanu v sedanjik č a s i k z a v e t j eu. To je slovenski vravnan prevod knjižice: ,,Credo! Ziifluclit d e s 0 h r i s t e n i n d e n j e t z i g e n Z c it e n ". Von M s g r. D r. G a n m o, apost. Protonotar. Dornine, salva nos, perimus. Aufl. II. Miinster. 1867.8.80. — Po predgovoru o besedicah ^verujem pa zavetje'' kaže, kaj je povod teinu spisu. Izmed 11. vzrokov povesta naj se tukaj samo 1. pa 10. s koncein slovenske prestavo Z up a n č i c e v e : 1. ,,Po sedanji Evropi razgrinjajo se vsakoverstne zniote, brezštevilne kakor prak v zraku, kužljive kakor sopuk smerdljivega močvirja. Razun nar ostudniše dobe starega poganstva ni svet nikdar tacega vidil. To zniote se razgrinjajo danes v svoje slednje krilo. Racijonalizem, panteizom, materijalizein, ateizern, natviralizem, eesarizeni, senzualizem, pozitivizem, socijalizem, solidarizein, spiritizem — že imena človeka s strakoni pretresajo ... 10. Tem zmotam nasprot kaj je kristjanu zavetjc? Morebiti dokazovanje? — Ne. X stoletji, v kterem j« na dnovnem redu le zofistika ali zvijačno preslepljevanje z napčniini dokazi, v sedanjeni easu tedaj ninia dokazovanje skor nobene veljave, ni(' niori. Zofisti spravijo nar terdnejši dokaze ob vso inoč, otemnijo jik, oskrunijo, razkrojijo, razpišejo na vse strani in spravijo jili v smek pred neomikanim in tudi oinikaiiiin svetom. Cesa torej potrebujemo? Djanjosti, djanstev, djanjskik dogodb. Kakošnik? Djanstev, iz kterik kristjan v novarnosti dvoma z nepmtresljivo gotovostjo spoziui, da jo njegova vcra rosniriia in prava, djanstev, ktere denejo razširjaveaj zmote v železen kolobar, iz kterega sta lo dva pota: v e r a ali pa b r e z u ninost..." — Po takib djanskih dogodbah dokazavši resničnost keršanstva pravi naposled: ,,Tedaj je prazen in ueresnioen racijonalizem, prazen je panteizem, prazen niaterijalizem, ateizem in naj se jim še reče kakor koli tem prikaznim starejšega in novejšega časa . . . Naj po teni takem prihrume preganjavci z mečem v roki, naj pridejo obrekovavci zoper sv. vero in cerkev, naj pridejo zapeljivci s svojimi izmišljeniini zvijačami, naj se vse peklenske moči upro zoper našo sv. vero: — C r e d o! Verujem! Verujem, da je Cerkev delo Božje, da ona edina hrani resnico, da naša sv. vera edina iina pot do zveličanja, da le ona bo do konca ostala! Tedaj je in ostane zares zavetje, niogočno zavetje kristjanovo v sedanjih časib in vselej: Credo! Verujem!" ¦— Ta tudi za sedanjo dobo tolikanj pomenljivi prevod se snuje v Danici 1. 1869 str. 219—412 pa 1. 1870 str. 17—139. Jako potrebna in podiu-na so bila ,,Odperta pisina I—XIII", kateia jo Z. (Zupančie) priobčeval po Danici 1. 1871 str. 249—379, 1. 1872 str. 2—320 in 1. 1874 str. 253 — 302 pod naslovoni: Marsikaj o cerkveni um etnost i. Kaže se v njih, kaj umetnost splob in cerkvena posobej po gotovili dolorilili zahteva in svotujo na pr. o znanuMijih in javnib križih, o svetib podobab in kipih, o snažeiiju in zlatenju cerkvcnih posod, o njihovi tvarini in obliki, p. o kclihu, ciboriju, monštranci, o tabernakeljnu in kadilnici, o cerkvenib oblačilih p. mašni, večernieni plašč, pluvijale, dahnatika, luniuela, vehun, burza; o iijiboveni blagu, o obliki in barvab, o nekaterib dragoconih stvareli ined zaverženo šaro itd. — L. 1875 bil je v Rimu pri sv. očetu Piju IX., katereniu jo izročil po Danici tedaj nabrane darove itd. (str. 320). Znanstven plod svojega potovanja podal nam je A. Z u p a n e i č pa v L e t opisu Matice Slovenske 1. 1879 str. 88 do 94: »Žalostna 18001otniea ali posuto inesto Pompeji". Dubovno Pastirstvo. Slovenskini bogoslovcem in mašnikom spisal Anton Zupančič, profesor pastirstva na Ljiibljanskem bogoslovnem iicilišru. \' Ljubljani v vel. osmerki. Del I. 1884 str. 280. 11. 1885. 