CHICAGO, ILL., TOREK, 17. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 17, 1944 LETNIK (VOL.) LIII Velika bitka okrog Formose JAPONCI ZGUBILI V PETIH DNEH 625 LETAL OPERACIJE NA BALKAN SKORAJ VSI ANGLEŽI SO ZA TO, NAJ DOBIJO NEMCI TE2KE MIROVNE POGOJE Ix t« slika M Tidi. kako strašansko težko nalogo so imela kanadska cele ki so oonoči nanarii« Boulogne, Francija; razbiti kanadski tanld pr*.?o o i«n. Voiakf^pc^i da^^e m^ne^ " VeUk*n5kilri i*mmmL - - * ogromna voxila polomila, preden « BOJI OB RENI DIVJAJO NAPREJ; DRUGE VESTI Pariz, Francija. — Položaj na zapadni fronti se zadnje dni razen nekaterih manjših lokalnih uspehov ni dosti spremenil. Boj za mesto Aachen divja naprej. Amerikanci so dosedaj zasedli okrog dve tretjini mesta. Boj divja nož na nož, metanje ročnih granat v eden drugega -:- in včasih kar s pestmi obdeluje- rešili obkoljeno posadko. Toda jo drug drugega. Mesto je že vsi napadi dosedaj so bili od-večinoma razdejano od granat biti. in požgano. Med zidovjem pa Moskva, Rusija. — Ruske če-regljajo strojnice. Nemci trdo- te so zasedle v nedeljo mesto vratno vstrajajo. Mesto je ob- Petsamo v severni Finski. S koljeno in Nemci zadnje dni po- tem so prerezali pot vsem Nem-šiljajo po zraku provijant in cem, ki se umikajo v severno drugo svoji posadki v mestu. smer proti Norveški iz Finske. Na drugih točkah ni poseb- Drugo poročilo omenja, da runih sprememb. Na jugu od Švi- ske armade zdaj udarjajo na ce navzgor proti Belfortu so za- Vzhodno Prusijo in da so na čeli Amerikanci in z njimi fran- treh krajih že 'prekoračile me-coski oddelki novo ofenzivo na jo. Črti 60 milj dolgi. V prvih na- O konferenci med Churchil-padih so napredovali na eni lom in Stalinom vlada največja točki do tri milje. O silovitih tajnost. Osiščne kroge sestanek nemških protinapadih pa se po- zelo skrbi, ker dobro vedo, da roča v smeri obkoljenega mesta se na tem sestanku odloča nji-Aachena, kjer bi Nemci radi hova usoda. NEKAJ DROBNIH VESTI IZ JUGOSLAVIJE IN OKROG Washington, D. C. — Radio iz Zofije je naznanil, da so se dne 5. oktobra sestali maršal Tito in zastopniki bolgarske vlade ter da je "v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja" prišlo do sporazuma glede vojaškega sodelovanja med obema deželama.-- Poročilo pravi, da sta se bol- velikanske globe. Kvizlinški garska ministra Dobri Terpesov list Slobodna Hrvatska je pred in Peter Todorov sestala s Ti- kratkim priobčil dolgo vrsto tom na neoznačenem kraju in oseb, ki so bile obsojene do da so se vsi trije sporazumeli, 3,000,000 kun in do šest mese-kako bodo v vojaškem oziru cev zapora, ker so prodajale na vzajemno nastopili v boju proti črnem trgu ali na kak drug nakupnemu vpadniku. Nadalje čin kršile naredbe. Neki za-so tudi izjavili, da bodo vsa grebški trgovec je bil obsojen vprašanja, ki nastanejo iz so- na 2,500,000 kun globe in vtak-sednih odnošajev in prijatelj- njen v "špehkambro" za tri me-skega sodelovanja med Bolga- sece, ker ni pri pohištvu, ki ga rijo in Jugoslavijo, rešena v du- je razpostavil v svoji trgovini, hu bratske ljubezni in skupnih tudi izpostavil listke s cenami koristi za obe deželi. . za vsak komad. Neki zagrebški Poročila iz Zofije nadalje na- natakar pa je bil obsojen, da znanjajo, da je bolgarska via- plača 100,000 kun, ker je proda s posebnim odlokom razpu- dajal vino po oderuških cenah, stila mladinsko organizacijo Po deželi, kjer je posebno "Branik", ki je bila organizira- veliko verižniškega barantanja na po kopitu Hitlerjeve mladin- za poljske pridelke, je bilo več ske organizacije "Jugend". ljudi obsojenih na šest mesecev V Zagrebu in podeželskih zapora in plačilo glob do 500,- KAKO BODO ZAVEZNIKI OKUPIRALI NEMČIJO mestih na Hrvatskem cvete črni trg, kakor ni še nikdar poprej. V prizadevanju, da bi se to početje zajezilo, obsojajo oblasti tiste, ki jih pri tem zasačijo, na 000, ker so pod roko prodajali bakrov sulfat. OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! AMERIKAN5KI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f Geslo: Za vero in narod — za ptavico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. "Amerikanski Slovenec" 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. ....... -m FCgMCTOWrj WT1WI VRITM #TAR KUPUJTE VOJKE BONDEI Pearl Harbor, Havajsko. — Tekom zadnjih tri dni stoji V ospredju kot najnovejša vest v svetu velika nova ameriška ofenziva v Pacifiku. Od zadnje srede že bombardira uro za uro na stotine in stotine ameriških bombnikov vseh vrst otok For- moso, ki leži kakih 125 milj oA-- kitajske celine v trikotu med poročila ničesar ne omenjajo. Filipini in glavnim domačim Japonci so omenjali v svojih po-japonskim otočjem. Formosa je ročilih tudi, da je glavno japon-služila v tej borbi kot nekaka sko brodovje stopilo v akcijo in središčna baza Japoncem za da so se ameriške edinice u-vse pomorske operacije v oko- maknili proti vzhodu in da se je lici kitajske celine. Tu se je ves napad izjalovil. To pa je se-skrivalo glavno japonsko bro- veda le japonska tolažba za ja-dovje, ki je zdaj prisiljeno, da ponsko prebivalstvo doma. Ja-nastopi v boj in se pokaže kaj ponsko brodovje bo morda res zmore. poseglo*v odprt boj, ker je pač Udar na Formoso je tako si- prisiljeno, da to stori in nima lovit, da je tekom zadnjih petih drugega izhoda Toda ameriško dni od kar je pričel uničil Ja- brodovje je pripravljeno in je poncem že 625 letal vseh raznih zato izzivalno iskalo takega tipov. Ameriške zgube, kakor dvoboja, kateremu so se pa Ja-pravijo radio poročila znašajo ponci dosedaj skrbno izogibali, dosedaj le okrog 50 bombnikov, boječ M Amerikancev in njiho_ Japonsko radio poročilo poro- .. . . . ... ča o velikih ameriških pomor- Vlh ^^ezmh topov. skih zgubah, kar pa ameriška (Dalje na 4. strani) -0- Moskva, Rusija. Na sedanji konferenci med Churchillom i in Stalinom je prišlo, kakor se poroča do zaključka, da se bo ; okupacija Nemčije po zmagi izvršila na sledeči način: Rusija bo zasedla okrog 45% nemškega ozemlja in Zavezniki na zapa- du pa okrog 55%. Rusom je do- -z ločena okupacijska meja od lu- skupnega zavezniškega zbora, ke Luebeck v zalivu pod konico, Angleži bodo zasedli sever-ki gre proti Danski. Potem gre no zapadno Nemčijo. Na jugu črta naravnost južno od reke začne njihova črta kakih 130 Elbe. Od te točke leži luka milj severno od Švice, obsega Hamburg le okrog 30 milj za- vso saarsko dolino, Porenje, padno. Potem služi za mejo re- Porurje do Muendena in do ka Elba s svojim bokom vse sko- Magdeburga in nato do ruske zi do Magdeburga, nato zavije črte. Južno Nemčijo, Bavarsko, proti z^padu do Muendena, od Wirtemburško, Baden in Hes-tam doli južno do Bavarske, na- se-Nasau provinco pa bodo o-kar krene nazaj proti vzhodu kupirali Amerikanci. Te meje in gre do čeških Sudetov. Nad so zdaj nekako načelno določe-Magdeburgom gre črta do 60 ne. milj zapadno od Berlina. Ber- Prestolno mesto Berlin bodo lin sam pa pride pod kontrolo zasedle enako številne ameri- iADNJI NAZIJI NA OTOKU KRFU SE PODALI Rim, Italija. — V soboto so e podali na otoku Krfu zadnji emški vojaki, pravi poročilo. res otok je zdaj osvobojen in v okah angleške vojske, ki bo itega prepustila grškim obla-tem, kakor hitro se bodo te logle primerno in zadostno or-anizirati. Dalje razen nekaj e vernega ozemlja v Grčiji je e skoro vsa dežela osvobojena. T prestolno mesto Atene so an-leške če};e vkorakale še v peek večer vred z grškimi patrio-i. Tudi luka Piraeus je v za-ezniških rokah. Grško prebi-alstvo navdušeno pozdravlja ngleško vojsko. Posebno v go-ah in stranskih krajih se je rebivalstvu slabo godilo pod femci. Pomožne ladje s žive-em in drugim relifom so že a potu v grška pristanišča iz ifrike in Italije. -o- QUISLING BAJE UMIRA London, Anglija. — Poročilo z Švedske omenja, da je norve-ki Vidkun Quisling nevarno olan na smrtni postelji. Zad-ije čase je zelo hudo pil, men-la radi obupa, ko je videl kaj ;a čaka v bodočnosti. Quisling e bil prvi, ki se je Nemcem »rodal. Po njem so dobili tudi >o drugih deželah vsi, ki so z •Jemči sodelovali ime "Kvizlin-fi". MADŽARI PROSIJO ZA MIR? Ankara, Turčija. — Iz nepo-rjenih virov došle vesti ome-ijajo, da so Madžari poslali v Moskvo posebno delegacijo, da saprosi Ruse za mir. Tako Hit-erja zapuščajo zdaj že zadnji zavezniki. $ke, angleške in ruske edinice. Ka^o dolgo bo okupacija trajala ni še ničesar določenega, pričakuje pa