STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA MMh mirnim (Mi umirali hm v Vratu, v petak, 24. 1926. Posamezna šterflka 30 stot Letnik Ll k i— EDINOST Ur«laiM*e te upravsiMrot Trmt (3). ulica S. Fructiu » Tm ; Uioa 11-57. Dopisi aa| m poiiliaio irkljućmo uredništvu. ctfUai. r«kU. maca* te daaar pa opravnifttvu. Rokopisi m m N«fraakiraa4j pisma k ae stn emaja — Last založba in tisk Tiskane „Edinost" 1 PoduredniCtvo ▼ Gorici: ulka Glosue Carduccl it. 7. L n. — Telet št »27' Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Za ureditev nwlh pokrajin Admiral Nlcastro poveljnik vetrn* Statistika o zločlntt Zgodovina zločina je stara kakor zgodovina CloveStva. Najdemo ga že v [pradavnih časih, ob prvih početkih rim, 23. (Izv.) Kakor smo že poro-človefcke družbe, ki jo od tedaj spremlja čali, se bo prihodnje zasedanje mini-kot neozdravljiva rak-rana. Z ozirom sirskega sveta bavilo med drugim tudi na važno ulogo, ki jo igra zločin v so-cijalnem življenju, so se učenjaki v novejšem času začeli baviti z novo vedo, ki jo imenujejo kriminalistiko. Ta veda ima namen proučevati razne okolščine, ki posredno ali neposredno dova-jajo zločinca k zlim dejanjem. Pri teh študijah se učenjaki opirajo predvsem na statistike o kriminalnosti, ki jih objavljajo od časa do časa — navadno vsako leto — justična ministrstva. Italijansko pravosodno ministrstvo je te dni objavilo tako statistiko, vse-bujočo podatke, ki so brez dvoma zanimivi tudi za lajika. Iz te statistike je razvidno, da možnosti za zločine naraščajo do 20. leta; v tej dobi dosežejo svoj maksimum, nato padajo, a okoli 28. leta zopet narastejo in dosežejo drug maksimum, ki pa ni tako visok kot prejšnji. Po 28. letu začnejo možnosti z upravno ureditvijo novo ustanovljenih pokrajin. Kakor ostale, tako bi morale tudi nove pokrajiile dobiti razne ministrske urade, kakor na pr. civilni genij, finančno intendanco, urad državnega zaklada, ravnateljstvo pošt itd. Ker pa bi bilo za uvedbo novih ministrskih uradov v novih pokrajinah potrebno novo nastavljanje uradništva, ki je zaenkrat popolnoma ustavljeno, in ker bi s to uvedbo tudi znatno narasli upravni stroški, izgleda da bodo v novih pokrajinah uvedeni samo navadni uradi, ki bodo podrejeni ministrskim uradom kake sosedne, stare pokrajine. Nekateri listi so prerokovali, da bo na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta imenovan na mesto umrlega admirala Simonettija tudi nov poveljnik italijanske vojne mornarice. Ta vest pa se je izkazala kot neosnovana, i _______a. _ mftrnorira padati in ob zatonu življenja se skrčijo zakaj na mesto poveljnika mornarice —~ —— bil začasno imenovan admiral Nica- stro. Do definitivnega imenovanja pa menda ne pride tako kmalu in skoro gotovo ne na prihodnjih sejah ministrskega sveta. __ i ki minimum. To velja za moške. Pri ženskah je stvar precej različna. Evine hčerke so najbolj nagnjene k slabemu v dobi od 27. do 28. leta.* V starosti se to nagnjenje tudi pri njih skrči na minimum. Iz tega je torej razvidno, da je človek v mladih letih najbolj izpostavljen nevarnosti, da zaide* na kriva pota; ko se pa začne starati, postaja bolj-preudaren, misli treznejše in si želi Procesi proti atentatorjem m bodo vršill v kratkem Ovire za sestavo nove jugosL vlade odstranjene V norem kabinetu bode sedeti radikali, radlćevcl In zaetepniki SLS BEOGRAD, 23. (Izv.) Uzunović, novi mandatar krone, je dospel danes okrog 9. ure v predsedništvo vlade in je sklical konferenco radikalskih ministrov, katera je trajala do 11.15. Nato se je Uzunović sestal s podpredsednikom radikalskega kluba Hi jo Mihajlovićem. Po tem sestanku je imel konferenco z Ljubo Davidovićem; ta konferenca pa je trajala malo časa. Davidovic je poznaje izjavil novinarom, da ga je Uzunović povabil k sodelovanju v vladi; on pa mu je dejal, da mora prej konsultirati svoj klub. Za Davidovićem je prišel na vrsto Stjepan Radić, ki je bil po tem sestanku zelo optimističen ter je, kot svojo kombinacijo, označil vlado RRD. Istočasno je Demokratska