281 — 505. III. 505 — 760. IV. 761—903 (Popravki in dostavki str. 882. Stvarno kazalo str. 883—903). Založil pisatelj. Nat. Kat. Tiskarna. — Povod teinu prevažnerrm deln pripoveduje pisatelj v začasnem predgovoru: ,,Pokojni inilost. knezoškof Janez K r i z o s t o m dali so podpisanemu nalog, da sestavi ter za tisk pripravi ,,Dubovno pastirstvo"; kajti spisani sešitki te vede, do sedaj v Ljubljanski škofiji rabljeni, postarali so se po duhu in jeziku, ter jih je vže tudi težko dobiti. Lotil seni se dela ... Ako vstrežem s pervim zvezkom, izide čez nekoliko mesecev drugi itd." — \' dovršenem predgovoru pa pravi: ..Narod slovanski letos obbaja tisočletnico smerti slavnega svojega blagovestnika in škofa, sv. Metoda. Hvaležno se spoininjajo potomci Solunskih bratov, kat.ora sta njiliovim predstarišeni v jeziku doinaceiii oznanovala vero krHČansko ter mnogo.šlevilno čedo pridobila nebeškeiini Pa.stirju. Tudi ta knjiga, rastiti sobratje slovenski, želi Vas v mili bescdi doinači iu"iti: inaožiti (v;edo Kristusovo in [)o izgledu najboljšega pastirja, gospoda Izvclirarja, jo vodili na dobro ])aso, k vt>("ni sroči; — blagovoljno jo toraj sprejniilo za sponiiiiek lološnje slovanske slavnosti!.. Ko bi le šoli bilo iiaiiHMijeno to ,,Duhovno pastirotvo", sinelo bi, se ve da, krajše biti. A s tim spisom sem tudi častitiin duboviiiin pastirjem hotel podati knjigo, v kateri naj bi v raznoterih imenitnejšib zadevali in jirigodkib svoje službc našli poduka in pojasnila .. Vseskozi seni si prizadcval, pisati v dubu sv. katoliskc cerkve in častitini dubovnim sobratom kazati ono pot, ki pastirja in čedo vodi v nebeško krasoto; in če sem učitelju in in ueencu s tini kaj pripomogel k večni blagosti, prpjpl spm za svoj trud vžp obilno plarilo!" Ppdagogika. Po najboljših virili spisal A n t o n Z u p a n c i č, nčitelj ])pdagogikp na Ljubljanskom bogoslovneni urilišeu. X Ljiibljani 1888. 8". IV. str. 152. Na svet.lo prišlo po ,,Uuliovnem Pastirju". Zal. Kat. Bukvarna. Mat. Kat. Tiskarna. — ,,Ko sein 1. 1882 začel podučevati v tcj vodi, jpl spm sp kmalo pripravljati na izdajo slovenskega po kršcanskik nacelib sestavljenega vzgojeslovja, ki naj bi se kkrati oziralo na zahtevp avstrijskik šolskik zakonov ... V Ljubljani sp bogoslovci vžp blizo dvajset lpt uče ppdagogikp slovpnsko, čeravno do sedaj nismo impli do,mače knjige te vrstp. Služila je prejšnje čase seinpnišču prav tista neniška učna knjiga, kojo so rabili na učiteljskem izohraževališču. A odkar šola in z njo vred tudi učna knjiga ni več verska, si s takim učilom katoliški dukovai niso inogli in niso smeli več pomagati — živo smo čutili potrebo slovenskega, v krščanskein duku pisanega vzgojpslovja. Moderno vzgojstvo narnreč liodi napačno, ])ogubiio pot, kajti nioti sp glede naturp gojpnppvo in glpdp namena njegovega, priznavajor niu edino Ip zemeljski cilj. Krščanska pedagogika pa se ozira na vsega človeka: na njpgovo tplo in na njegovo dušo, na naturno in oeznaturno v njem, na časno in vecno; 1p kr.ščansko vzgojstvo niorc gojpnca storiti rpsnično srpčnega. Ono pozna pravo nalogo odrpjp ter obspza vs«, kar rpsničnega in dobrega v spbi imajo druge vzgojnp sisteme, a varuje sp njik enostranosti itd." — Kakor v ,,Danico", tako je ])isal Anton Zupančič v Slovenca, podpornik mu od začetka, na pr.: ,,Politika na kinptili'' 1. 1874 št. 17--24, kjpr v pogovorik učitelj, dobpr sin katoli^ke cerkvp, kmetom razlaga iiovp konfesijonelne postave, kar jp pa nektprikrat zaspgel državni pravdnik v tistih liudik časili. Kot profesor bogoslovja vreduje vspskozi razne spise za tisk v imenu višjp cerkvene oblasti, razpravp iz dekanijskih posvetovanj v cerkvonem glasilu itd. Jako koristno dpluje kot načelnik BKatoliškega tiskovnega društva", v katerem vravnava ,,Koledar'', namenjen zlasti slovenski duhovšeini, od 1. 1889 I. L., kateri inia poleg navadnik poročil koledarskik tudi našletp slovpnske vladikovine tpr njihovp dostojnikp in upravitelje, poštnp in brzojavne določbe, pojasnila o kolkovinak, o tiskovnem društvu, posebej ocpnc slovenskik knjig za mladino in ljudstvo, kar je na vcliko korist slovpnskim untpljpin in vzgojevateljem. Splok velja o njpiu in njegovi marljivi skromnosti: Kar rastp, šuina no dela.