se, da najbrže več let. Stalin vstraja na svoji zahtevi, da se mora Nemce podvreči za obvezno delo na razdejanih mestih, ki so jih porušili v zavezniških deželah. Kar so Nemci razdejali in uničili, morajo po .vojski nadomestiti in pozidati nazaj, je neizprosna zahteva Stalina. KRIZEN SVETA — London, Anglija. — Južni okraji v Angliji %o bili v petek in soboto zopet obstreljevani z robotnimi bombami. Minister-stvo za domačo zaščito le omenja napade, ne omenja pa ne točno krajev, ki so prizadeti, kakor tudi ne-zgub ne škode v teh slučajih. — Washington, D. C. — Za-kladniški urad objavlja, da je vlada dala tiskati zadostno število filipinskih pesos, katerih vrednost je okrog 50 ameriških centov. Ta papirnati denar se bo uporabljal, ko bodo Amerikanci invadirali: filipinske otoke. Vrednost teh filipinskih pesos bo jamčila naša vlada. — Pariz, Francija. — Pariški listi so objavili v soboto, da so nove oblasti v Franciji zadnje dni pronašle krivim in obsodile na smrt okrog 30 oseb. Več teh je že usmrčenih. Med obsojenimi je več bivših vichyških policistov in drugih uradnikov. — Rim, Italija. — Vincenzo Azzolini, italijanski bančni direktor v Mussolinijevi vladi je bil v soboto obsojen na 30 let zapora, ker je izročil za več miiljonov zlata nazijem. Državni pravdnik je zahteval smrtno obsodbo, obsojen pa je ladi olajševalnih okoliščin le na 30 letni zapor. — Moskva, Rusija. — Poljski prvi minister zamejne vlade v Londonu Stanislav Miko-. lajček je imel v soboto sestanek z Stalinom in Churchillom. Sestanku pripisujejo veliko važnost, da bo ublažil napete razmere med Poljsko in Rusijo. Podrobnosti o sestanku niso objavljene. — Joliet, 111. — Governer države Oklahome Robert S. Kerr je v svojem govoru v tem mestu ostro ožigosal republikanskega kandidata Deweya, o katerem je rekel, da je kakor krt, ki razriva in rije po napredku človeštva. Dalje je dejal, da republikanci ne morejo prenesti "pomladnega časa" v človeškem napredku. —i Milwaukee, Wis. — Radi pomanjkanja sladkorja je prizadetih v tem mestu več, kakor sto pekarn. V ponedeljek je za- * *- —— HlEARSTOV TISK NEPRIJAZEN ROOSEVELTU Chicago, IIL — Hearstovi listi, so po vsej deželi usm^enir proti Rooseveltu. Deweyu delalo živahno reklamo. O Roose-reltu pa pišejo, kakor da ga je i >ama poželjivost po diktator-itvu. Karl von Wiegand (ime ie nemško) je zadnjo nedeljo j povdarjal, kako je Washington jdklonil po drugem terminu j predsedniško čast, da si je bil :udi sposoben in imel skušnje v j /odstvu države. Dalje, da je ?red tridesetimi leti skušal Wilson amerikanizirati Evropo, j i se je zaobrnilo in bi bila kma-u Amerika evropizirana. Med /rsticami je opaziti strah pred; comunizmom in druge take strahove, ki jih tako radi pod-ikajo Rooseveltu njegovi nasprotniki. Vojna bremena res liso lahka. Ampak v teh nevar-lih časih je Rooseveltu vseeno jolj za zaupati vodstvo dežele, \akor pa kateremu koli sodob-lemu voditelju v deželi. -o- N AZIJI PRAVIJO, DA JE GENERAL PATTON "AMERIŠKI ROMMEL'* Washington, D. C. — Vojni department objavlja, da je neki ujeti nemški polkovnik izjavil, da ameriški general Patton pomeni za ameriško armado to, kar je pomenil za nemško armado maršal Rommel. Dalje je ujeti polkovnik izrazil občudovanje nad dobro organiziranim sistemom v ameriški vojski, ki točno in najbolje deluje. -_Q- FRANCOZI NE BODO SOUDELEŽENI PRI OKUPACIJI NEMČIJE London, Anglija. —,Glasom poročil, je Stalin proti temu, da bi bila tudi Francija soudeležena pri okupaciji Nemčije. Vsaj v začetku ne, pozneje morda. Tako tudi manjše države ne bodo soudeležene, ampak le tri velesile: Anglija, Rusija in Združene države. Naravno, Francozi in male sile se čutijo zapostavljene. časno prenehalo s pečenjem okrog sto pekarn in bodo ostale zaprte, dokler ne dobe zadostne zaloge sladkorja. Washington, D. C. — Posk tiški institut javnega mnenja? so Angležev rada, da bi Nemci dob je bilo povedano po radiu Ame: To glasovanje je podalo prvo jasno sliko, kako razpoloženje vlada med britiškimi podaniki glede povojnega postopanja z Nemčijo. Tukaj so vprašanja, ki so jih stavili ljudem, kakor tudi odgovori: "Ali mislite, da bi morali biti Hitler, Himmler, Goebbe1: in drugi nazijski. voditelji kaznovani?" — Izmed vprašanih jih 1 odstotek ni reklo nič, 2 odstotka sta rekla, da ne, 97 odstotkov pa je odgovorilo, da bi nazijski voditelji morali biti : kaznovani. "Ali naj bodo člani Gestapa, SS, in drugih nemških organizacij, proti katerim morda ne bo mogoče navesti nobenih določenih obdolžitev za vojne zločine, tudi kaznovani?" — Na.to 10 odstotkov Angležev ni odgovorilo, 3 odstotki so dvomili, ali bi bilo tako kaznovanje res modro ali ne, toda 87 odstotkov je odgovorilo, da bi bila taka kazen pravična in potrebna. "Ali mislite, da bi iporala biti j Nemčija prisiljena, popraviti j vojno škodo, ki jo je prizadela drugim deželam?" — Izmed vsakih sto oseb, ki jim je bilo stavljeno to vprašanje, jih šest ni odgovorilo ne tako ne tako, Šest je odveza! Nemčijo.vsake odgovornosti, aii 88 odstotkov se je izrazilo, da mora Nemčija poplačati škodo, ki jo je zakrilila. -C [usne volitve, ki jih je vodil Bri-pokazale, da bi pretežna večina >ili težke mirovne pogoje. Tako riške oddajne postaje v Evropi. "Ali menite, da bi bilo treba Nemčiji pobrati ali ji onemogočiti vse vrste orožja in vse oborožene sile za gotovo dobo po vojni?" — Trije odstotki niso vedeli, kaj bi rekli na to, 4 odstotki so rekli, da ne, a 93 odstotkov je poudarilo, da je treba Nemce popolnoma sleči in razgaliti v vojaškem oziru. "Ali sodite, da bi težak mir za Nemčijo bolj gotovo zasigu-ral bodoči mir v Evropi kot pa lahek mir?" Na to važno vprašanje jih 12 odstotkov ni reklo ne bev ne mev, 8 odstotkov se je izrazilo za tako imenovano lahko mirovno ureditev, toda 80 odstotkov hoče strogo mirovno ureditev. Tako torej mislijo Angleži o Nemčiji in njenih voditeljih: 97 odstotkov je mnenja, naj bi bili voditelji nemšjkih terorističnih organizacij kaznovani; 88 odstotkov zahteva, naj Nemčija ;popravi škodo, ki jo je prizade-jla drugim deželam; 93 odstotkov meni, da je treba preprečili Nemčiji oborožitev; 80 odstotkov pa se poteguje za strogo mirovno ureditev. "Britiško ljudstvo je povedalo svoje mnenje. V demokratični državi pomeni ljudsko mnenje ravno isto kakor uradna politična smer," je zaključila svoje poročilo zgoraj omenjena radio oddaja. )- -r - -1- .r; ; f • - • * « : ; - ■ r : H*- , ■ , ■ - ■« " • : . . : - < ; • * Stran 2 r. / • V-• - - ; - • AMERIK AN SKI SLOVENEC Torek, 17. oktobra 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC . j vn Prv% in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja Tsak torek in palak Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday Naročnina« Za celo leto _ Za pol leta — Za četrt leta ..$4.00 _ 2.00 _ 1.25 Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year For three months Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto__$4.50 For one year--M-50 Za pol leta_ 2.25 For hall a year--- 2.25 Za četrt leta____1.50 For three months — ■ I-50 Dopisniki so proieni. da dopise poiljejo redno malo preje, kakor sadnje ure predno je list saključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra, j— Na dopise bre* podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _____ , POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vasa naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. _ post office at skoro ves ameriški tisk laskavo komentiral te dni. Neki vo- Farani darujejo, kakor pač kdo dilni listje zapisal pogumno o Smithu, da se mu je leta 1928 premore ali zasluži. Naj še o- zgodila krivica, ker ni bil izvoljen za predsednika. Poudar- f6™™; d* je tukaj saT e*a • x j v. v-i j s.u ^ Ar, katoliška župnija za vse katoli- ja nato, da bi se bila dežela pod njim najbrze izognila de- čane presiji, v katero je prišla pod Hoover jem. Slabše bi pad pod Nekako prve dni septembra njim ne moglo biti, kakor je bilo pod Hooverjem. sem imel pa Obiskovalca prav iz Tako ali tako, Smith in Willkie sta zdaj moža preteklo- Chicage, 111. Prav eleganten je sti. V analih ameriške politične zgodovine pa bosta ostala bil. Rekel je, da se mu pravi Mr. kot odlična politika voditelja. G/rad- N°> pa hvala za obisk, Mr. Grad, le zal, da je w bila tisti čas tako huda suša v • spodnjem štuku. Drugikrat pri- • dite po sv. Mihaelu. • Pozdrav vsem čitateljem