zajednica na svoji seji soglasno poverila vodstvo nadaljnjih pogajanj z Uzu-.novicem dr. Vojislavu Marinkoviću in dr. Mehmedu Spahu. Marinković je po tej seji takoj pose-til Uzunovića ter mu sporočil, da Demokratska zajednica vztraja pri svojih starih pogojih za vstop v vlado. Po razgovoru z Marinkovićem se je Uzunović podal na dvor. Popoldne je dr. Marinko vić ponovno posetil Uzunovića ter nato izjavil novinarjem: «Ugotovila sva, da so razgovori za sodelovanje Demokratske zajednice v vladi naleteli na iste težave, kakor pri prvem sestanku«. Nadaljnja pogajanja Demokratske zajednice z radikali so bila torej prekinjena, ker so bili pogoji prve za radikale nesprejem- ka v Bukareštu. zaključena. Na podlagi preiskave je b?4 Clinchant, je bil imenovan za poslani' Gayda degradiran. Kakor znano je bil Gayda obdolžen, da se je 1. 1921, ko se je nahajal v Parizu, bavil z vohunstvom in da je sovjetski vladi prodal razne vojaške listine in načrte, ki jih je ukradel na froncoski vojni šoli; n Kitajskem Anglija in kantonska vlada _______________ ^ ____ LONDON, 23. Poslanik angleške vla- ko so bo 1 j š e Vik^n a padal Varš a vo, ~ "je de v Pekingu Lampson je imel več dnt! Gayda skušal dobiti službo v sovjetski trajajoče razgovore z zunanjim mim-vojski, ko je pa postal načelnik čeho-;strom kantonske vlade Genom. Angle- slovaškega generalnega štaba, je podpiral čehoslovaške fašiste. Panecropa In Družba narodov ški poslanik je skušal tekom teh pogajanj prepričati Cena, da angleška vlada nikakor ne nasprotuje kitajskemu nacijonalizmu. Nato je zahteval Čen, da prizna Anglija kantonsko vla-DUNAJ, 23. Glavni tajnik Družbe do kot edino kitajsko vlado. To je po-narodov Sir Eric Drummoud je poslal slanik odklonil, ker bi priznanje v ta-predsedniku panevropske zveze Cou-!kem obsegu pomenilo vmešavanje v denhove-Kalergiju pismo, v katerem j kitajske razmere. Cen je nato stavil mu sporoča, da' bo tajništvo ženevske drugo zahtevo, da pristane Velika Bn- bo povprečno stari okoli 25 let. Za navadna ubojstva je možnost največja okoli 20. leta, za težke telesne poškodbe pa okoli 30. leta. Med vsemi zločin- glasom statistike okoli 45 let. Med zločinci je povprečno mnogo več moških nego žensk, iz česar sledi, da je ženska bolj poštena in moralna od moškega.. Sicer pa je mogoče to okolščino -_________ — ____ RIM, 23. (Izv.) Dne 3. januarja bo ob- miru?Tapravila* veljajž v splošnem za javljen imenik članov posebnega tribu-vse vrste zločinov. Za nekatere zločine, j nala, kateremu bo predsedoval general kakor navadne tatvine in manjše sle-jSanna. Ker tvorijo članstvo tega po-parije, je nagnenje največje okoli 20. Nebnega tribunala konzuli fasistovsKe ljivL leta Kvalificirane tatvine in večje sle-'milice, bo predložilo poveljništvo mi-j Nato je uzunović iskal Svetozarja parije pa zagrešijo navadno zločinci, ki lice v najkrajšem času on. Mussolimju i Pribićevića, ki ga pa ni bilo več v klu- seznam imen, iz katerih bo vojni mi-j^u Samostojni demokrati vztrajajo pri nister izbral pet sodnikov. .'svojem dosedanjem stališču ter odkla- Proces Zaniboni, Capello in tovariši njaj0 še nadalje sodelovanje v delovni ________ ____________ se bo pričel dne 25. januarja; proces; vladi. c?so povprečno najbolj stari oni, ki so proti anarhistu Lucettiju je določen naj Uzunović je znova začel pogajanja s zagrešili razne sleparije v trgovini in 22. februarja. Obtoženca bo zagovarjal: g^g ter se je razfpovarjal z dr. Koroš-obrti; njihova povprečna starost se suče odvetnik Emil Tommasi. Glede atenta-icem ki mu je ponovno izjavil, da je " ~ torke Gibson ni še nič določenega. V načeloma pripravljen sodelovati v vla-procesu Zamboni, ki je bil poslednji , ai in. bi to stališče zavzel napram vsaki atentator na življenje on Mussolinija, stranki, ki t>i sprejela minimum goje sodna oblast že dokončala zamota- spodarskih in socijalnih pogojev SLS. no preiskavo. Kakor znano je bil aten-tndl drugače tolmačit^ namreč da žen- tator linčan na licu mesta. Vsa njegova ska živi bolj pošteno le zato, ker