IZ NAŠIH KOMUN Nova delovna mesta V zoezi z nooimi naiogami. ki jih imajo gospodarske organizacije za pooečanje broiZDodnje z isiim ali neznatno pooečanim iteoilom zaposlenega osebja. lahko pri-Kakujenui. da se bo šteDilo začasno nezapon]emh oseb nekoliko pooečalo. Toliko boij, ker smo nekoliko zmanj&ali inoesticije, ki ornogočajo oelika gradbena dela. Težnja po poDečanju šieoila nezaposlenih se je pokazala tudi lani tako, da $o okrajni in občinski Ijudski odbori ie ugoiaoljali potrebo po iskanju moinosti za nooa deloona mesta. V nekaierih okrajih so prišla do veljave mnenja, da je mozno uspešno zaposhii t>ečje števito sedaj nezaposlenih oseb samo o okoiru večjih inoesticijskiii naložb ali večjih del. Na drugi strani sn o mnogih okrajih brez dolgih razprav začeli prakfično zmanjšepati nezaposlenosi. Ne da bi čakali na oečja dela uli nooe inoesticije, so si prizadeoali poiskati neizkoriščene moinosti za otvoritev nooih delovnih mesi. Našli s; brez zadostnega števila delavcev. Ne- jusleaa delovna sila ima torej možnosti, ^e usmeri in usposobi za poklice, ki so neitarni. V ta namen si je treba priza- ccvati, da pospešimo njeno prekvalifika- cijo. Holikor bi finaačni razlogi onemogo- ¦i ali otežkočali biroju za posretlovainje !a organiziranje pospešene prekvaliii- ije uezaposdenih. bi lakko stroške pre- ¦ -la podjetja, ki bi tako dobila nove de- ¦ve. uer se&tavlja ženska delorna sila naj-\;i del nezaposlenih, je treba posebno pozorn-i>st posvetiti njenemu strokovneuivi usposablja.nju, ker je k> bistveni pogoj, da najderao zanjo zaiposlitev. Ne^kateri olcraji sn) v ta naimen storili določene ukiepe. V Bos.ni im Hercegovmi so okrajni odbori za posredovanje dela arganizirali t«caje za usjx>sabljanje nekvalificirane žanske de-lovne sile. V Sarajevu so orpa-nizirali tečaje za da.kiilosrrafimje, tTgov-ske pomoenice in ^ostinsko osebje, v Ba-uja Lnki pa te6aje za kuhaTic*. Razen tega s<> prekvalifieirali tudi nekaj delavk iz ^nficitaniih poklicev. Najbolj učinkovit. pa tudi najboli kori-s1en način. za zaposlitev odvečne ženske delovne sile je odpiranie ra/nili nshiž-7K)sinih deiavnic. ki služijo potrebam go-spodinjstev. V Crni gori so poskušali or-"anizirati =iprvise, vendar včasih niso na-!i razumevaTiia pri občinah. Biroii 7.a p<>--rertovarue riela sn se v npknterih krajiVi t:uHili. da bi zapotoTili inat(*rialnn srerl-•tva. \\ «o rvotrebna 7a otvoriter takih dp-lavnic. V Gospiru fe na primer biro za posredoTanje dela posodil 5Toja sredstva tovariii baterij, da jiii izkoristi za otvo-ritcv novega obrata. V Križevcih so na enak način podprli ustaiiOTitev brivsko-frizerske delavnice, v Bač-ki Palanki ta-petniške delavnice itd. Ponekod so poso-dili sredstva tudi za organiziranje tečajev za prekvalifikacijo. V Šulx>tici na primer za stroikovnousposabljanjp žensk, v Bački Palanki pa so s temi sr«iitvi finansirali tečaje za traktoriste, pleskarje. bolni^-arje itd. Vsa ta sredstva bodo vrnjena kasneje birojein za posredovanje dela iz dobička. ki ?a bodo dosejde nove delavnice ali polujejo otro^ko in žensko konfekcijo. izdelujejo igraoke. razno sfalanterijo itd. Zavod j^ v svojem po-ilovanju rentabiile«, uveliavil pa se je tndi kot proizvajalec izdelkov solidne izdelave. Pospeševanje domače obrti Ena izmed možnosti odprtja novih de-lovnih mest ali dojanske zaposlitve brez iuvestioijskih nalo?.b je pospešcvanje do-mače obrti. Po neki aaketi se zdi. da je v večini okrafev možnost za razvoj te d«iavnosti v katerp koli obliki. kar lahkn boli ali rnanj prispeva k zaposlitvi npzaposlpnih fvseb. pospbno pa ženske delovnp sile. Ur>craba te mozTiosti ie torej predvsein odvisna od resnosti. « katero pojmujeino nroblem. Do takega sklepa nas rodijo ue-kateri prijneri. Ena izmed splošnih kmetijskih zadrug v c«iješ.keni okraju je zaposlila lansko ziino približuo 400 oseb pri predeJavi protja, trstja in slame, naikupno prodajna zadru^a jGradačac.1: lokraj Br6ko) pa bo zaposfila 50 žensk pri izdelovaiiju ročnih del, ki jih bo dobavila podjetju iBosna« v Sarajevu. V Ix>znici je pri izdelavi ple-iar.s.k»h izdelkov zap&slenih 20 invalidov, v Doboju pa je podjetje Kučna raJinost zaposliio razen 130 že zaposlenih delav-cev tudi 30 žensk, ki doina delajo za pod-jetje. Podjetje >]ugoplastika« v Splitu je zaposlilo v sodplovanjn s podjetjem jRa-dinostr 500 delavr-pv, da na svoje-m domu dodelavajo polizdelke te rovarne. Takih ukr&pov je še več in je pozitivna usmeritev vseh tistih okrajev, ki si priza-devajo, da bi z odpiranjem delavnic za domačo obrt in sploh s podpiranjem te dejavnosti aktivirale del nezaposlene de-lovne sile. Za pospeševanje domačp obrti bi se mo-rali razen raznih orgauizacij. posebno /enskih, interesirati tudi lju-dski odbori. V tem primeru ne bi itneli tako razno-vrstne prakse. da je v Beogradu okrajni rtdbor priporočil ol>činain. naj izdajo za-interesiranim csebam dovoljenje za ukvar-janje z domačo obrtjo, v Krasrujevcu pa je treba za to. da zainteresirani dobi tako dovoljenje, plačati raznih taks v višini 20.000 din. Možuosti trgovine in obrti Trgovina in ol>rt imata posebuo ugodue možjiosti, da zaposlita del zaeasno aeza-poslenih oseb. Znano je, da je v mestih, posebno v večjih, eden izraed najtežjih l>roblemov trgovinske mreže poinanjkanje poslovnih prustorov, kar prepiečuje nje-no razvejanje v skladu s potrebami pre-skrbe. Zakaj se ne bi tedaj lotili odpira-nja večjega števila prodajaln, ki obratu-jejo v dveh izmenah? V Žagrebu rnislijo, da bodo taka za]K>siili večje število neza-puslenih oseb. hkrati pa tudi izboljšali preakrbo uiesta. V Nišu prav tako plani-rajo, da l»do zaposlili določeno število oseb pri dostavljanju kruba po mestu. Pctdobno je ludi /. obrtjo. Številne veje obrti so deficitarne tako, da cene uslug naraščajo, v iJosameznih krajih pa so celo izučeni obrtniki. ki nimajo zaposlitve. To zato, ker za zasebne obrtnvke ni rerita-bijno. da bi imeli delavce. družbeni sek-tor |>a ni dovolj razvit, da bi jim moa:el ctati zaposlitev. Zato je pozitiven načrt. ki so ga izdelali v Nišu, da bodo še letos organizirali uslužnostne delavnice: mizar-sko, mešano kovinsko-pleskarsko-barvaT-sko, krojaško. eevljarsko in diTnnikarsko. S tem b