Am. | Slovenca. A. Kraiovec. -o- O POKOJNEM PRIJATELJU IN BODOČIH VOLITVAH Milwaukee, Wis. Najprej naznanjam, da je Mr. Frank Dockl, dober naroč- soben voditi na$o deželo v teh resnih in zapletenih Časih. Poleg vsega drugega pa je vsa ta leta, ko ima oblast v rokah, dokazal, da ima srce tudi za navadnega človeka in delavca. On ne potrebuje priporočila, ker j ga priporočujejo njegova deja-1 nja. Boljše je, da se njemu zaupamo, kakor pa komur koli drugemu. Zato, slovenski volil-ci, vsaj mi bodimo hvaležni, po-1 križa slušajmo svojo pamet in volimo DOGODKI med Slovenci po < Ameriki Žalostna vest iz domovine ' Cleveland, O. — Alojz Ma-lovič je prejel potom Rdečega iz stare domovine vest, 1 da mu je v Ponikvah pri Do- vsi od prvega do zadnjega, ka-j brem polju umrla 7. novembra kor nam narekuje pamet in j 1943 ljubljena mati Marija srce! John Vidergar. *ftTTTtttttttTrfttTTrttftTTtTTtT**"*"*M*f*millMII»iM«im»>l Entered as second class matter, June 10, 1943, at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. the ODŠLA STA DVA MOŽA SGT. VIC CERJANEC NA POTU DOMOV Waukegan, 111. Pred par tedni je bila pri nas Miss Mary Janeš iz Chictfge, teta Sgt. Viktorja Cerjanca, ki je že toliko zanimivih pisem po-Islal Am. Slovencu iz Nove Gvineje. Povedala je, da bo Vic kmalu prišel domov, te dni pa mi je poslala kartico, da je že na morju in da bo v kratkem ki pride v pismih? Vprašajte v AP trgovini. Je zelo okusna, Združene države so zgubile zadnje dni dva odlična po- doma. Vic in moj sin Tony sta litična voditelja. V presledku par dni sta preminula kar se srečala na Novi Gvineji in eden za drugim Mr. Alfred Smith in Mr. Wendell Willkie. """ Prvi je bil pristaš demokratske stranke, drugi pristaš republikanske stranke. Politična pripadnost nima ^pomena, dokler ta ne škoduje gotovim načelom splošnega narodnega blagostanja ter ljudski svobodi. Vobče so trenja med obema našima vodilnima strankima le v gospodarski in socialni politiki. Malokdaj gre za kaj drugega razen v prav izrednih časih, kakoršen je sedanji vojni čas. Zdaj gre tudi za mednarodne zadeve in v teh moramo imeti jasno določene smernice. Pokojni Mr. Alfred Smith je zrastel v prav posebnem okolju kot politični voditelj demokratov v New Yorku. Kot politik je bil obdarovan z mnogimi izrednimi lastnostmi. Njegova najlepša lastnost je bila, da je bil v politiki pošten. Vic mi je takole pisal dne 17. avgusta: "Vaše lepo pismo je prišlo danes in bil sem zelo vesel, da sem spet slišal o Vas. Tony me zdaj že precej časa ni prišel obiskat iirga pogrešam. Je imeniten dečko in četudi zelo trdo dela, se nikoli ne pritožuje. Kadar sva imela priliko, sva presedela skupaj po cele ure in se pogovarjala o domu in kako bova obiskovala drug drugega doma,' ko bo vse to v kraju. "Ce bom zadosti srečen, da pridem domov, ste lahko gotovi, da se bom tudi pri Vas oglasil. Vašega zavoja še nisem prejel, pa ga prav težko pričakujem in — prav lepa hvala. "Tony me gotovo zelo hvali v svojih pismih, pa nikar vsega ne verjemite. Šla sva pa skupaj k maši ob vsaki priliki, kadar je kakšen duhovnik prišel sem; vesela sva bila, da sva to lahko storila." Kakor se je g. urednik lahko na svoje oči prepričal, naš sij Tony meni in očetu pogosto piše in vednp v slovenščini. Tudi izrežem dopise slovenskih fantov vojakov iz Am. Slovenca in mu jih pošljem." On in Vic sta videla vse, kakor je bilo priob-čeno o njiju dveh in drugih, ir i sta bila zelo vesela tega. Ton> gre, kadar le more, na postaje Rdečega križa. Pravi, da znajc tam napraviti imenitno kavo veliko boljšo kot pa domači vojaški kuharji. Dokler je mogel je šel tudi Viktorja obiskat skoraj vsak drugi dan, posebno če niso imeli preveč dela ponoči Dne 29. avgusta nam je pisal ia ; Nove Gvineje med drugim: "Ravno sem dobil razvite sli ke nazaj iz Avstralije in Van: | jih. pošiljam. Posnete so bile ot ;neki priliki, ko sem šel obiskal I Viktorja v letalsko pristanišče Tukaj lahko vidite njegov ae roplan, pred katerim stojiva Vic je ravno motbr spremenil j Na drugi sliki pa vidite, kake smo se kopali. Kakor vidite, j« Vic velik fant, večji kot jaz I (Opomba uredn.: Poslano sli Čico ne kaže priobčiti, kakor j« zanimiva, ker je take vrste, dž bi bila v listu premalo jasna.) "Danes je spet hudo vroče ir težko nam je spati. Delam< namreč ponoči, od polnoči pi do osmih zjutraj. Sedaj dobi "ara precej pošte. Danes sc I nam tudi dali "candy" in ciga rete. Nekaj časa bomo spet lah ko kadili. Komaj čakam, da do bim pipico, ker imam tudi dost tobaka za pipo. "V Evropi izgleda dobro ir da bo tam kmalu minilo. Upam da bo tam vse končano v okto bru to leto. Pa tudi Japoncu ž( precej trda prede in mora gle dati, tla ne zgubi hlač. On b< na tleh drugo leto ta čas. "Ali mi lahko pošljete neka. take izsušene nudeljčne juhe . ... / Služil je štiri termine kot governer rtajvečje države v Uniji, < države New York. Leta 1928 ga je demokratska stranka nominirala za svojega predsedniškega kandidata. Dobil je nad 15,000,000 glasov, a zmagal ni. Porazil ga je Hoover, ki je dobil blizu 20.000,000 glasov. V tistih volitvah je zmagal nad Alfredom Smithom fanatizem, ki so ga prav spretno dvignile zlasti protestantovske sekte. S Hooverjem je bila dežela pošteno kaznovana. Take krize, kakor je bila pod njim, narod dosedaj še ni doživel. Leta 1932 je bil nominiran za predsedniškega kandidata Franklin D. Roosevelt. Smith je bil užaljen radi tega in je šel, kakor je sam dejal, na "sprehod". Pozneje se ni mnogo oglašal. Enkrat se je oglasil tudi proti zgovornemu Rev. Coughlinu, ko je ta le preveč hotel vedeti'o politiki in drugih raznih zadevah. Ni ga kritiziral kot duhovnika, ampak kot politika. Spor med njima pa je kmalu pojenjal. Alfred Smith je bil zelo upoštevan katoliški lajik. Sveti Oče Pij XI. ga je imenoval za svojega komornika. Pozneje.je bil na važnih odličnih mestih. Kot politik, voditelj in državnik si je Smith nabral odlične zasluge in bo ostal med mnogimi v najboljšem spominu. Seveda kot človek je imel tudi svoje politične nasprotnike, kakor jih ima pač vsak politik. Je bil pač Človek. Drugi, ki je te dni kar na hitro zapustil svet, pa je bi] eden mlajših novodobnih republikancev, Mr. Wendell Willkie. Ta je bil dolgo let preje navdušen demokrat. Šele pred nekaj leti je za jahal republikanskega slona in od teda; jezdil tega. Na narodni konvenciji leta 1940 ga je republikanska stranka nominirala za svojega predsedniškega kandidata. Willkie je bil nekega novega tipa republikanec ki se je morda razlikoval od demokratskih smernic le pc imenu, v drugem pa ne dosti. Za Rooseveltovo socialnc politiko se je skoro zavzemal, dasi je rad suval administracijo v hrbet, da v Beli hiši diši vse po srpu in kladivu, simbolu komunizma. Ni se strinjal z raznimi osebnostmi, \ splošnem pa ni bil proti socialnim smernicam demokratske administracije, dasi je seveda imel kot politik v svoji torb: druge recepte za take slučaje. Zdaj med vojno je soglaša z administracijo. Glede ureditve povojnega sveta pa jt imel svoje mnenje in ga je prav radikalno razvijal v posebni knjigi, ki jo je spisal pod imenom "One World". Wi!lki< je bil razborit, napreden politik, ki ni samo kimal pri stari* načrtih in načelih, pač pa je vedno kazal svojo lastno pod jetnost. Mnogi so bili mnenja, da bi bil Willkie prenovi republikansko stranko, ko bi mu bila dana prilika, in da b; bil iz nje napravil novo napredno stranko, ki bi postala nt novo privlačna med narodom. Taka, kakor je zdaj, je š( vedno v svojem zastarelem stanju mizernih Hoover je vi l časov. Drugače so se pa Willkieja bali, da bi bil preveč diktatorski, ker razboritosti in odločnosti je'lastoval pre cejšno mero. Mnogi so bili mnenja, da bi Willkie ne bi slab predsednik. Zdaj se je umaknil iz politične arene zž vedno. '>,«11 ' >• Oba, tako Smith kakor Willkie, sta bila podjetna in po gamna \ ocuteija. in ista pa lmeia sreče, cia oi piisia na ki** prav tako kot kurja juha. Sino- nik Am. Slovenca in prav tako či.smo zavreli tri kvarte vode in Novega Sveta, dne 26. sept. za smo tisto zmes noter stresli. Je vedno zaspal. Dne 9. sept. ga je bilo res dobro. bil zadel mrtvoud p6 levi stra- dajte izdelati tiste slike me- ni» nakar je bil v bolnišnici sv. ne in Viktorja, da jih bom imel Luke 17. dni. Bil je naš dober za spomin. V kratkem Vam prijatelj in je bil tudi dalj časa bom poslal spet druge. Vaš sin stanovanju pri nas. Bil je do-Tonček." iber katoličan. Uposlen je bil V svojih pismih Tony pogo- več let pri znani Seaman Body sto omenja Viktorja, ki pravi o korporaciji. Rojen je bil 24. njem, da je dober in postrežljiv marca 1885 v Borovcih, fara fant in da ga ima zelo rad. Pro- Moskanje, okraj Ptuj, in prišel ti koncu avgusta nam je poslal v Ameriko 15. junija 1913; ves zavojček, v katerem je bil ja- čas je bil tukaj v Milwaukee, ponski spominek. Isti dan nam Znan je bil kot dober delavec, je pa Viktor poslal spominek iz Pokopan je na Holy Cross po-Avstralije, kjer je bil tedaj rav- kopališču. Toraj hvala župniku no na dopustu. Rev. Father Antonu Schiffrerju Sgt. Viktor Cerjanec pride za lepo opravljene cerkvene toraj te dni domov. Da bi se le obrede, in pogrebniku Mr. John te moj sin Tony tudi kmalu po- Jelencu za lepo pogrebniško vrnil. Njegov sedanji naslov je: oskrbo. Enako pogrebcem in Cpl. Tony S. Keber, 6147793, vsem, ki so darovali za sv. ma-Co. A, 1881 Arn. Eng., A.P.O. še, in sodelavcem od Seaman 159 c/o Pm. San Francisco, Body kluba in CYO unije podr. Calif. 