je družina pa je bila aretirana skupno z fizično slabotnejša od moža in manj na- i nekaterimi sumljivimi osebami. . - - silna- tudi ni tako izpostavljena I Včeraj je odšel iz Bologne general; dvor. Smatra se torej že za gotovo dej -raznim skušnjavam, težavam in na dio- i Poseda, kateremu je tamkajšnje držav-jstvo, da bodo poleg drugih manjših gam ki so zvezane s trdo vsakdanjo no pravdništvo izročilo spise, ki se na- j skupin sodelovali pri novi vladi tudi borbo za obstanek. V nekaterih zlo či-1 naša jo na ta proces, kateri se bo vršil j zastopniki SLS. Ob 21. uri pa je nena- Veliko pozornost je vzbudila vest, da sta se zvečer dr. Korošec in dr. Hoh-njec sestala z dr. Mihajlom Srskićem, ki je po tem razgovoru takoj odšel na nili pa ženske nadkriljujejo moške, in sicer — kar je povsem umevno — v de-tomorih in drugih zločinih proti materinstvu. Tudi v zločinu obrekovanja pred posebnim tribunalom. Čez nekaj dni bodo privedeni obtoženci iz Bologne v Rim. Dne 30. marca pr. leta se bo tudi 'doma nastopil preokret. V predsedni- štvo vlade je prispel poslanec Dimitrije vić, znani posredovalec med radikali vršil in radićevci, z novimi predlogi Stjepa- fašistovskega prednjači ženska moškemu. Tako pra- i pred rimsko poroto proces proti Ivanu na Radića. Pol ure nato je prišel v mi- —n.jj „i—i---i« ^—~ i- i« ™ Matteottijevem nistrsko predsedništvo še Pavle Radić. Opažalo 9e je, da radićevci želijo še ostati v vladi, da pa nameravajo predložiti take pogoje, da se pogajanja z SLS takoj razbijejo. Konference v ministrskem predsedni-Štvu so trajale do 23. ure, vendar pa še jii prišlo do nikake jasnosti. Medtem vijo številke. Radi obrekovanja je Corvi, ki je kmalu po bilo v enem letu obsojenih povprečno j umoru umoril v Rimu 32 žensk (na milijon), dočim je bilo ob- i poslanca Casalinija. sojenih le 20 moških. Razlika med j ~~ ~~ f moškimi in ženskami je zelo velika pri ItOlfJflllSRO IZS6]j6!lISK0 ®PrBS«1Hj2 nasilnih zločinih; pri ubojstvih velja ^ _ ... _ . umorili pa 11 :1. 20 tisoč »aUjanov se bo lahko vsako razmerje 30 : 2, pri Seveda v prid ženskam. Med zločinci je povprečno mnogo več samcev, nego poročenih mož, iz česar se da izvajati, da je poročen mož v moralnem oziru boljši od samca. Na mili- leto Izselilo v Avstralijo PARIZ, 23. Listu «Chicago Tribune« |k0 je bil Pavle Radić pri ministrskem poročajo iz Londona, da je italijanska j predsedniku, je imel dr. Korošec kon-vlada sklenila z Avstralijo dogovor, i ferenco z Ljubo Davidovićem. Nato pa glasom katerega se bo lahko vsako , j e prihitel v predsedništvo vlade, kar ion oseh nride 655 obsoienih samcev leto izseln° 20 tis°e Italijanov V Av- je izzvalo veliko pozornost Pri Uzuno- poročenUi mož pa'samo'^.Voda P „ t ^^TH tem ne smemo pozabiti, da je možnost! Sličen dogovor namerava italijanska ,e dejal:. «Nisem. poobMte^ da bi Vam za zločin - kakor smo že prej omenili vlada skleniti s Kanado. Pogajanja ž, dajalkakršnakoli I^sni^ - pri moškemu na višku v 20. letu; Avstralijo, katero je zastopal avstralski j Stjepan Radie m fc Korošec ministrski predsednik Bruce, je vodil, ta cez praznike v Beogradu, italijanski poslanik v Londonu. L Spričo popolne nejasnosti, ki je da- nes nastala, je zanimiva izjava dr.ja ost a ne- poročeni možje pa so po ogromni večini starejši. Statistika opredeljuje zločince tudi po poklicih. Pri nasilnih zločinih so po veliki večini robati in trdosrčni možje, na prvem mestu. Tudi izobrazba vpliva na nagnjenost do izvrševanja zločinov; pri ubojstvih, pretepih, po-* -i * r red na dvoru, pa tudi v vseh javnih ma- 'n " if l™ nifeslacijah, v fe.rto kategorijo, kot jo Položaj glavnega tajnika fašisfovske Srskića, ki jo je podal zvečer novinar-stranke v državnih hierarhijah jem. Dejal je, da so odstranjene vse ovire za sestavo vlade RRK in da bo morda že jutri sestavljen nov kabinet. Nato se je podal na dvor ter poročal kroni o večernih konferencah. RIM, 23. S kraljevim odlokom z dne 19. decembra je bil glavni tajnik faši-stovske stranke uvrščen v precedenčni najdemo