Nemški liberalci r pričo rolitev. Ko srno Slovani s konservativnimi Nemci leta 1879. prvokrat v državnem zboru do večine prodrli, bili so neraški liberalci se ve silno jezui. Skoraj sami uiso prav verovali. da jih jo premalo. Bili so tako ošabni, da so mislili v 14 dneh rainisterstvo Taaff^jevo podreti. Ker to ni šlo, sklenejo ministerstvo in jegove pristaše povsod napadati ter so v to svrho nabrali silno veliko denarjev. da podmitavajo novine; tudi na Stajerakem pozaamo take ljudi, ki iz nemškoliberalnih jaslij zobljejo potem pa v nas Slovence in konservativce žo!6 in jezo bruhajo. Lani ob volitvah v deželne zbore so boteli svetu pokazati svojo moč. Grebene so visoko noaili. Toda bili so grozno tepeni, ia posebno štajerski Slovenci smo jim grebene gladko porezali. Vsled tega so silno potrti in namesto da bi se veselili bližnjih volitev za državui zbor, se jih grozno bojijo. sluteč, da zadobi vsa jibova stranka bržčas zadnjo smitno rano! Najbolje se bojijo liberalni vodje, da nebi ljudje njiliove bojazni spoznali. Zato si delajo, kolikor mogoče poguma in krmijo svojc pristaše z raznimi lažmi, nasprotnikom pa l&skajo in grozijo. Tako so nedavuo legali, da ministerstvo grof Taaffejevo kmalu razpade. ,,Pozvani bodo sami liberalci na ministerske stole, ki bodo volitvam pod vladinim pritiskora vršiti se ukazovali." Je popolnoma bosa. Zateni so pa začeli grofuTaaffeju dobrikati se rekoč : „ _jabi TaafFe. mi te živega trpeti ne moremo, vendar časih se nam le usmiliš, da imaš na strani dva slovanska ministra in euega konservativca; če letos zmagajo še sijajueje Slovaai iu konservativci, tedaj bo okolo tebe vse slovansko in konservativno, nic liberalnega, kar tebi gotovo ni po volji, torej pomagaj si in mi ti bočemo tudi pomagati, odpahni ove tri ministre še pred volitvami in vsprejmi tri liberalce od nas, radi ti potem odpustimo vse tvoje dosedanje grehe zoper nas " Toda ni videti. da bi grof Taaffe vpitje nemških liberalcev uslišal. Sadaj zaropotajo nemški liberalci malo drugače. Politični preroki njihovi stopijo na oder ia pravijo: ^nemškemu prebivalstvu moramo na ušcsa dobro zatrobiti, da je nemštvo v Avatriji res v nevarnosti; rešiti se mora le, ako poljskim, rusinskim, bukovinskim, dalmatinskim poslancem vstop v državni zbor zabranimo, ker le tedaj imamo neinški liberalci zopet večino ter smo gospodje, da bodo Cehi in Slovenci plesali, kakor bodemo mi piskali, zlasti bodo se oni učili nemški, da se nam za mastne službe na Ceskem iu Slovenskem ne bode treba učiti česki in sloveaski, dalje je trebavse te dežele v tesno zvezo spraviti po sklepu državuega zbora s prajzovslco Nemčijo na vse veke vekov. Araen!" S takšuo politiko si pa nemški liberalci najvež škodujejo. Kajti Avstriji odsekati tri dežele in ostanke Prajzora v mavho vpliati samo zato, da bi nemški liberalci na ministerskili stolih sedeli in Cehe in Slovence z nogami teptali. to je vendar preveč. To ni avstrijska. to je prajzovska politika, ki pred Bizmarkom kleoeplazi. Kdor veliko, nezavisno Avstrijo želi, kdor cesarja in njegovo preuzvišeno rodbino ljubi, kdor je konservativec iu katoličan, ta ne bode silil pod luteranskega prajzovskonemškega cesarja. Slovenci in Čehi pa sploh nečemo ničesar vedeti ne o uemškem ,,puntu" ne o prajzovskem ceaarji. j\li ostanemo zvesti svojemu avstrijskemu vladarju, ter liočemo, da je vselej mogočen in nezavisen cesar. Ako torej nemški liberalci z obsekanjem Avstrije ia- s Prajzom žugajo, dokazujejo le, da jib moramo potlačiti vsi. ki avstrijski mislimo iu čutimo. Ia to liotemo pri volitvah storiti. Proč 8 ,,prajzovsk<r' politiko v Avstriji! Komur to ni \%;č, ta pa le: liajd na Prajzovsko tavuii! Desterniški.