75, ki so poslali cvetlice in unij- Vse čitatelje lepo pozdravlja sko zastavo, kakor tudi vsem Mrs. Jennie Keber. I onim, ki so ga prišli kropit in o r- molit za njegovo dušo ter so ga POROČILO IZ MICHIGANA j spremili na pokopališče. Vsem M&nistique, Mich. skupaj lepa hvala. Tukaj ni SREČANJE PO DOLGIH LETIH Popisala Anna Gornick (Konec) Butte, Montana. Tretji dan je moral iti naši George nazaj v Cleveland na svoj dom. HVala lepa, George, da si bil prišel in da smo se videli vsaj za malo časa po tolikih letih. V torek zvečer je pa Malovič v visoki starost 80 let. Doma zapušča sina Jožeta, v | Clevelandu pa sina Alojzija in 1 hčer Margaret omož. Tomažin. Sin Anton Malovič je pa umrl I ravno isti mesec 1943. Pokoj-na Malovičeva mamica so živeli pred leti v Clevelandu. Po dolgem času se spet oglašam s par vrsticami. Dne 1. oktobra je tukaj preminil rojak George Pečarič v visoki starosti 82 let in 5 mese imel nobenih sorodnikov. Nje-;gova zapuščina, kar bo ostalo ko bodo kriti vsi stroški za zdravnika, bolnišnico, pogreb, grob itd., bo poslana po vojni v Kapitan A. M. Stefanich padel za domovino Bradley, 111. — Mr. in Mrs. Matthew Stefanich sta prejela prišel moj mož nazaj iz kon- M Vojnega Oddelka pretreslji-vencije. Smo do sobote večera 1™ poročilo, da je bil njun sin obiskali številne naše znance injCapt. Anthony M. Stefanich, ki znanke in moje bratrance. Pri- je služil pri padalcih, dne 18. šel je bil v petek večer iz Chi- septembra ubit v bojih v Ho-cage Joe Žlogar, to je mojega fandiji. moža sestre moža brat. Bil je z j' Ta izguba je hudo zadela ne nami do nedelje, da smo šli vsi samo starše, temveč tudi sorod-trije proti Chicagi. A v soboto in prijatelje družine. Po-večer so se prišli pozdravit in kojni Tony ni bil samo vzgleden poslovit naši dragi rojaki. Bili sin, temveč tudi izboren vojak smo pri Mr. in Mrs. Zeleznik. in poveljnik redkih lastnosti, ki Tja so prišli Mr. Pete Ancel in Je kar najskrbneje varoval živ-Mr. Joe Ancel, Mr. Pete Plut, trenja podrejenih vojakov, a Mr. in Mrs. Stanley Gregorič, |svoje lastno je končno žrtvoval hčerka moje pokojne drage za domovino. Bodi slava njego-prijateljice, katero sem pesto- vemu spominu. Bil je brez dvo-vala v domovini, Katarine Vide- eden najvrlejših sinov ame-tič. Njen grob sem obiskala, riške Slovenije. Osobje Am. nje pa nisem našla med svojimi Slovenca izraža staršem svoje dragimi, zato sem našla njeno sožalje., dobro hčerko in njenega moža. i ~ Obiskali so nas tudi Mr. in Mrs. Povišan Rus in moj bratranec George t* Library, Pa. — Znani odvet-Plute. No, ločili smo se pozno v nik Frank R. Bolte je bil odliko-noč. Zjutraj smo zapustili ob 9. van za svoje odlično delo v ar-uri meni tako priljubljeno me-'madi Združenih držav in 13. sto Joliet. Tja je še prišla moja sept. promoviran od prvega po-Ijubljena prijateljica Mrs. Že- ročnika do kapitana. leznik. Poslovili smo se od vse Petričeve družine še enkrat, in cev. Doma je bil iz vasi Curile staro domovino, kjer prebivajo Mrs. Petrič ter Mrs. Železnik pri Metliki v Beli Krajini. Vjdve sestri in brat, ki ima dru- sta počakali, dokler ni bus izgi- Cpt. Bolte je služil izven A-merike 9 mesecev, potem pa je bit vsled svojega vzornega delovanja kot pomočnik pri ar- Ameriko je prišel pred dolgimi žino. Nekdo izmed teh bo goto- nil za ovinkom. S težkim srcem madni sodniji poslan v sodniško leti in sicer v Joliet, 111. Bil je! vo še živ ostal. Pokojnemu pri- smo se ločili, ali kaj smo hoteli? šolo v Ann Harbor, Mich., ki jo tudi član društva sv. Cirila in jatelju naj Bog da večni mir in Vedeli smo, da nam ni biti sku- je dovršil v novembru 1943. Od Metoda št. 8 KSKJ v Jolietu. pokoj. * , paj. Zatorej srčna vam hvala, tedaj je napredoval, da je zdaj Tukaj v Manistique je prebival Bliža se čas, ko bomo izbrali |vsi dragi prijatelji, rojaki in divizijski sodnik. 2elimo mu čez 40 let. Bil je dober svoji in izvolili velike može in vodi- znanci v Jolietu, kateri koli ste obilo sreče še za naprej, pred-družini in skrben gospodar. Po- telje naše domovine Zedinjenih nas prišli obiskat in katere smo vsem pa, da bi se mogel kmalu greb se je vršil 4. okt. iz doma držav za prihodnja štiri leta. mi obiskali. Lepo se zahvalimo povrniti v civilno življenje dona 130 Elk St. v tukajšnjo cer- Kar nas je delavcev dobro ve- mojemu bratrancu in sestrični mov k svojim dragim, kev sv. Frančiška. Župnik B. J. mo, kako je bilo prej, ko je imel Mary Gospič. Vsem se lepo za- _ Shevers je bral sv. mašo in o- oblast Hoover in republikanci, hvalimo za vso postrežbo in pri- Novice iz Minneaote pravil pogrebne molitve na po- Banke so pokale, dela ni bilo, jaznost. Želimo, da tudi vi pri- Aurora Minn __ Družina kopališču. Pokopan je zraven vse je bilo na miloščini, plači-1dete katerikrat vjiase kraje; Frank in Mary Kocjan sta pre-šoproge, ki mu je umrla pred telj davkov pa plačuj, ' 1 1 1 tremi leti. Tukaj zapušča sina imaš kaj cvenka, potem ti pa in dva vnuka, v Escanaba, dom vzamejo, ti pa pojdi kamor Mich., tudi sina in štiri vnuke, veš in znaš s trebuhom za kru-v Britiški Kolumbiji v Kanadi bom. Tako so republikanci lju-nečaka Franka Pečariča* v bili nas delavce, zdaj pa čez Steeltonu, Pa., pa nečaka An- demokrate kričijo in ljudstvo ' na Plesca. Naj v miru božjem slepijo in se zopet pripravljajo počiva. !za nekaj podobnega, če jim bo Dne 23. sept. je tukajšnja j uspelo, pa upajmo, da jim ne župnija sv. Frančiška obhajala bo. Zdaj pa malo premislimo^ 60-letnico obstoja. Zjutraj ob i kaj je naš dobri voditelj F. D. 8. uri je bila sv. maša z leviti. Roosevelt naredil za nas delav-Župnik Rev. Shevers je maše- , ce. Ves čas je bil na strani de-val, asistirala pa sta pomožni lavcev, je še zdaj, in upamo, da župnik in Rev. Sromansky, po bo še za naprej, če bo izvoljen rodu Slovak, tukaj rojen, ki pri- Saj še dobro vemo, kako je bilo de sem večkrat v letu ob raznih | v začetku, ko je on prišel na kr-slovesnostih. Župnik Shevers je , milo države, kako si je iz vseh na tej župniji 35 let, to je od le- moči prizadeval, da bi več ljudi ta 1907-1908. Najprej je nekaj imelo delo in zaslužek in kako predelal in povečal cerkev. Le- se je stalno trudil, da bi bilo bo-ta 1914 je sezidal 8-razredno Ije preskrbljeno za delavce in šolo, v kateri poučujejo otroke bi se izboljšalo njihovo stališče, sestre frančiškanke. Nato je se- Ali križ je, ker dandanes celo zidal hišo za sestre. Ako sem nekateri delavci sami na vse to prav poučen, je stala ^14,000. pozabljajo in poslušajo lepe be-Kupil je tudi nekaj parcel zem- sede praznih obljub; tudi neka- dokler jako prav so bolj mrzlt m goratr, ueja prežaiostllo vest, da je bil so zdravi m prijazni. Želimo, K ^ Fnmk j Ro dne da bi vam mi mogli spovrmta n junQ& ubn n& Francoskem> kaj za vaso postrežbo m prijaz- Qli . . , . . J, „ , ^ , ... ibluzil je pri padalcih. Pri voja- nost. Posebno se srčno zahvali- u.-l ■ Kn t___. , , . , . .. . ... Km je bil skoraj tri leta, cez mo mojima dragima prijatelji- ^ . .. •K, r* 1 M • tut -D !m°rje pa so ga poslali septem-cama Mrs. Zeleznik m Mrs. Pe- 1Q(,<, • . . , m bra 1943 m je bu v Angliji, do- trič, ki sta z nami hodili ih čas _ - - , - .. ^ ^..........