mnogo več analfabetov nego; J 'k dl k takih, ki so pismeni ali imajo višjo izo-! Preaviaeva ooiok z dne 19. aprila IT I' N ^ ^ X 1868. Glavni tajnik stranke bo v smi- brazbo, docim slednji prednjaci jo v sle- glu nove dolo^e imel prednQst prrd parijah in drugih sličnih zločinih, pri izrednimi katerih pride v pošte v duševna zmož-nost človeka. Statistika vsebuje še mnogo drugih podatkov na podlagi številk, ki bi pa lajika ne zanimali; zato se ne bomo pečali z njimL odposlanci, polnomočnimi Zastopniki romnftm caiameitta prt kralju Ferdinand« BUKAREST, 23. Kralj Ferdinand je danes sprejel delegate zbornice in se- ministri in poslaniki Nj. Vel. Glavnemu i nat ki ^ mu predložili odgovor par-tajmkupntiče naslov ekscelence, ker lamenta na kronski govor. ia utrrfe oti m nri irn 1 /»o or n i L*a / rr llff > _ je uvrščen med vel. častnike (gr. uff.). Poljski socijalisti zahtevajo rekonstrukcijo vlade VARŠAVA, 23. Voditelji poljske so- Predsednik albanske republike bo obiskal italijanskega kralja RIM, 22. V tukajšnjih političnih krogih so doznali, da bo predsednik albanske republike Ahmed-beg Zogu v doglednem času uradno posetil Italijo. cijalistične stranke se dolgo časa niso jmogli zediniti glede vprašanja, kakšno j To se bo zgodilo najbrž v januarju, ^tališče naj stranka zavzame napram! Albanskega predsednika bodo na po- kabinetu maršala Pilsudskega. Desno to van j u spremljali zunanji minister, ________^__________________ krilo stranke je hotelo, naj bi stranka načelnik njegovega civilnega kabineta ne, in utrditi~mir. Gotov sem, da boste Zastopnikom parlamenta je kralj odgovoril s sledečimi besedami: «Izrazi vdanosti s strani senata in zbornice so mi posebno dra^i v sedanjem trenutku, ko je moje Zdravstveno stanje 'vznemirjalo moj narod. Izrazi vdanosti in ljubezni dokazujejo, kako trdne in globoke so vezi, ki družijo narod in dinastijo. Mi smo z vsemi drugimi državami v prijateljskih stikih. In to je posledica dejstva, da mi iskreno želimo spoštovati pogodbe, ki so bile sklenje- organizacije skrbelo za vzdrževanje stalnih stikov med Družbo narodov in med panevropsko zvezo. Drugi panevropski kongres se bo vršil meseca oktobra 1927. v Bruslju. Nov francoski poslanik na Dunaju PARIZ, 23. Francoski poslanik na Dunaju Caron de Beaumarchais je bil imenovan za načelnika oddelka za politične in trgovinske zadeve v francoskem zunanjem ministrstvu. Dosedanji poslanik v Atenah grof Chambrun tanija na razveljavi j en je vseh starih pogodb s Kitajsko in da prične pogajanja za sklenitev novih. Tudi tej zahtevi ni ustregel angleški poslanik. Pogajanja so torej končala brez uspeha in Anglija se še naprej pripravlja, da bo v vsakem slučaju kos situaciji. Boji v Nikaragui LONDON, 23. Iz Manague v Nikaragui poročajo, da so se pri Las Perlađ spoprijele čete liberalne vlade, ki se je ustanovila v Puerto Cabezas, s četami predsednika Diaza, katerega podpirajo je bil premeščen kot poslanik na Du-jtudi Združene države. Vnel#se je hudi naj. I boj, ki se je včeraj še ves dan nada-* ' Francoski poslanik v Budimpešti, i Ijeval.__ DNEVNE VESTI llnilK mimme lalnfleebpriiziilklhl .„ Tržaška kvestura naznanja, da bodo'120—380; radič rudeči 250—550; radiceve povodom božičnih praznikov in novega sadike 80—150; pesa 150—200; korenje 50 leta lahko odprti javni lokali, in sicer .-70; karfijoli ^-160; cvetno zelje 90- , . . „ „^o+iino. Knfati zelje 60—100; vrzote 40—f»0; zeleno ze- hoteli, restavracije, gostilne, bufeti ka-, '(<(BrJuxelleS)>) 60^0 <OROČ.XA. Trst, 23. decembra 1926. Amsterdam 880—900, Belgija 305—313, > Francija 8850—89.50, London 107.75—108.75 > New York 22.25—22.50, Španija 335—546»* fivica 425—435, Atene 28—29, Berlin 530-^, 540, Bukarešt 1150-1250, Praga 66.87, Ogn-ska 0.0305-0.0320, Dunaj 315-330, Zagreb } 39.25-40. Uradna cena zlata (22. 12.) 