- kler se ni začela invazija. Za- gubili. Želim, da pridete ve do mene, dokler smo žive. Tudi jaz vas bom vodila okrog naših znancev in prijateljev, četudi vam ni dosti znanih med njimi. Lepa hvala Mr. Železniku in tebi, ki si bil tudi zaposlen, da si nam prinašal pijačo. Srčna hvala vsem. No, v Chicago smo prišli I pušča žalujoče starše, tri sestre in tri brate, izmed katerih je leden pri mornarici, dva pa pri armadi, sedaj na Južnem Pacifiku. Brat Joseph je bil več-jkrat bolan in je imel malarijo, zdaj se pa spet bije z Japonci. -Tudi družina Žagar je dobila | žalostno vest, da je bil njih sin z. ubit na Francoskem. Iz Aurore Joe Žlogarjem ob 10. uri. Celi - ^ , ^ ,, j , v .. J*h je ze lepo število padlo za dan do večera smo bili z njim domovino < in nas je vodil okoli, saj sami ne 1 bi znali napraviti koraka v tem • . velikanskem mestu. Lepo se i Rojakinja umrla tebi zahvalimo, Joe, za vso pri- Milwaukee, Wis. — V La Fe-jaznost. * ' ria, Texas, je 22. septembra Proti domu smo vzeli pot sko- umrla Mrs. Julia Perme, stara zi Colorado, ker sem želela 59 let in doma iz Velikih Lašč obiskati svojo sestro Mrs. na Dolenjskem. Živela je prej v Compton. Videla sem jo pred Milwaukee, zadnjih 13 let pa ljišča. Župnija je brez dolga, teri Slovenci so med takimi. De- četudi je cerkev res stara in le- lavci bi lahko imeli v tej naši tremi leti, ko je bila tu pri nas, j v Texasu, odkoder je bilo njeno sena in ravno tako župnišče, to- novi domovini vse kar mogoče a rada bi bila videla, kje prebi- truplo pripeljano v Milwaukee da župnik je dober gospodar, ugodno urejeno, ko bi se vedno va, ker stanuje že 47 let v le- m pokopano na Arlington po-Rekel je, da bo treba novo cer- vsi posluževali svojih pravic, pem mestu Longmont, Colo., to kopališču. Poleg soproga Johna kev zidati, toda predno bo mo- poslušali svoj razum, in se ne je 35 milj od Denverja. Našli zapušča še dve sestri, Mrs. goče začeti, mora biti vsaj polo- dali nikomur potegniti za nos, smo jo zdravo in vesela je bila, Steve Medved in Mrs. Ludwig vica denarja na roki, da ne bo to je, ko bi se bili kaj naučili iz da smo se zopet srečali. Tam Babich v West Allisu. šla večina dohodkov za obresti tistega, kar je bilo še pred ne prebiva tudi naša soseda in pri- — dati, da ne zgubi hlač. On bo na posojeni denar. Zato je za- tako dolgim časom. Naš sedanji jateljica iz domovine Mrs. Mo- Nov grob na tleh drugo leto ta čas. čel takozvani New Building voditelj ima skušnje, v katerih ronich. Z njo si vedno dopisuje- Wadsworth, Ohio. — Tukaj "Ali mi lahko pošljete nekaj Fund, za katerega se pobira ga nihče drugi v Ameriki ne mo in nas je povabila, naj jo je umrl Andrej Šega, star 74 izsušene nudeljčne juhe, j vsako prvo nedeljo v mesecu, j presega. Bolj kot drugi je spo-j (Dalje na 3. str.) [let. Zapušča brat^ Mihaela. Torek, 17. oktobra 1944 Stran 4 PAPE2 IN UREDITEV SVETA Rev. Julij Sl&pi&k Premalo pozornosti je posvetil nad tisk papeževim besedam, ki jih je sveti Oče govoril vsemu svetu o priliki pete obletnice sedanje vojne. Sicer je minilo od takrat že nekako mesec in pol, ko je papež govoril na radio, pa niKakor še ni prepozno, da se ustavimo pri njegovih besedah. Živimo v Časih, ko ves svet ugiba, kako bo po tej vojni, koliko bodo stvari ostale po starem in koliko se bo naredilo "po novem". Svet se vsaj deloma zanima tudi za to, kaj in kako misli papež, da n$j bi ' bilo po tej vojni. Ravno v svojem prej omenjenem radijskem govoru je papež zelo jasno povedal, kaj je po njegovem mnenju najbolj potrebno za trajen mir na svetu in za blagostanje človeštva. V prvi vrsti poudarja papež, da ne bo nič bolje na svetu, ako ne bo med ljudmi in narodi več odkritosrčnega sodelovanja za zboljšanje družabnih razmer. Zavladati morajo taki zakoni in postave, ki bodo bolj v soglasju z zahtevami človekove narave. Vsi ljudje, ki so le količkaj dobre volje, morajo sodelovati, ali skupno delati, da pride na svet boljši socialni in gospodarski red. Kar se tiče katoličanov, poudarja papež, da se ne smejo braniti sodelovanja z nekatoli-ško mislečimi, ako ti niso naravnost nasprotni temeljnim katoliškim načelom. Seveda, ako pa tega ni, se mora sodelovanje prekiniti, zakaj proti načelom krščanstva katoličan ne more nikjer sodelovati. Nadalje je papež jasno izrekel besedo o krščanskem razumevanju o privatni posesti. Privatna posest je v tem, da je tvoja hiša ali farma res tyoja irr ne pripada nikomur drugemu. Ravno tako tvoja trgovina, tvoja tovarna ali tisti denar, ki si ga polagoma privarčeval. Kakor znano,, pravijo nekateri, da bi se morala pravica do privatne posesti odpraviti, ker iz nje izvira — kapitalizem. Toda krščansko brani pravico do privatne posesti. S tem pa seveda ni rečeno, da si lahko vsakdo nabere ali naleze o-gromnih dobičkov, pa ima enako pravico do njih kot kak hišni posestnik do svoje hiše. Tak nauk bi bil v resnici kapitalizem, toda krščanstvo tega ne uči. Kaj pa uči krščanstvo? pež je povedal: "Obsodbo zasluži misel, da si sme človek nabrati neomejenega bogastva in ga po svoje uporabljati brez vsakega ozira na občni blagor." To se pravi, da ne ravna prav človek, ki se valja v svojem bogastvu, poleg tega se pa prav nič ne vznemirja, ako tisoč drugih ljudi živi v revščini — na njegov račun! Ne ravna prav, kdor gleda le nase, za občni blagor drugih ljudi se pa nič ne meni. To je torej tista zlata sreda, ki jo uči krščanstvo, ki obsoja odpravo privatne posesti, na drugi strani pa tudi preveliko kupičenje privatne posesti v rokah enega Človeka ali kompa-nije. Zato je papež še nekaj več povedal. Poudaril je, da ima država resnično pravico, da se vtakne vmes, kadar se je kje nakopičilo preveč bogastva, ker vsako tako nakopičenje i brez dvoma škoduje občnemu blagru. In država je zato tu, da skrbi za občni blagor in ga po-' spešuje. Ni torej res, da krščanstvo odreka državi vsako pravico poseganja v zadeve zasebnega človeka. Toda na drugi strani krščanstvo ne dopušča, da bi se komu vse vzelo in bo njegov nadaljni obstoj postal odvisen le od države, ki naj bi zanj skrbela. Človek ni mašina in je poklican, da iz lastnega nagiba skrbi za svoj lastni napredek in za napredek svojega bližnjega. Očitajo papežu in Cerkvi sploh, da se poteguje za kapitalizem in je torej "reakcionarna". Zato ji to očitajo, ker ne prizna in ne more priznati, da je zasebna last "tatvina", kakor uči socializem, oziroma komunizem. Ne, tega Cerkev ne prizna. Prav enako pa ni res, da se Cerkev s papežem poteguje za to, da bi se vrnil na svet kapitalizem dosedanjih stoletij, ki je kopičil bogastvo v rokah nekaterih "izvoljenih" do skrajnih mej, razne nemani-če pa pustil v strašni revščini. Kapitalizem te vrste je Cerkev že stokrat obsodila. Ce pa na drugi strani Cerkev nasprotuje temu, da bi država imela lastninsko pravico nad vsem imetjem, posamezni dr-državljani pa bi ne smeli ničesar svojega imeti — kdo med vami bo rekel, da je to "reak-cionarstvo"? Jaz že ne! Jack Butl«r, star 11 1st, iz Chicage, ss je prostovoljno ponudil. da na njsm preizkušajo, kako uspešno je nazorno vežbanje v vojni proizvodnji. Potem ko je proučil fotografične slike 500 vsakovrstnih delov in kosov, is katerih sestoji "aircraft injection carburetor", ga je vzelo samo 90 minul, da jih je pravilno sestavil skupaj. Prizor je posnet iz Bendix tovarne v Illinoisu. šo in boljšo postrežbo; navadni ljudje pa, ki pišejo svojim sorodnikom ali prijateljem, pa največkrat ne dajo tistim, katerim pišejo, številke svojega poštnega okrožja,da. bi jo ti lahko rabili, ko jim odgovarjajo, niti-ne napišejo na pismo številko poštnega okrožja tiste osebe, ki ji pišejo. Ta številka je majhna stvar, pa je zelo važna o vsakem času, najbolj pa tedaj, ko pritisne naval pošte za prazniško dobo. Blagovolite torej sodelovati tudi v tem oziru s svojim poštnim uradom, ker bo v vašo lastno korist. BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1945 V par dneh se bo začela razpošiljati naročnikom Baragova Pratika za leto 1945. Je to četrti letnik te slovenske Pratike v Ameriki. Prvi trije letniki so bili z veseljem sprejeti od vsakega, ki jih je naročil. Vsi dosedaj izšli letniki vsebujejo bogate informacije za vsakega slovenskega Amerikanca. Pratika pač mora biti taka knjiga. Informirati mora o vsem najpotrebnejšem, kar je potrebno, da vsak povprečen Človek ve, bodisi o raznih postavnih predpisih in določb, ali o čem drugem, kar je potrebno vedeti povprečnim ljudem. Naši rojaki so bili navajeni segati vsako leto po starokraj-skih pratikah. Glede koledarja so bile Še na mestu. Drugi seznami, kot oglasi iz domovine, seznam sejmov itd., to pa za Hfcs ni bilo važno. Za nas slovenske priseljence v Ameriki je važno, da vemo razne določbe, postave in zakone tu v Ameriki. Da vemo, glede poštnih predpisov, da vemo, kdo je v naši vladi v Washingtonu, kdo so bili predsedniki naše nove domovine itd. Dalje da smo informirani o raznih drugih zakonih, kot glede oporok, glede državljanstva, itd. To je važno za nas in zato Baragova Pratika prinaša vsako leto te informacije svojim naročnikom. Kratko Baragova Pratika je praktični priročnik za vsako slovensko družino v Ameriki, ker jo informira in pouči o maršičem, kar bi morala iskati okrog po raznih uradih. Tako pa se lahko glede marsikaj samo seže po Baragovi Pratiki in se dobi zaželjene informacije glede poštnih predpisov,' in glede mnogih drugih zadev. Baragova Pratika ima tudi letos jako poučno vsebino tudi glede marsikaj drugega. Tudi zabavni del je zanimiv in čita-telj ob njem uživa. Zanimiv in poučen je "Pogled na svet", ki ga je sestavil priznan slovenski pisatelj č. g. Jurij Trunk. Baragova Pratika je tiskana za Slovence % v Ameriki in je najpraktičnejša priročna knjiga te vrste. Nobena slovenska družina naj bi ne bila brez nje. Baragova Pratika stane z poštnino samo 40 centov, kar je poslati bodisi v znamkah, gotovini ali v Honey ordru na naslov: BARAGOVA PRATIKA, 1849 West Cerm&k Road, Chicago 8, Illinois. Požurite se z naročilom, dokler je zaloga na roki. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) obiščemo. Ko smo se sestali, sem samo rekla: "No, zdaj smo tu. Videli se nismo 33 let." Presenetili smo jo, da prvi trenutek ni mogla reči kakor: "Anna in Mark, ste li vi tu?" Pa sem rekla: Da, Katka, res smo mi." Jako smo se spet srčno pozdravili. Njenega moža ni bilo doma ; bil je na delu. Sestali smo se zunaj na vrtu, potem pa nas je peljala v hišo. Malo smo se oddahnili, ona pa nam je naenkrat vsega pripravila jesti, česar smo bili ravno potrebni. Dosti smo imeli drug drugega spraševati in si povedati. Šli smo pogledat še k Mrs. Major. Tudi ona je iz suhorske fare. Nas je tudi lepo in veselo sprejela in nam postregla. No, zvečer je prišel Mr. Moronich iz dela; prej ga nismo poznali, sedaj smo se pa še ž njim dobro imeli. Prišla je Mrs. Major z možem in sinovi; tudi njega ni-' smo prej videli. Vsi smo ostali pozno v noč skupaj. Mrs. Moronich je vesela žena in morali smo skupaj nekaj naših pesmic zapeti, kakor tisto "Ptički, jaz vprašam vas" in "Soča voda je šumela". Tako nam je hitro prešel večer, da smo se razstali in šli počivat z Mr. in Mrs. Major. Zjutraj §mo zapustili mesto Longmont in prišli v Denver ob 12. uri. Vlak je šel pa ob 6. uri zvečer naprej, zato smo pa vzeli taxi in šli obiskat poznanega in spoštovanega rojaka Mr. Po-poviča, ki vodi slovensko dvorano v Denverju. On je priljubljen človek pri vseh in prijazen z vsakim. Pri njem smo se bili ustavili pred tremi leti, ko smo šli iz pogreba iz Crested Butte, Z veseljem smo se sestali in por zdravili. Lepo nam je postregel. Fravil nam je, kako je bil v do-j movini pred petimi leti in našel j starše žive in kako so bili veseli. | Solze so me polile, ker poznala sem dobro njegove starše in celo delala sem dostikrat pri njih. Povedal nam je tudi, kako je padel v vojni sin od Mr. in Mrs. Šavoren, ki je bil njihov edini otrok. Žal, da jih nismo mogli obiskati. Spet je kmalu pretekel čas in zapustiti smo morali Denver. Mr. Popovič nas je zapeljal na postajo, zraven nam pa še naredil dobre sendviče za vožnjo po železnici, ker na vlaku ni moči dobiti jesti. Lepo se ti zahvalimo, Mr. Popovich, za vse skupaj. Želimo, da se kdaj oglasiš pri nas, kot si obljubil 9 svojo ženo, da vam tudi mi postrežemo kot dobrim prijateljem. In srčna hvala tebi, Mrs. Moronich, za vso lepo postrežbo in fino posteljo, in Mr. in Mrs. Major za prijazen obisk. In Mrs. Major boklonaj za slive, ki sem jih natrgala na tvojem vrtu. Naj še omenim, da je mesto Longmont prijazno in lepo mesto, kjer imajo lepe in prijazne domove. Rekla mi je Mrs. Moronich, da raste vse po drugoč na vrtih. No, potem smo odrinili proti našemu domu, ali na vlaku je bilo tako tesno, da smo morali vzeti bus, ko smo imeli še 465 milj do doma; tudi smo morali po cele ure čakati. V teh 14 dneh smo videli lepe kraje in drage prijatelje in znance, ali ko se človek odpravi proti svojemu domu, kjer ima dom, otroke in znane sosede, komaj spet čaka, da pride domov. Ko smo na raznih postajah Čakali, mi je prihajala na misel ona mila pesmica: "Sred hribčkov prijetnih je ljubi moj dom, nikoli od njega podal se ne bom, pri svojih otrokih najrajši živim, umreti med njimi se nič ne bojim." No, sedaj smo doma že tri tedne in moramo zateči, kar smo zakasnili. Zatorej srčni zbogom, vsi dragi prijatelji in znanci, in lep pozdrav vsem Či-tateljem Am. Slovenca I Mark in Anna Gornick NE POZABITE ŠTEVILKE POSTNEGA OKROŽJA I Chicago, III. Trgovci in profesijonalisti vedo, kako važno je za dostavljanje pošte in koliko hitreje bo ta dostavljena, če na pismih in zavojih zapišejo tudi številko poštnega okrožja, kamor spada oseba, kateri je pošiljka namenjena. Tako ima na primer sve-toštefanska okolica, ki spada v področje Pilsen postaje na Ashland Ave., številko "8". Ta številka naj bo vedno napisana na naslovu za besedo "Chicago" takole "Chicago 8, Illinois". Vsaka poštna postaja v Chicagi ima drugačno številko. V katero poštno okrožje kdo spada, lahko vidi, Če pogleda svojo "Voter's Identification Card". Ce pa ne veste številke poštnega okrožja za osebo v Chicagi, ki ji želite pisati ali kaj drugega poslati po pošti, se pa blago volite obrniti za obvestilo na Postmaster, Room_ 409, Main Post Office,; 433 West Van Buren Street; Chicago 7, Illinois. Toda vprašajte takoj zdaj; kasneje bodo uradniki najbrž preveč zaposleni z drugim delom, da bi vam mogli dajati taka posebna pojasnila. Kakor rečeno, biznesmani se zavedajo, kako važno je, da zmeraj dodajo na naslovih tudi številko poštnega okrožja, ker dobijo vsled tega toliko hitre j- koledarček za odmerjanje Do kedaj so veljavne znamke za racioniranje? M Sladkor—Znamke št. 30, 31 32 in 33 so veljavne vsaka za pet funtov sladkorja, do preklica. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja za vkuha-vanje konzerv, in sicer do 28. februarja 1945. " Meso, maicobe..— Rdeče znamke A-8 do Z-8 in A5, vse do K5 so veljavne do preklica. Do 29. okt. ne bo nič novih rdečih znamk prišlo v veljavo. Procesirano sadje in zelenjava—Modre znamke A8 do Z8 in A5 do R5 so sedaj veljavne do preklica. Gasolin—V 17 državah na vzhodu, je kupon A-ll veljaven do 8. novembra. V drugih državah je v veljavi kupon A*13 v novi A knjigi in sicer vsak za 4 galone, vse do 21. dec. Čevlji—Znamki št. 1 in 2 z aeroplanom v knjižici št. 3 ste veljavni do preklica. -o- N DEVETDNEVNICA K SV. JUDI Očetje klariti od National Shrine of St. Jude, 3208 E. 91st St., Chicago, 111., nam pošiljajo naslednje vrstice v objavo: "Letna devetdnevnica pred praznikom sv. Jude, patrona, brezupnih slučajev, v naši cerkvi v Chicagi,, bo. posvečena ameriški mladini v vojaški službi. Od vseh strani dežele bodo pobožni častilci sv. Jude poslali svoje prošnje, da jih položimo na oltar sv. Jude in se jih spomnimo pri molitvah tekom novene. Molitve za drage daleč od doma, molitve za pravičen in trajen mir bodo z zaupanjem položene k nogam kipa sv. Jude, apostola. "Slovesna novena se bo začela 21. oktobra. Zadnji dan, 29. oktobra, pride ravno na praznik Kristusa Kralja, in udeleženci pri noveni bodo prosili Zveličarja, naj po priprošnji sv. Jude podeli našemu narodu in vsem narodom tisti mir, ki ga samo On more dati. "Rev. James E. Shevlin, znan po celi deželi kot predsednik pri national Council of Catholic Hospital Chaplains kakor tudi kot izkušen govornik, bo pridi-goval med noveno. "LJga sv. Jude je bila organizirala in kanonično vpostav-ljena ^1929. Narodno svetišče sv. Jude je v rokah Očetov Kla-ritov, ki tudi znani kot Misijonski si 1^0vi brezmadežnega srca Marijinega. Father C. M F. je ravnatVlj svetišča." _ NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti vsled velike žalosti naznanjamo vsem netim sorodnikom, prijateljem in snsncem prežalostno norico, de je po dolgi in mučni bolezni se redno zatisnila oči nam čez vse draga in ljubljena ter neposabljena soproga in mati