434.80. > Vojnoodškodninske obveznice 60.30. eno uro poprej nekomu blizu Pliskovice. Temu so Toparji vzeli 120 lir. Dogodek je bil takoj javljen orožnikom sip 100, Primožič Aloj>z 200, Vidič Katerina 500, Lovišček Franc 1000, Ravaglia Angel 1000, Miloš Filip 200, Vidmar Henrik 200, v Dutovljah in v Komnu in obojni so Nibrant Iva« 500, Železničarji 1300, Muger- se podali takoj na delo, da bi izsledili zločince. Kljub temu je seveda le malo upanja, da bi se roparji prijeli. COL PRI VIPAVI. v Smrtna kosa. Kadar izgine tak mož? kot je bil pokojni Andrej Rovan, takrat šele opazimo kako li Anton 200, Garlatti Ladislava 1000, Ber-lot Forel 100, Vuga Josip 100, LevpušČek Milan 200, Beriot F?anc 200, Okrajna posojilnica v Kanalu 3030, Vkup L 67.700. ZATOUHN. Ko so počeli meriti cesto, ki bo šla skozi planino Polog na: Sočo, je bilo izginja kos za kosom vse to, kar je bfla naša f „„„„i. _ -„„-»^ ,r(vim j-,, J ' 1 j)e_ i mnenje o napravi te ceste po vsem aru- bino 32 lir. Vrh utega sta obtožena, da sta j dosedanja tradicija v Širokem pomenu . „ , . . tla *« odnesla nekemu Gonzatto Ivanu zlat pr-jsede od političnega uveljavljanja pa do £acno; kot je danes, vzrokov, aa se je stan zlato zapestnico in uro. (stremljenj po gospodarskem zboljšanju in mnenje našega prebivalstva spremem- Oba obtoženca tajita obe dejanji, poseb- 'napredku naših krajev. Vsaki krat, ko nam j lo. je veliko, a dva sta glavna: no sta trdovratna pri očitku tatvine zlate-; pade kak list predvojne generacije, se nam i Takrat ko so počeli meriti cesto je nUie- itieh+ote vtihotapijo Primere njihovega vag' poglala deputacijo na tolmin- Prič ni ;ia obravnavi, zato se le čitajo kratnega živahnega, uspesnega m borbene- . - « . inženirii ga delovanja ter sedanjega mrtvila, otrpe- piv.° županstvo, na| Dl se gg. inženirji njihove izjave. Branil je odvetnik Tresti in po njegovem govoru je sodni dvor proglasil razsodbo, glasom katere se oproščata oba obtoženca krivde na tatvini zlatenine, obsodita se pa radi tatvine v cerkvi vsak na 1 mesec in 20 dni zapora* Ker sta še nekaznovana, jima losti, zastajanja. Bolečini izgube dragega < ozirali tudi na občinske potrebe, L J. znanca se pridružijo še druge bolestne ugo- : »aj bi cesto speljali" skozi vas; toda tovitve. j predlog vaščanov so upravitelji ceste Bil je pokojni Rovan dolgoleten župan ; kratkomalo zavrgli in speljali cesto eolske občine ter prav do zadnjega časa, tako, da poslednja seče vsa naža naj-dokler je še obstojal samostojni občinski j lepša polja ^ travnike, črez katere se tudi kazen ne bo vpisana v spričevalo in ^^^^^ | ra^te^ v dolgi vijugi. Hudo je zadela je ne bodeta odsedela, ako ne zagrešita kaj ga »ospoaarsiva Pose®"0 P* živinoreje je drugega tekom 5 let. SPORT (Qlimp: «Obzor». mnogo koristilo njegovim sosedom, kate-l1^ brezobzirnost naše ljudstvo, a udarim je šel vedno z nasveti in pa pomočjo j rec je vendarle potrpežljivo preneslo, na roko. Od cestnih zadev pa do vseh dru- t kajti vedelo je, da zakonu o razlastitvi gih javnih koristi se je brigal in deloval za f obmejnih zemljišč, ki je izSel pred leti, napredek Cola. Razvoj in potek javnega Komur je za lep športni užitek, naj pride Poetičnega in zasebnega življenja v eolski občini sta tekom zadnjih 40 let tesno zvezana s krepko postavo pokojnega Kovana. v nedeljo na igrišče v Rocolu, kjer se bo močni «Obzor» meril z «01impom», prva- koii> Julijske Krajine. Imeni teh čet jam- {■ u, vy"J1J . , , . čita, da bo tekma nadvse zanimiva, zato jo ' De^zen in ooian zastonj noben športnik ne sme zamuditi. Torej v nedeljo 2(5. t. m., na sv. Štefana dan, vsi na igrišče «Obzora»! Po vojni mu je zmanjkalo.zdravja in ga je i čita, da bo tekma nadvse zanimiva, zato jo' , ------. _ , .. - , - + - r ^ ' zdraviliščih. Le kratko ga je vrglo na po- Podjetje G. C. Rigoni se je navidezno iskal po tujih ne more priti v okom. Zraven te se godi ljudstvu druga še veliko hujša krivica. Pred približno tremi tedni se je započelo z delom na gori omenjeni cesti. ti z Goriške mestne vesti POPRAVEK. Tiskarski Škrat je zagrešil nekatere pogreške v tiaiiku Premestitev podprefektov na Goriškem. Pravilno se glasi drugi odstavek sledeče: Bivši podprefekt v Tolminu dr. Moretto iz Tolmina v Vercelli, čedadski podprefekt Gottardi iz Čedada v Pulj, goriški podprefekt cav. Anza pa ostane najbrže dodeljen goriški podprefekturi kot prefekturni svetovalec. Osebna vest. Komisar javne varnosti cav. Greco, ki se je svoječasno poškodoval nekoliko pri vožnji na motornem kolesu, nastopi v nedeljo 2(3. t. m. zopet svojo službo. Šolska vest. G. učitelj Trebše Ivan 11a Žagi, doma iz Srpenice, je prejel od naučnega ministrstva odloko o odpustnem postopanju. Trgovine in božični prazniki. Trgovsko udruženje za goriško pokrajino je predlagalo v soglasju s sindikati pristojni oblasti sledeči urnik za trgovine o božičnih praznikih — in je gotovo, da oblast potrdi predlog: Na dan 24. decembra bodo lahko odprte trgovine z jestvinami, mesnice in pekarije do 9. ure zvečer, vse druge trgovine se zaprejo ob 8. uri zvečer. Na božič t. j. 25. decembra bodo edino le pekarije odprte do 10. ure predpoldne. Za drugi praznik, dne 2t>. decembra bodo odprte do 12. ure edino le trgovine z jestvinami, mesnice, pekarije in prodajalnice kuriva. Vpis v seznau arhitektov in stavbenikov. Goriško trgovsko obrtna zbornica opozarja, da zapade dne 7. januarja 1927. rok za vlaganje prošenj za vpis v seznam arhitektov in stavbenikov v smislu kr. odloka od 3. septembra 1L26. št. 1J60. Vsi oni, ki doslej še niso vložili prošnje, naj se požu-rijo in naj jo naslove na pisarno kr. tribu-nala v Vidmu. Pojasnila goriške trgovske - obrtne zbornice. K cenikom glede glavnih hranil, ki jih tukajšnja trgovska obrtna zbornica objavlja po svoji tozadevni komisiji, vsak teden, daje sedaj sledeča pojasnila: 1) tedenski seznam cen, določen od tozadevne komisije, se ozira na hranila, ki se v večji meri steljo in že se je poslovil za vedno. Z obi- pokazalo s početka naklonjeno tukajš-čainim zadnjim pozdravom Pustoslemško- njemu prebivalstvu. Vzelo je v delo vega iista, katerega naročnik in sotrudnik j Samo na§e domače delavce, katerih je bil od vsega začetka, mu kličemo tudi naval je ba precej velik Dosedaj je bi]o mi: Več naj a mu pamjat! PODBRDO. S podbrške postaje. Ker vse dosedanje potrpljenje tukajšnjih trgovcev ni zaleglo, naj tedaj javno na tem mestu izrazimo naše misli in težnje o naši postaji. sprejetih približno 200 delavcev. Naši fantje in možje delajo dnev. 8 ur s počitkom opoldne. Delo vidno napreduje* čeravno se dela v zmrzlem terenu in v hudem mrazu, ki je že nastal v naših Znanost Umetnost Uđor Candar. Uvod v umevanjo likovno umetnosti. To navodilo za razumevanje likovne teksta in 48 slik; knjiga je tiskana naj71 ATflPNfl R Borsj,tti AFi8lio. Trst, Coiso47 finem naniriu in tino^rafakrt Rkrh- f«*IHHlIH (lekarna Rovin popravlja, prodaja MALI OGLASI > in kupuje zlato, srebro po poitenih cenah. Govori »c slovenski. 1929 finem papirju in tipografsko zelo skrbno opremljena. Bobi se broš. za 62 din. v celo platno vezana za 72 din. v komi- , si jaki zalogi Nove založbe v Ljubljani KT^^ilS " *če "a prv° T%*i m po knjigarnah. Člani Narodne galerije naj jo naroče naravnost pri društvu za znižano ceno (52 din oz. 60 din.). Razne zanimivosti Če Je Človek sin prodeodMlrn Predsednik. Zedinjenih držav Severne Amerike ima sina, Johna Coolidg-e, ki sedaj študira na vseučilišču. Kako STROJ za izdelovanje cementne strs&oe se je ta začudil, ko je opazil lepega dne, j proda po nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji, da mu sledi povsod tajni1 policist, kij ZEMLJIŠČE, 80.000 m' je na proda) v predmestju mesta Banja - Luka, Bosna, Jugoslavija. Zemlja j« po c«ni, jako rodovitna, ob glavni cesti in v bližini vode. Proda se tudi na male parcele. Pismene a 11 ustmeoe ponudbe poslati na Joco Šniit, Banju-Luka. 1943 NAZNANJA se slav. občinstvu, da je prevzel do-broznano mesnico v Via Udinc 59 Rudolf TcDce, ki se uljudno priporoča sedanjim in bivšim odje* malce m. Razpolaga z vsakovrstnim svežim govejim, telečjim in pratičjem mesom. 1943 opeke, 19H 1939 VDOVA brez otrok, s primerno svoto denarja, želi znanja v s vrh o ženitve z gospodom, najraje z gostilničarjem. Ponudbe pod «Vdova» na upravni-itvo. 194CJ BABICA« avtoriziraoa, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1938 V prvi vrsti postopa načelnik pestaje s strankami na poseben način. gorah. Delavci trpijo veliko. Zraven teg^a se mora še priznati, da so naši < hom nastopala kot zagovornica pred po-ClovekJCbi; lJudJe marljivi in navajeni delu. Se- i sameznimi sodniki kakor tudi pred sodnim mu ga je bil poslal njegov oče narav- j SAMO potom energičnega zdravljenja z G!ykolom nost iz bele hiše V WashingtonU. Očetu «« ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obne-so došle namreč neprijazne vesti, tfa| lckarnc Cas:cllanwich' njegov sin ne obiskuje redno predavanj, da je, no kaj hočemo, mlad, in dovzeten za lepoto in ljubezen. Kamor gre sin, gre tudi policist. Ta pa«, da ne za^ mudi njegov varovanec nobenega predavanja, in plesa se sme udeležiti predsednikov sin le v tem slučaju, če vzame na zabavo tudi policista. Bridko je to za mladega Johna in velika smola, imeti za očeta prav amerikanskega .predsednika! Nenavadna velikodušnost V Leicestni Anglija) je stal pred sodnikom avtcmobilist, obtožen, da je s svojo neprevidnostjo podrl pešca na tla in mu prisadjaJ občutno rano. Obsojen je bil na denarno kazen. Med razpravo se je obrnil zagovornik do povoženega moža in ga vprašal: «Ali vam je dal današnji obtoženec kako odškodnino?« Nato je odgovoril vprašanec: «Da, podaril md je vozilo, s katerim me je pFTJA PRI BAOI. dznitvoa. Naše «prosvetno društvo« spi že lep Čas (do preklica) na itak skrajno ugodne fiksne cene, LoznaČene na slehernem predmetu. rem se nahaja podbrška postaja. Ni na tej tako važni postaji nekaj v redu. Dobili smo pa še celo drugo vrsto pritožb proti podbrški postaji. Prijavljamo eno izmed avtomobilom. Kdor hodi peš, je že sumljiv. .Vse ulice so asfaltirane in na desni in levi sredi pakn so same palače in dvorci. Tu na tem kraju bo najlepše vile, zgrajene v vseh mogočih slogih. Takega razko|ja ne III III lil lil Vsakovrstne sem pravo spanje pravičnega. Ravno tako pozna niti Nizza niti Cannes. Povsod samo . -——----1 -1----1----— Tu imajo najbolj znani filmski tA 1 -A--K se m| zdi ko da bi društvo sploh ne obsto- bogastvo. ZTeleao katere6 je posredovala' 1-1» vrt. idino druSt.ena kn&ica še poslu-! Im svoje palrte: D„„g,as Fairbanke, no trgovska zbornica. Razumljiv je mrtviK>. Nobeden se za društvo i ly Cbaplin. ,,-vska Sa6 VS5 j SSŠ, TOm P°la N68ri' ^ piCli vspeh njenega posredovanja. zmeni ne ve? Pa tudi odborniki se za i Najmanj dvajset tisoč mladih in lepih kanal društvo kaj malo brigajo. Vse njih delo je ljudi stanuje v tem mestu. Za sobico s po- 67.000 lir za liktorsko posojilo. to, da imajo vsake kvatre enkrat sejo. Ce- hištvom plačujejo na dan in čakajo, da jih V našem kraju je bila podpisana do se-'prav društvo sedaj ne sme javno delovati pokliče režiser h kaki predstavi za nov daj svota 67.000 lir za liktorsko posojilo, (prirejati prireditve), vendar pa bi se mora- film. Za enkratno sodelovaaije pri prrzonh, Tozadevno propagando je organiziral lo notranje delo bolj poživeti. Sedaj, ob dobe po petnajst dolarjev na dan. tukajšnji poteštat g. Geromett s pomočjo dolgih zimskih večerih, hi se lahko prire- j Zdi se, da Hollywood ne pozna bede, m notarja dr. Berdona in g. Kristjana Bauda- jali društveni večeri, na katerih se člani če je beda v njej, se skriva. Na vsem svetu ža. Do sedaj so podpisali: Poteštat Gero- zelo izobrazijo. Ker je dovolj časa, bi se ni tako bogatega, Čednega, užitkažehnega, metta 500, veleč. g. Bele Venceslav. dekan laliko gojila tudi dramatika in petje. Koli- krasnega, a tudi brezdušnega mesta od 500, dr. Groschup 500, dr. Cannoniere 1000, ko je mladih fantov in deklet, ki bi z ve- Hollywooda. Vse leto sije zlato solnce m _ __________ _ _ . _____ dr. Berdon 1000, dr. Raunik 1000, inž. Sto- sel jem hodili k pevskim vajam, ako bi jih se svete po noči zvezde. Pozimi je gorko, zauživajo na goriškem trgu. 2) cene daiejo rker 500, kapitan Pizzolari 1500, Garlatti le hotel kdo poučevati. Tako pa mladina po leti ne prevroče. Tu služijo izbrani le nekake smernice in služijo le zato, da se j Miljutin 1000, Sauli Štefan 1000, Garelli zapravlja ves prosti čas v gostilni, kjer se igralci svoje milijone, njihove obraze po-na podlagi istih določijo cene v razprodaji Anton 500, Troiani Angel 200, kane. Bolter pa nikdar ne vidi in sliši nič dobrega. 2a- zna ve« svet, če Že ne iz predstav, pa iz na drobno. 3) cene se razumejo franko v 1 Alojz 500, Muznik Franc 1000, Baudaž 3. lostno je gledati, kako mlečnozobi fantiči reklamnih lepakov po zidovih. za leto 1927 izdeluje po najnižjih cenah „Tiskarna Edinost" M, Via i Franrosco i' trn 20. tBI III lil III PODLISTEK (10) V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Potegnil jo je k sebi in s tihim glasom ji je v kratkih besedah povedal, kako stoje stvari, povedal ji je dogodke zadnjih dni in neverjetni predlog Samuelov. — Pač razumeš, Antuaneta, — je zaključil, — da se ne moreva z očetom odločiti, da bi Valeriji predlagala tako žrtev, ki je enaka smrti, in razumela boš, da je težko živeti po taki sramoti. Mlada deklica je poslušala tresoč se od razburjenja; pri zadnjih grofovih, besedah je po-bledela. — Ne, ne, Rudolf, ponavljam ti: knvde ne izravnaš z zločinom. Ah, če bi bila polnoletna, hi te takoi odkupila, toda ne morem prašati svo- jega varuha — dasi je dober mož, — da mi izroči polovico mojega premoženja. — AH misliš, da bi sprejel tako žrtev od tebe, — jo je razvnet prekinil Rudolf — Ne razburjaj se, dragi, govoriva mirno. Šla je z roko po njegovem vlažnem čelu in. rekla: — Vsekakor je gotovo, da ne more nič na svetu preprečiti najine združitve, ko se ljubiva; toda razen teg-a se mi zdi, da smo dolžni povedati Valeriji vse, predno dopustimo vašo propast. Skratka, ne obupuj, jaz čutim, da se bo vse uravnalo in da se nas bo Bog usmilil. — Moj dobri angel, — je zašepetal Rudolf in jo stisnil na svoje srce. — Bog je usmiljen; Njegova volja je, da se je moje življenje združilo s tvojim prav v tem Času težkih duševnih muk; pojdi in govori z ubogo Valerijo, naj sama odloČi svojo in najino usodo! Razburjena in z bolestjo v srcu se je Antuaneta podala t prijateljičine sobe; na pragu buduarja je vzhičeno in sočutno gledala Valerijo, ki je dremala, ležeč v dolgem naslanjaču. V tem položaju je bila očamjoča, polna brezbrižne dražesti; njeni razpuščeni gosti lasje so padali prav do preproge in pri svetlobi svetilke so se lesketali kakor kakšen zlat slap. — Kako je lepa! seveda, ni čudno, če spravlja moške v brezumno strast, — je govorila sama pri sebi Antuaneta. — Toda, kako naj ji rečem, da mora za rešitev družine žrtvovati sebe!... Stopila je k speči deklici, se sklonila k njej in jo poljubila na čelo; Valerija je odprla oči in se vzklonila. — Ti si, Antuaneta; kako dolgo si bila tam! Kaj pa je? Kakšne vesti imaš? Antuaneta je sedla k prijateljici in ji krepko stisnila roko. — Uboga moja Valerija, moram ti povedati žalostno novico; ali imaš dovolj moči poslušati me? Mlada deklica je pobledela, toda zbrala je ves svoj pogum in rekla: — Najhujša resnica je boljša kakor nepo- znana nesreča. Govori, Antuaneta; pripravljena sem vse slišati in prenesti vsako žrtev. Gospodična pl. Ebers-tein ji je povedala strašno resnico ter nemirno opazovala mrtvaško bledost in živčni trepet prijateljice. Ko pa jg prišla do Samuelovega predloga, je Valerija skočila z divana in vzkliknila: — Da bi se poročila z Meierjem! Saj to ni nikaka žrtev, ampak večna muka! Če bi se šlo samo za smrt... toda živeti ž njim! Z naglimi koraki je hodila gori in doli po buduarju z vzhlipaiočim jokom in lomeč roke v obupu brez besed. Nenadoma se je ustavila pred Antuaneto, ki je jokala. — Poslušaj, — je rekla z mrzličnim bleskom v očeh, — jaz nimam pravice ne moči, da bi dopustila pogin očeta in brata; toda vsak obsojenec na smrt ima pravico prositi pomiloščenja; tudi jaz hočem napraviti ta poskus in sama pojdem prositi Meierja, da nam dovoli odlog, ne da bi zahteval mojo roko, ki mu ne bi prinesla sreče. Še danes to napravim.