MARIJA MRAMOR Pokojna je bila rojena ▼ Zapotoku pod Koreičlcom. fara Ig pri Ljubljani. Jugoslavija. Umrla je 13. septembra 1944 in je bila pokopana 16. septembra po katoliških obredih na Rose-lawn pokopališču. Ob »mrli je bila stara 65 let. Globoko se zahvaljujemo našemu častitemu duhovniku Daniel Gnidica, ki so jo hodili obiskoval t bolnišnico in jo sprevideli s sv. zakramenti, darovali za njo peto sv. mašo in jo spremili do groba. Zahvaljuj smo se tudi Mr. John Germu glavnemu predsedniku KSKJ, ki je tako lepo in milo pel pri pogrebni sv. maši, da so vsakemu mogle priti solze v oči. Lepa hvala tudi Miss Catherine Koller, ki je igrala na orgle in spremljala Mr. Germ a. Lepa hvala tudi Mrs. Frances Ada-mich in njeni hčerki Evelyn, ki sta prišli na pogreb iz Leadville, Colo., in Mrs. Johanna Sierle in njenemu sinu Rudyju iz Salida, Colo. Globoko se zahvaljujemo Mrs. Louise Piserchio in Frances Prelesnik, kakor tudi Mrs. Peikovšek, mlajši, ki so p A m stregle in nam bile v tolažbo ob času pogreba. Lepa hvala vsem tistim, ki ste jo prišli obiskat in molit k njeni krsti Globoko se zahvaljujemo Mrs. Frances Volk, ki je molila naprej rožni venec osem dni. Lepa hvala vsem tistim, ki sle spremljali Mrs. Volk in hodili molit za našo pokojno soprogo in mater. Globoko se zahvaljujemo tudi mojim bratom Antonu Mramor in njegovemu sinu Antonu Mramor in njih družini, in Franku Mramor in njegovi soprogi, vsi iz Cleveland, Ohio. Vsi so "»m poslali svoje globoko sožalje potom telegrama in zraven tudi za sv. maše in cvetlice. Globoko se zahvaljujemo vsem tistim, ki so v blag spomin okrasili krsto s cvetlicami in venci. Lepa hvala dr. Marije Pomagaj št. 42 A. B. Z. in njenemu tajniku Franku Rupar, ki se je trudil in preskrbel pogrebce. Hvala tudi tistim, ki ste jo nosili. Lepa hvala dr. Marija Pomagaj ŠL 173 H. B. Z. in članicam, ki sle jo spremile do groba. Prisrčna hvala tudi Mrs. Margaret Koz j an za njen lep in krasen govor na grobu pokojne v zadnji spomin in slovo. Prisrčna hvala tudi članicam & t. Z. 41. 3, ki so jo tako krasno spremljale s svečkami od pogrebnika v cerkev in do groba, in ji zadnjo čast v slovo. Za cvetlice in vence so daro- vali: Wire Mill Employees, Meh Shop. Spike Mill Employees, National Broon Shop, L B. and W. M. U. Local 77, Mr. Johnson and Mr. Wydick, Mrs. Johanna Sierle. Salida. Colo., Mr. in Mrs. John Pachak in družina, Mr. John Gorsich in družina, Mr. Frank Baudek and Daughter, May, June in Geraldine Mramor. Irene Soldberg. Helen Lesar, Bertha Perchinsky, Fabian Floral Co. and Joe Mohar, Mr. in Mrs. Joe Hrobak, "Mr. in Mrs. Ludwig Yoxey, Albert in Lillian Germ, Mr. in Mrs. Charles Norick, Mr. in Mrs. John Erjavec Sr.. Mr. in Mrs. Frank Rupar, Mr. in Mrs. Joe Prelesnik, Mr. in Mrs. Louis Mramor, Mr. in Mrs. Joe Mramor, Mr. in Mrs. John Pelerlin. Za sv. maše so darovali: Mr. in Mrs. Joe Peierlin, Chicago, Mr. in Mrs. John Likovich. Chicago, Mr. in Mrs. Henry Clarke. Chicago, Mr. in Mrs. Alexander Obrui, Chicago, Mr. in Mrs. Frank Mramor. Cleveland, Mr. in Mrs. Anton Mramor Sr., Cleveland, Mr. in Mrs. Anton Mramor Jr., Cleveland, Mrs. Johanna Sterle, Salida, Mr. in Mrs. Joe Drobnick, Salida, Mr. Jerry Intiher, Salida, Miss Albina Sterle, Denver, Mr. in Mrs. Frank Adamich, LeadviUe, Mr. in Mrs. George Savoren. Lead-ville. Mr. in Mrs. Frank Sleblay, Leadville. Mr. in Mrs. John Videtich, Leadville, Slovenska Ženska Zveza ši. 3. društvo Marija Pomagaj št. 173 HBZ, Rev. A. J. Miller. St. Francis Pastor, Mr. in Mrs. Stanley Brumjak, Mr. in Mrs. Stanley Gačnik, Edward Peierlin, John, Edward and Donald Peterlin, Mr. in Mrs. Frank Gačnik Sr., Mrs. Rosalie Kochevar. Mrs. Anna Tezek, Mrs. Mary Kochevar in družina, Mr. in Mrs. John Nq-vak, Mr. in Mrs. Joe Volk, Mr. in Mrs. Charles Widmar, Mrs. Louise Babich in družina, Mr. in Mrs. Frank Prince, Miss Mary Ann Volk, Mr. in Mrs. Frank Volk, Mr. in Mrs. Louis Anzick Sr.. Mr. in Mrs. Joe Anzick in sin. Mr. in Mrs. Leo Sabosky, Mrs. Frances Verbich, Mr. in Mrs. Jake Dolgan, Mr. in Mrs. Alex Prelesnik, Mr. in Mrs. Anton Prelesnik, Mrs. Josephine Meglen, Mr. in Mrs. Louis Raspei, John in Rose Kaplan. Mrs. Margaret Koz j an. Mr. in Mrs. Stanley Zakrajsek, Mr. in Mrs. Anton Kralich in družina, Mr. in Mrs. Frank Gačnik Jr.. Mr. in Mrs. John D. Butkovich. Mr. in Mrs. Andrew Petros in družina« Mr. in Mrs. John Erjavec Sr. in družina, Mr. in Mrs. Anton Egan, Miss Frances Mohar, Mr. in Mrs. John Pauchek Sr., Mr. in Mrs. Frank Petkoviek Sr., Mr. in Mrs. Frank Blatnik, Mr. in Mrs. Joe Anzlovar. Mr. in Mrs. Joe Erjavec, Mrs. Frances Gornik, Mr. in Mrs. Rudolph Kocman. Heddie in Ann Micklich. Mr. in Mrs. Frank Koshak Jr.. Mr. in Mrs. Frank Rupar, Mr. in Mrs. Frank Micklich Sr., Miss Stephie Zele. Mr. in Mrs. Frank Tekavec. Mr. in Mrs. Edward Kocman, Mr. in Mrs. J. P. Fahey, Mr. in Mrs. Anton Medved, Mr. in Mrs. John • Schneider. Mr. in Mrs. Victor Micklich. Mr. in Mrs. Joe Prijatel Sr.. Mr. in Mrs. Joe Skerjanc, Mrs. Mary Kolbezen in Corp. John. Mr. in Mrs. Joe Kocman, Mr. in Mrs. John Centa Sr.. Mr. in Mrs. Frank Petkovšek Jr.. Mr. in Mrs. John Yanko Sr.. Mr. in Mrs. Thomas Piserchio, Mr. in Mrs. Anton Pritekel, Mr. in Mrs. Arthur Samples Jr., Mr. in Mrs. Joe Cesar. Mr. in Mrs. Jack Gornick. Mr. Frank Baudek and Daughter Gale. Mr. in Mrs. Joe Kochevar in hčere. Mr. in Mrs. Frank Dodich. Mr. in Mrs. Joe Pechak Sr. Če smo kakšno ime pomotoma izpustili, ki jih je dosli, prosimo, da se nam oprosti. In se še enkrat vsem skupaj prisrčno zahvalimo. Ostali aam boste vedno v spominu. Ti pa, draga soproga, in ljubljena mati svojim otrokom, počivaj v miru v hladni ameriški zemlji in naj ti sveti večna luč. . , ' Žalujoči ostali: JOHN MRAMOR, soprog; JOSEPH, JOHN. LOUIS. FRANK, U. S. Armored Division, Belgium, ANTON. Army Air Corps, England. LUDWIG, U. S. Cavalry. : Admiralty Islands, FELIX. U. S. Infantry, New Bri- tain, RUDY, interned in Tokyo. Japan, sinovi: MRS. MARY PETERLIN, MRS. ANN PRELESNIK in MISS ELSIE MRAMOR, hčere, in 7 vnukov; v starem kraju zapuiča očeta, 3 brate in sestro. Pueblo, Colorado, 17. oktobra 1944. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 17. oktobra 1944 skoro vsa važnejša središča in kar je zdaj ostalo Nemcev na Grškem nimajo izhoda za kak beg. K hitremu zasedanju Grške od. strani Angležev so veliko pomagali grški gerilci. ki so napadali Nemce za hrbtom in disorganizirali vse zveze v zaledjih. • Maršal Tito, kakor s? poroča iz njegovega stana, kontrolira zdaj vso južno Jugoslavijo. Od Splita do Beograda je Jugoslavija prerezana in tudi tu ni več izhoda za Nemce proti severu. Beograd je obkoljen in zadnja poročila pravijo, da divjajo boji med Nemci, Rusi in Titovimi I partizani. Mesto ne more na noben način dolgo vzdržati. Druga ost pa pritiska proti seVeru. Nepotrjena radio vest omenja, da so ruske čete še kakih 32 milj od Budapešte. Madžarska aristokracija baje beži v Švico, nekateri preko Nemčije menda na Švedsko. ZLATA KRONA Pravljic«. — Napisal Ivan Česnik. Nato jo poljubiš na ustnice. V hipu postane dekle in poskoči na noge. Potem odveži zlato krono od stropa. Dalje pa se zgodi, kar hoče, ničesar se ti ni treba več bati. — Tako, zrfaj veš vse. Kar boš potreboval, dobiš na kresni večer pri meni. Ravnati se moraš pa popolnoma po mojih navodilih, sicer se ti bo slabo godilo." "Še nečesa vas poprosim, Ambrož. Glejte, Urban mi je prepovedal govoriti z Lenčiko. Ne delal bi ji rad sitnosti; njene žalosti ne morem gledati in njeoega odgovarjanja se bojim. Zato stopite vi k njej in ji povejte, kako sem sklenil. Zame naj se ne boji! Ako Bog da in Mati božja, bo drugo nedeljo konec njene žalosti in moje skrbi." "Kaj pa da pojdem, Boštjan. Saj vem, da ne bo zastonj. A ne smeš misliti, da gledam na denar. Lahko bi živel udobno, ko bi hotel. Pa navadno ne računam revežem ničesar. Bogatini naj pa le plačajo, ker imajo veliko!" "Pravijo, da imate to-le skrinjo polno cekinov." "Ni sile, Boštjan. Nekaj i-mam seveda, nekaj. To vse zapustim sv. Petru v Dvoru, ko umrem. Glej, navadil sem se takega življenja in ne maram Z& izpremeniti. Cemu bi zidal bajto na stara leta? Čemu bi kupoval kravo? Čemu bi se bogato oblačil? Za starega Ambroža je vse dobro. Preprosto sem živel v mladosti, preprosto hočem tudi v starosti." Dolgo sta modrovala tisto noč. Na vzhodu je že žarela zarja, ko se je vračal Boštjan proti domu, poln skrbi in nad, upanja in strahu. co v desnici, s triletno šibo, bla-gostovljeno na cvetno nedeljo, v levici. Mislil, je na preteklost, na umrlega očeta in mater, na svojo osamelost, na ljubezen, mislil rta težak boj, ki ga Čaka nocoj. Natančno je premisli, kaj mu je storiti, da reši sebe in zakleto kraljično ter o-sreči Lenčiko. tDalje prihodnjič) "Velik otrok ste še, Orana," je dejal nežno, toda umerjeno. "Hitro obrišite te lepe oči, ki jih solze tako kvarijo! No, vidite mala, senora ... Zakaj ta velika žalost?" Orana je še zmerom nabirala solze: "Ali Bte še jezni name?" "Pravim vam, da ne." ' * "In vendar niste hoteli jesti ?" > > * "Nisem bil več lačen." ■ 1 "In zdaj vseeno odhajate?" "Da. Se nekaj važnih nakupov imam, preden grem v urad," je vneto lagal. Saj je komaj nekaj čez poldne! Saj vendar še ni čas ..." je ugovarjala Orana. Moreno je željno pogledal proti vratom. Čutil je, da se nehote vse bolj in bolj zapleta v nekakšno mrežo čustvenosti in nežnosti. Žalostna, skesana Orana je bila še stokrat bolj mikavna kakor izzivalna, predrzna in vesela Orana. Kakor da bi se nov čar razlil nad njeno žensko vabljivost-jo. Res bil je že čas, da ji pobegne ... Mlada žena se je pa z instinktom prave ženske prepričala, da ima na moža nekakšen skrivnosten vpliv. In prav ta vpliv je hotela izrabiti. Prijela je svojega moža to-yarisko pod roko in zapeljivo dejala: "Miguel, če hočete, da ne bom več jokala, ostanite še malo pri meni." "Menda vas vendar ni strah?" se je skušal šaliti, čeprav mu je bilo Čisto drugače pri srcu. "Oh, Miguel nikar se ne šalite! Poglejte rajši na uro. Vsaj kavo še popijte! Poglejte ... je že na mizi." Ni imel moči, da bi se ji upiral: pustil je, da ga je potegnila v jedilnico. "Prava mala diktatoi*kM štfe, Orana," se Je šalil. "In vi ste grdavš, ker me zmerom oštevate!" "Ugovarjam! Pričenjate vendar vselej sami!" Orana je končala ta razgovor, tako da je svojemu možu kratko in malo pomolila pod nos skodelico vroče, kadeče se in prijetno dišeče črne kave. "Zdaj pa tiho! Poduhajte! Samo takšen grdavš, kakor ste vi, bi se mogel upirati tej dobroti! In ker mislim, da ne marate veljati za grdavša ..." Pogledal jo je ... Na lepem se je začutil tako trudnega, tako sitega tega besednega, dvoboja ... Kako lepo bi bilo, če bi ji mogel že zdaj razodeti..." "Priznavam, da je kava res dobra," je naposled počasi dejal in jo pričel srebati. Tisti trenutek se mu je zazdelo, da nima prav nič več energije. Samo še en Oranin gib, namig, samo še ena plaha prošnja in podlegel bi. In za poljub teh očarljivih, sočnih ustnic, bi žrtvoval tudi svoje ime... Tisti trenutek se je spomnil na svoje ime. Kaj bi dejali njegovi vojni tovariši, če bi ga videli tako šibkega spričo lepe ženske, ki mu v resnici ne daje ničesar? Ničesar!! Ne! Tako ne bo podlegel! Nikoli! Zbral se je. Tiho je popil kavo in vstal. "Zdaj je pa že čas," je dejal hripavo. "Hvaležen sem vam, Orana, da ste me prisilili popiti to skodelico. Kava je bila izvrstna ..." "Ali želite še skodelico? Morda z žličko ruma..." "Ne. Prav lepa hvala, toda zdaj moram res odriniti..." Mlada žena ga je razočarano pogledala. Vendar ga ni več silila. Se pred nekaj trenutki je videla v njegovih očeh Čisto nov svet, svet skrivnostnih misli in skritih ♦želja ... Vstajale so v teh temnih, strastnih očeh, kakor vstajajo oblaki na večernem obzorju.In vendar ni hotela izrabiti tega spoznanja. Čeprav jo je bolelo, da se je svojemu možu tako odtujila, ji je bilo samotno življenje še zmerom bliže kakor spomin na strastno ljubkovanje neugna-nega ljubimca v tisti barcelonski noči.. . XL. j V nedeljo zjutraj je prinesel poštar Ora- NA PRAVI NASLOV Tujec v Parizu si je hotel o-gledati muzej. Pa je ustavil starejšega gospoda in ga prijazno vprašal, po katerih ulicah bi prišel do njega. Ogo-vorjenec se je nekoliko zamislil, zmajal z glavo in odgovoril v zadregi; "Svetujem vam, da se obrnete na prvega tujca, ki ga srečate. Jaz sem namreč Pa-rižan." da je več ljudi dobilo telefonsko postrežbo V NAJEM SE ODDA stanovanje s šestimi sobami v pritličju. Za informacije vprašajte na naslovu 1812 W. 23rd Street, Chicago, 111. (2x) opremo. Toda iz njihovih dalov bi se lahko naredile škatlje za nove telefone. Tako postopanje nam je omogočilo vpostaviti telefone za več kot tisoč illinoiških podpisnikov, ki jih drugače ne bi dobili In še več drugim bomo lah-, ko postregli To je eden primerov, kako si v vojnem naporu prizadevamo r-a-z-t-e-g-n-i-t-i telefonske u-godnosti in-dati kar največ ljudem kar najboljšo postrežbo. Naredimo vse v naši moči, da nobenemu ni treba predolgo čakati. Gotovi bodite, da bomo PRODAM 5-stanovanjsko hišo "rooming house", kjer najemnina do-naša na mesec $195 in cena je $8,700; 2-stanovanjsko hišo po 6 sob, "furnace heat", blizu 28. ceste in Ridgeway Ave. Cena je » $9,000; 4-stanovanjsko hišo, velik bejzment in "furnace heat" na 21. Place in Western Ave..; cena je $7,500; 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Cena je $9,500; 3-stanovanjsko zidano hišo, eno stanovanje ima 4 sobe in dve 6 sob, blizu 25. ceste in Ridgeway Avenue; Cena je $11,300. Imam še več drugih his v Lawndale okolici, ter več hiš in fbungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradishar, telefon Berwyn 4979-R. ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Telefon Rockwell 7196 XkO je bilo izdelovanje nove opreme ustavljeno, smo imeli na rokah več telefonov kakor telefonskih škatelj. Treba je bilo najti materijal za izdelavo teh škatelj. Pa so telefonski inženirji pregledan zaloge in naili kakih 1500 stenfekih izdelkov stare vrste, neuporabljivih s sedanjo DARUJTE — sa Narodni Vojni Sklad —ZDAJ ILLINOIS BILL TELEPHONE COMPANY "Srečen pot, Boštjan! Ne pozabi na moja naročila!" je rekel Ambrož na kresni večer pastirju, ki se je odpravljal v kraljestvo vil. Pastir je stopal preko polja in travnikov proti Grmadi. Noga je bila urna, srce pogumno, duša neustrašena, glava polna misli na Lenčiko. "Jutri jo hočejo privezati na Zalarjevega Franceta. Oče Urban se ne da preprositi. Mislil sem, da bolj ljubi svojo hčer; varal sem se. Zato je moja dolžnost, da jo rešim in osrečim ter ji otarem solze iz oči in napolnim srce z radostjo. Ljubezen mi daje pogum in vztrajnost, ljubezen me uči neustrašenosti. Molil sem k sv. Petru v Dvoru, molil k sv. Lovrencu, priporočil sem se sv. Kozmi in Damijanu, klical sem na pomoč sv. Jurija, ki je stri zmaja in rešil nedolžno devico. Izpovedal sem se danes zju-j traj,* pripravil sem se za naj-j hujše, ki bi me moglo zadeti. Lenčika mi je branila, Ambroža je prosila, naj me pregovori. Jokala je in prosila, naj ne hodim. Zelo se boji zame zlata duša, boji znabiti tudi, da bi me očarala kraljičina lepo-1 ta. Boji se moja golobica, da bi se jaz morebiti zagledal v rešeno kraljičino in jo vzel za ženo, ker bi znala poželeti svojega rešitelja za svojega moža. Toda JLenčika, nikdar! Po prepovedanem sadu ne bo segla moja, roka, moje srce ti ne bo postalo nezvesto. Kakor ribič, ki je našel biser in ga skrbno hrani, tako hočem čuvati ljubezen do tebe. Ker te tako ljubim, zato grem reševat zakleto kraljičino, zlato krono grem zato iskat v kraljestvo vil. Zavest mi pravi, da o-srečim tebe in kraljičino, da presenetim jutri očeta Urbana in snubce." Mislil je pastir in korakal proti Grn^di s pastirsko pali- <><><><><><><>^<>00<>000<>00000000et fcrečno nasmehnila. Potlej je brez besede pomolila ček svojemu možu. Videč, kako začudeno jo gleda, je pojasnila: "In mati mi piše, da bova odslej toliko dobila sleherni me- DCV. Moreno je pogledal ček, ne da bi razumel, za kaj gre. V začetku niti ni vedel, kaj tako krčevito drži njegova mlada žena v svoji desnici: "Ček." "Cek?" "Ček, glaseč se na vaše ime. In kakor sem vam rekla, bova dobila odslej vsak mesec takšen..." Se preden je mogla končati, ji je Moreno ogorčeno segel v besedo: "Denar mi pošiljajo? Meni?" '(Dalje prih.) Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N.1 M SMO NAŠLI NOV NAČIN izšel je VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak ki ga ]• spisal in Isdal DR.F.J.KERN To ]• naj popolna j ii anglaiko-slovanski bassdnjak s angleško isgovarjavo. Po iem basadnjaku so popraiavalL Zdaj ja besadnjak na razpolago. stane s poštnino $sm kar ja poslali * naročilom. TislL ki ga žalijo dObitL naj takoj piiajo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois