DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novic-e iuliajiijn vsjik	ako
: : je ta tlaii ])i':iziiik, d;i!i poprej. : :
Ueiiii jim je za eelo leto ml a])i'ila do u )rila) S li, /,a pol letu 1'50 K. Nhiniciiíhh za NcmCijo, liosno in ilruiçe evi-opske < ržavc znaša ÎÎ'SO K, za Ameriko ■('»O K. List ill ogluši se (pliičiijejo iiiipi-flj.
Vfie dopise, iiaroiniiio in ORiiiiiiiia sprojeiiiii liskiinia .P. Kraje« nasi.
Cesar in cesarica v Ljubljani.
V soboto 2. junija ob 7. uri zjutraj se je pripeljal dvorni vlak na kolodvor v Ljubljano. Vsa Ljubljana je hipoma hitela nasproti visokima gostoma cesarju Karolu in cesarici Citi, da jima s prisrčnimi in navdušenimi pozdravi izrazi vso ljubezen in globoko udanost. Prva pot cesarice Cite je bila v stolnico k mizi Gospodovi. Prekrasen vzor, in vspodbuden vzgled zares pre-Ijubeznjive in najboljše krščanske državne matere! Na to je obiskala ranjence v ljubljanskih bolnicah. Drugo jutro seje odpeljala cesarska dvojica na soško bojno črto in v Trst. Natančnejše poročilo sledi.
M zanimanja za še^to vojno posojilo!
Rok za podpisovanje šestega vojnega posojila je določen samo še do petka, 8, junija. Podpisujte tedaj brez izjeme šesto vojno posojilo ter pripomagajte Avstriji k častni zmagi in trajnemu miru! Razvijajte še ta kratek čas čim živahnejšo agitacijo v krogu svojih znancev in prijateljev, v krogu trgovcev in obrtnikov! Vsak domoljub in zvest državljan naj dá po svoji moči državi sredstva, ki jih potrebuje za izvršitev svoje velike naloge I Naši očetj e in bratje žrtvujejo kri in življenje na bojišču, mi pa moramo izvrševati doma svojo častno dolžnost v prilog domovini in državi, da podpišemo kar največ šestega vojnega posojila.	•
Slovesna otvoritev državnega zbora.
Olaiii fïOHposlic iti poslaiiiške zbornice so se zbrali 31. iiiiijnika na Oiinajti k slovesni otvoritvi državnega zboi'a v cere-monijski dvorani Dvora. „Slovenec" i>iše:
Toino ob ll.nj'i dopoldne je prišla v dvoiano cesaiica z gosjio nadvojvodiiijo Marijo .ložefo; sledile so ji dj'iige nad-vojvodiiije. Navzoči so cesarico spoštljivo pozdravljali. Kitialn nato je prišel Njegovo Veličanstvo cesar v dvorano. Ti'ed njim so šli ministri, sledili so iiui nadvojvodi.
Podpi'edsednik gosposke zboi'nice, knez Fiirsteiibei'fï je zaklical cesarju trikratni Hodi! zbor je iiavdnšeno klica! za njim. Navdušeni klici so se še-le končali, ko je cesar zasedel prestol, se pokril in pi ifiel pitati prestoliii j^ovor z glasom, ki se je dobro čul. Posamezna posebno važna niesta prestolncga govoi'a je Čital cesar s povzdig-iijenini glasotu. Člani državnega zboi-a so mnogo mest cesarske i)oslanice spremljevali z vibai'iiiin odobravanjem, ki se je večkrat dvignilo do oi4iann jiodobnega pi'itijeval-nega navdnšenja. Ko je vladar koníal prestoliii govoi', so zopet iznova pritrjevali. Ploskanja z rokami in pozdravnili klicev ni bolelo biti konca. Cesar se je vedno zopet zahvaljeval s pokloni raz prestol ovticij«.
Ko je cesar vstal, je zaklieal predsednik poslaniške zbornice, dr. (iross, trikratni „Hocb" Njegovem« Veličanstvu. Navzoči so tako radostno in viharno po-zdi'avljali vladarja, da so popolnoma pie-glasili zvoke cesarske pesmi, ki so bili zadotieli tudi, ko je bil cesar prišel. Ovacije cesarjti, ki so se jili bili udeležili tudi jto-vabljeni gostje, so napravile na vlatlajja vidno najglobokejši vtis.
V trenntku, ko je zapustil cesai' ce-i'cmonijsko dvoj'ano, je stopila cesai'ica, ki so ji sledile iiadvojvodinje, z oslrade. Navzoči so pričeli viharno in ladosttio po-zdi'avljati cesarico liid orkan mogočno v vseli jezikih avstrijske I'odbine nai'odov, kakoi' jn-ej med ovacijaini cesarju. Cesai'ica se je vedno iti vedno zahvaljevala s klanjanjem glave za .spontano poklonitev, ki jo je
vedno ginila in razveselila. Na vse udeležence zgodovinskega dejanja je zapustila 'slovesna otvoritev državnega zbora ne-pozabljiv vtis in se je iznova pokazalo, kako globoko in odkiitosrčuo ljubijo in spoštujejo vsi narodi in njih zastopniki cesaija in cesarico.
Velezanimiv in globoko premišljen prestotni govor novega vladarja Kai'ola je napravil naobe zbornici državnega zbora najboljši utis. Končno je cesar želel čestitljivi Avsfi'iji dobo cvetočega napredka, moči in ugleda ter svojim narodom si'ečo in blagoslov.
Lesni pepel je izborno umetno gnojilo za ajdo.
Vsaka rastlina zrase iz hranilnih snovi, ki jih dobi iz zemlje in zraka s posredovanjem solnčne svetlobe ter njenih različno učinkujočih svetlobnih žaikov.
Oc pridelano rastlino ali njeni plod (zi'iije) sežgemo, ostane samo majhen del pepela, ki je rudninska sJiov rastline. Rastlinski pepel sestoji iz raznih rudninskih snovi ; najmanj je v njem fosforové kisline in kalija, dasi sta f,e dve snovi silno važni za uspešno rast in prav posebej za dobri in bogati pridelek zi'iija. Če ni v zemlji aH gnoju dovolj fosforové kisline in kalija, ni bogatega pi'idelka tudi pri močnem gnojenju s hlevskim gnojeni, zlasti če je ta nepopoln, kakor je običajno pri nas.
Naredimo primero: Suknena obleka sestoji povečini iz sukna, podloge ín platna in le majhen del pride na gumbe, sukanec (cvirii) in šivanko, s katero se obleka sesije. Šivauka iu sukancc sta pa zato vseeno važna, kajti brez njih najbolj moder krojač ne more narediti obleke. Šivauka in sukanec se moi'eta gledé svoje važnosti primerjati s fosforovo kislino in kalijem pri 1'asti rastline.
Naše poljske rastline, kakor n. pi'. žito,-ajda, neobhodno jiotrebujejo za svojo rast fosforovo kislino, ki se precej enakomerno poi'azdeli po ccli mladi rastfîni, a čimbolj rastlina zori, prehaja fosfoi'ova kislina v cvetje iu končno skoraj vsa v zrel plod (zrnje), lîi'cz zadostne množine fosforové
kisline v zemlji kmetijske rastline ne morejo bogato ali sploh ue obroditi in ne pleniti klenega, debelega in težkega zrnja.
To vse prav posebuo velja za strniščno ajdo, ki rase kratek čas iu mora zato takoj v pričetku v zemlji dobiti dovolj lahko zaužitue fosforové kisline. Če Tiaj strniščna ajda dobro obrodi, se ji mora pognojiti s fosfatnim umetnim gnojilom, najbolje s kakim superiosfatoni. Pred vojno so porabili kmetovalci na Kranjskem samo za strniščno ajdo ua leto kakih 20U vagonov super fosfata. Superfosťata pa letos ne bo, in če ne bo ajdi pognojeno s fosforovo kislino, ue bo bogatega pridelka, če bo tudi vieme ugodno iu ne bo toliko Škodljive zgodnje slane.
Kaj je torej storiti V Poiskati nadomestilo za suiierfosfat. Izborno in enako-viedno uadomestilo za superfosfat pri gnojctiju ajdi je pepel od lesa. .Pepel od premoga ni kot gtiojilo sploh nič vreden.
Pepel lesa od listnatega drevja ima v sebi 3Vfi^/u fosforové kisline iu Ut"/« kalija, jiepel lesa od iglastega drevja ima v sebi	i'osforove kisline iu 6% kalija.
Pri gnojenji ajdi bi bilo torej vzeti na oral štirikrat toliko pepela kakor super-fosfata, t. j. 800 do 1200 kg. Takih množin lesnega pepela pa seveda ne bo dobiti, a kolikor se ga dobi, bo dobro došel iu bo vsaka množina pridelek ajdovega zrnja znatno pomnožila in zagotovila.
Vsled jioiiianjkanja superfosfata sežite pri gnojenju ajdi po pepelu od lesa, Če hočete, da vam bo ajda obiodila iu pričnite takoj zbirat in islvit tak [tepel že sedaj, kajti do setve ajde je samo Še slabe tri mesece.
100 kg čistega, t. j. pi'esejauega pepela od lesa je kot umetno gnojilo z ozirom na svojo vsebino fosforové kisline iu kalija vredno v pi'imei'i z današnjo •eeiio snper-fosfata in kalijevih gnojil povpi'ečno 10 K; aevoda pepel od ti'dega lesa (btikovoga ali Iirastovega) tmli več, od mehkega lesa pa primerno manj iu istotako manj nečisti t)epel ene ali druge vrste.
Zbirajte in iŠČite pepel od lesa kot izborilo umetno gtiojilo za letošnjo setev strniščne ajde, da si zagotovite obilen primeren pridelek, Če nam Bog obvaruje ajdo pi'cd slano!	ustav Pire.
lisjt^EK.
v kantonirungi.
1'oroiintk .ložko M.
Skozi vas vozi trikratna dan električna železnica; podobna je do pičice tramvaju v Ljubljani, ali v kakem drugem večjem iiiestn. Na obeh straneh ccste stoje kolosalna poslopja, pod kalerihstreho.se ualiaja „hiša", pod, kašČa, skcduo, kozolec, listnica, lilev in svinjak. Pri nas na Dolenj«km„ se dajo ta poslopja primerjati na prvi pnyi^d edino-Ie s starodavnimi gradovi z razločkom, da ni pri naših gradovih različnih „oddelkov". Človek bi mislil, da se ta poslopja vsak trenutek zrušijo in da sapa Vsaki čas oil-nese streho, tako Čudno zgled^ijo.
Pa vsiopim v prvi kolos, da poprašam za začasno pi'enoćišče. Z velikanske veže — liôda peljejo stopnice na vse strani v prvo iiadstrojije. Premišljujem, po katerih bi bilo najbolje kreniti,, kai' se odločim za kamnite. A^'sake stopnice peljejo uantreč do i'azličnili
di užin pod eno streho, — Polagoma pridem v prvo nadstropje; tu se mi odpre vhod v kríLsno meblovano sobo z električno lučjo. Tudi divan zagledam in že hočem položiti svoje trudne ude po njem, kar me preseneti prestrašena žena, ki prble vsa tresoč se v sobo, gofoťeČ: „Btion giorno, signoij Clie vnolle? — Dobri dan gospod; kaj bi pa radi?"
„Si puù avere ipii uua camera nio-bigliata? — A!i bi mogel dobiti tukaj meblovano sobo?"
„Si, si, — ma . . .! — O, Ja, — amjiak , . .!"
Soba mi je dopadla in kar vlegel bi se, pa sem vendar mogel vprašati še enkrat, ker je žena rekla; — ma . .
„ALi pno dare la ([iiesta camera? — Lahko (Inri)ini (o sobo?"
„'ínanto ha inteiizioncdi fermai'si Koliko časa pa mislite tu ostati?"
„Tre mesi! — Tri me.scce!"
„Puoi è inposibile! — Potem je pa nemogoče !"
„Perche? — Zakaj?"
„Mio marito vieue iiell ipiesta setti-niana alla vaccanza! — Moj mož jiride ta teden na dopust."
Ko sem to začni, sem se brž poslovil in je nisem hotel nadlegovati^ ker vem, kaj se pravi, če pride v tem resnem času mož iz vojske m dopust. —
Vas ima nadalje vodovod, kar je v tej sveti deželi nekaj navadnega. Tudi cerkev stoji si'cdi vasi; čisto nova je in precej okusno sezidana .s stremi altarji, a oiglje so podobne jtastirskim „trstavinkam".
Stolpa pri cerkvi ni. Baje sta se cerkev in stolp nekoč sprla iu stolp je nato pobral šila in kopita ter marširal pi'ibIiž]io sto korakov proti severu in se danes zvesto tišči „scuola popolare" — ljudske šole ter požai'iie brambe. V stolpu sta dva zvonca in bi sicer nihče ne vedel za nju, če bi vsako uro ne razbijal po njih jekleni bat.
Tudi mlekarno ima vas. A to poslopje je bolj podobno naši zidanici, kakor pa
„mlekarni'*. Baje se tu prideljuje jako okusen sii', kar priča sledeči dogodek: Neko noč se je i)riptazil v „mlekarno" poreden človek ter je sunil — ukradel petnajst kolačev sira in je z njimi izginil bogsigavedi kam. Civilisti, — ua videz silno verni ljudje in pošteni od nog do glave, so brž obdolžili naše vojake, Janeze, češ: ti so ga požili! Le po njih! Kes so bili Janezi alaniiirani iu vršila se je stroga preiskava, a sil' bo pa čisto gotovo segiiil v želodcih „poštenih" civilistov.
Dalje se nahaja v tej vasi velikanski hôtel — alla coroiui — pri kroni, kjer so dve sobi z verando za goste iu ena soba z biljardom.
Tudi kavarna je v vasi, kjer se prodaja kava v „nieuažšali" — čez cesto, ňe i)ar trgovin z drobnarijo in mesnico imam za omeniti, V tigovini dobiš vse, kakor v gališkem blain pri razcapanem ,1udu, — le ptičjega mleka ne. V mesnitii se i)ridno suČe mlad mesar, ki ga je vojska naredila kot lacega, pa je danes vsled vojnih naporov za vojaštvo nesposoben
Use zaman! Vse zastonj!
Vsu ciisl ill ítvaiu oiiiiii vřleťetijftiiiiii iitiťo^iiikoni ill iiaruťiiiciMii, ki so sk; l(«tns pdlriiiHli Zli l'iixvoj „Ool. Novic" x iisiroc-ili ill s [iriiK>i'0(*ili, /iircs, v(>[ik(i iinvili itii> t-očiiikov in iiiii'o£ni(^ Hiiio spiTjcli iiifíd svojo, . 1'uliko šo jili nismo imeti v l<«kii I4>. let, kakor ravno sei]aj, kar Je jrofovo KiiHiiioitjis <1a so sf „Dolťiijsliií Novi (i«*' |ii-ikiiinlo. Toii^ ta mula tiriiiiHla, olistojoèa iz komaj vojakov ic ))a daiřr ne zadostuje, tla >M liiHt. ^riiiotiio resila. )liiii.jka KO suj :{000 takili Itraliiili in odlořiiili ]M'istiií«ev, čl' lioř.eiiio ohraniti iiiiš list ])ri življenju. Kajti vsN^I splošne (Ira^^iiijo vsi'li |)oln'l)š(iii in delavskih nio(ii ter vsUmI i^ro/ovito visok ill reii papirja lii morali letos narořiiino .,t>ol. Novicam'' izduliio podnuiti; pa te;;;! nismo storili, da l)i nitilu število seilanjih /vostih naročnikov jircveč ne oltrenienili in da lii doliili la^Ij<'J novih naročnikov. Te pa doliimo	naročnikov, i)i luliko
potem ceno samo nekoliko vKdi^^uili in hi to mulo /vi^iinje naročnine noheiiemii ne piovzročilo težavo in no nevolje.
Prosimo tedîy danes vso iiuročiiike in naročnice i)oselnio na Doloiijskeiii : potru-iHiesoše^ ila pridobite vsak, vsaku, suj eiie^a novega naročniku, da hodemo zaključili le-to.^iiji leliiik holj čustno in zadovoljivo. Te se podpirajo dru^i tuji listi, zakaj 1>Í tega ne zaslužil edin domač list!
Nadalje vljnilno vahiitio Ijiihitelje .,I>ol. Novic', iiaj niiiii hliifïovolé sporočiti svoja mnenja in svoje dohře nasvete ulede uspešnejše^iu razvoja lista. Yeč i;lav, vec ve. Vse liodeino hvaležno upoštevali, samo da ohranimo list, ki je prav iinšim ljubim Dolenjceiu prepotrehen. Da, prepotreheii Je iia^ list, kot edini dolenjski časnik seiJaj, in še veliko h(»Ij potreben hode v bodočnosti, i»o vojni! Ne čakajmo iiialo-iiiarno, da se o njegovi velekoristi prepričamo se-le potem, ko hi bilo že ine-|ioi;no ; iividevajmo sedaj, ko je dan in čas m delo in agitacijo! Ako Dolenjske Novice" zaspijo, kar bodo nujbrie morale brez posebne in izilatne podpore, se ne bodo nikoli več vzdniiiiile! Žaiihoif, da nekateri tndi najveíyi â^'itatorji za slovenske katoliške liste smelo trdijo: ,...Dolenjske Novice*' so brez]»otrehiie, nimajo [lomena, ne politične m<iči itd. !'• — l^u, resnica bi bilu skoro to, toda keiio pa Je tenui vzroki Delajte za „Dol. Novico" tukOj kakor lîelate za di-ui,'e slovenske liste, pa bodo tudi „Dolenjske Novice'^ vživalo enakopravnost meii drii-iriint slovenskimi sobrati! 1'akŠnim kri> tikom kličemo v spomin /Jate besede
„Dom in Sveta'-, 1, štev. Ií)i7: .....Z
nobeno stvarjo iie tislrežeiiio sovražniku toliko in ne udarimo sami sobe toliko^ kakor če neliamo z izdajo dohreij;a listu..
Končno iiiiš nasvet, ki lii bil /a iidej-stviti: Naj hi se ustanovili v [losame/tiMi župnijah odseki iz iipljivnejšili oseb, ki bi jim bila naloga, a^^itiruti v svoji župniji /.a naročnike in za na/naiiilu (inserate) „Dol. Novic". Dotični odseki naj bi potem sklicali večkrat shode, pri katerih bi se> javno obriivnavalo /a razvoj .,1>olenJi^kiIi Novic", II. pr, v večjih krajth rittniškega, krškeííu in litijskeiia okraja, v lepi lïeli-krajini itd. Tukili shodov s« bi na željo iiileležil tndi urednik ,,DoI. Novic'*.
Skrajni čas, zadnji čas je, delati za obstoj „Dol. Novic". Ne odlašaj m o, ne čakajmo nsoilepolnega dneva za „Dol. Novice", ko bi morali zaplakati: Vse zaman! Vse zastonj! Pre])Ozno!
Dopisi.
Iz pulja (Pola). Svet okrog Piilja je po večini kaiiieiiit, giiČast 1er obrašceii z iiialijii, kraškim grmovjem. Velikiii goztlov se ue villi nikjer skoi'o po celi Istriji. Toda vkîjiib tcmu je iirijazeii kraj iii siccr od morske strani. Kako Ic]) razgled na odprto morje zlasti zvečer, ko se i)oslavljajo zadnji soinčni žarki. Č'lovck stoji tako na obali, liod njim bučé valovi, ki se zaganjajo v obale ill v daljavi pa se potajilja soliična obla v globočiiio morja, Še eden trenutek in ne vidi se je vec. Vojak jia, ki stoji še dolgo potem na obali, videti je, kot bi bil oliamenel. Njegove misli pa so poletele daleč v domovino ter so tam motijo pri njegovili domaČih. — Toda naenkrat se zdi'anii, pogleda na uro ter vidi, da se je zelo zatimdil in bode že prepoKiio prišel k dnevnemu |)oveijn; in kot vojak, vajen pokorščine, je hitro ubral pot pod noge k njegovi stotniji.
Pa še ena dobrota jB, ki jo nam nudi moi'je, in sicer ribolov, združen s kopanjem. Kake Čudovite živali se nahajajo v nioiju, tega bi nikdar ne^'veijel, će bi se sam ne prepričal. Hibe v podobi zvezde, vsako-vr^itni raki, polži ild. in kako krasno je pri neznosni letni vročini 28 do 30 C) skočiti v morje, plavati nekoliko, potem iti ven ill si poiskali dobro leži.šče, vzeti tam takozvano solnčno kopelj ter se zamisliti na čase, ko se nam je takorekoč med cedil iz zemlje. Toda mi smo bili nezadovoljni, mi smo sc čutili nesrečne. In današnji tidi časi y Toda jiii moramo tndi v teh časiii vstrajati, moramo pokazati našim sovražnikom, da je !ii stvari na svetu, ki bi nam otiiajala našo ljubezen do domovine in do našega presvitlega vladarja. Vpajmo pa tudi, da bo kmalu konec temu. težkemu času poskuánje in potem pa bo zavladal mir po zemlji. Naši vrli vojščaki se bodo povrnili na svoje domove in začelo se bo novo življenji.;. Marsikaterega moža, nda-deniča ho pripeljala ta pi'eskušnja iz njegove poti življenja na boljšo; on se bo spreobrnil ter bo v ponos in blagor svojim domačim,
kakor njiiiovim občinam in župnijam, liajti človek, ki liodi z od[)rlimi očmi po svetu, kakor - liodijo naši vojatvi, vidijo mnogo podučnega. Ako se primerjajo naše razmere in podnebje z i'azmeianii in |iod-notijcm drugih dežel, se [iride pač. do zaključka, da bi se dalo na našem gospodarskem polju veliko predrugačiti, da, z manjšim trudom dalo veliko več pridobiti. In po vojni bi bilo v prvi vrsti priporočati delo s sti'oji, ker ho v i»rvcm času manjkalo delavcev in seveda bo manjkalo tudi živine, zalo pa hi bilo zelo ))uporoCljivo nahav-Ijatiie kmetijskili strojev v zvezi z motorji; ker pa tega ne zmore v.sak posatiiiiik vsled „tinaiičnih" ozirov, hi bilo vsled toga priporočljivo, da se kmetje zdiužijo, tla ustanavljajo kmetijska drušl*a. Na to pa moi'amo misliti že danes, ne še-le po vojni. — Belokranjski kmet oh sinji Adriji na straži.
Spomin na vojne zvonove.
XV.
/župnija Zagradec. — ?!utina cerkev je posvečena lîl. Devici Mariji Breztiiadežni spočeti. Naša župnija je poslala 22. t'ebi'U-arja 1917 eden zvon v vojake. Tehtal jc 201Í4 slai'ih funtov, t, j. 21 centov. Rojen je bil v Ljubljani leta 184-4 pri A. Samassa. Imel je tri slike: Ki'iž, Brezmadežno in Jiarijo z Jezuščkom. Ko so ga spravljali iz zvonika je hila malodane cela fara zbrana ter s solznimi očmi zrla, kako ga bodo sneli. 'J'oda vse delo se je tako naglo in spretno izvršilo, da bi Še kmalu ne za])azili dejanja. Naša vrla dekleta so takoj pristopila k zvonu ter ga prav lepo okrasila. Pritrdila so mu tudi črno zastavo v znak žalosti z napisom : „Zvonovi zvonite, nam mir prinesite!" In na črnem traku je bil napis: „Zadnji pozdrav našemu zvonu!" Ob 9. uri zjutraj so ga pa že za vedno odpeljali v pričo obilo množice župljanov in ostali zvonovi so mu zazvonili zadnjo uro. Tse ljudstvo pa je na ves glas zajokalo.
Župnija Sela pri Šumberku. — Dtie 2G. februarja t. 1. zvečer je prišlo sedem vojakov, da drugi dan snamejo in vzamejo v posest za vojne Jiamene določene jim zvonove. Zvonenje v nenavadnem večernem čaau je naznanjalo ta vojni dogodek, Od sedmih zvonov, ki jih je župnija dotlej imela, sta bila potrjena dva za vojno službo.
Žuinia cerkev sv, Janeza Krstnika na Selih je dala svoj veliki zvon. Meril je v premeru lOH cm in hil 720 kg težak (brez žveiiklja). Tii podobe in razna druga ornamentika so ga krasili. Podobe na njem so bile: L Sv.-Tanez Krstiiik krsti Jezusa; 2. Brezmad. Spočetje T), Marije; 3. Sveti križ. Imel je napis v slovenskem jeziku: „Řt. 41. Vlil Albert Samassa v Ljubljani 1HC7. Janez Strmec in drugi íarani me napravili." Služil je torej 50 let. Imel je
Basta !
1'oslušajte, kako se godi meni v tem žalostnem kraju!
Stanovanje sem vendai-le dobil — v gostilni, pa ne v onem hûtelu, atiipak v krčmi, ki je nisem preje omenil. V drugem nadstropju stanujem, pa hi šel v tretje tudi, če bi bilo.
Soba je meblovaiia ; Postelja brez vznožne skončnice, tako, da mi noge vedno dol visé pri spanju; jirekratka je toi'ej. Pogledal sem ji na zobe in bere se ji visoka starost. Že sem mislil, da je (o posteljo rabil zločinec Proki'ust, st.rali grškega ljudstva, ne vem koliko tisoč let pned Kristusom. Že sem ugibal, na kakšen način bi se jo dalo siu'aviti v ljubljanski muzej.
Miza ima tri noge; zato se in'sem čudil in jezil, ko mi jo je moj sluga iiri-alonil k zidu v kot, kjer se ne vidi drugače tudi o poldne, da sveča gori. Nisem bil in nisem razkošen človek, a eno mizo s Štirimi nogatni bi si pa že želel!
Stol je podoben mizi.
Železno peč sem moral naročiti pri višji komandi in cevi na iznajdljiv način izpeljal iz sobe.
Luči nisem dolgo imel. Sluga je kujiil vsaki dan tri sveče in na ta naČiii bi šlo najino premoženje Že lahko rakom žvižgat, če bi mu jaz ne hil zapovedal, da mi ima v treh ui'ali napeljati v sobo eiektričiio luč. Žico in svetilko naj dobi, kjei' hoiie, sicer ga doleti kazen: „špange",
Jiakor zapovedano, tako izvj'šeno. , Cez tri ure stopim v sobo. Električna luč je gorela nad mizo. ICod in kako je bila napeljana, je siccr postranska stvar, glavno je, da je luč. Sedaj imam še večjo do-padajenje do mojega sluge in daroval sem mu takrat takoj — cigareto.
Danes živitii udobno. — — To, kar sem vam pravil, se nahaja in godi za devetimi gorami, daleČ od domovine, v sneženih hribih.
Razpoloženje ])i'i Janezih je isto, ki je bilo prve dni vojske. Dozileva sc, da
zadnji marŠbataljoni niso slabši, kot so bili prvi, kajti tu so ljudje, ki so bili že vsi dvakrat, ali triki'at pred sovragi. Zato se vi „zafrontovci" nič ne bojte, da bi nas letos Polentaiji, „kaceimaherji" poiimstali ! Pričakujte pa nasprotnega!
Stojimo sicer na ceiiitu svilovtio vojske, à srce nam ni in še ne ho padlo v lilače. Edino, kar bi bilo mogoče, je to, da bo nam manjkalo spodnjih hlač. Faše sicer sleherni dve garnituii perila, a bobneCi ogenj ni šturm poientarskih izdajalcev.
Zora puca, biť če dana ! — Skisani možgani naših sovragov so v pralnici. Začelo se jim je bleščati, da je blizu ona ui'a, ko bo vesoliii svet zvedel, da so sami tisti, ki so po tolikih letih vendar-le premagani. Zato pričakujte z veseljem onega (iueva, ko se povrnemo zopet s prapoijem in^s šopki na prsih za trajno domov, domov na lepo Dolenjsko.
bojiiiîm polj». Vojiiit ])ošla Sf).
prav lep in močan glas. Težko mu ho dobili enakovrednega naslednika.
Podružnica sv. Marije Magdalene v Arčevci je dala svoj maii-zvon, ki je imel v premeru .50 cm in tehtal (>] kg. Napis se je glasil: „Opus -loseiihi Reiss, Nomine haeredum Vincentii Samassa. La-baci anno 18IG,"
Podružnica na Šumberku ima dva zelo stalil zvonca. Večji je hil vlit' leta 1GT5, in mali, čegar napis ni več čitljiv, je še mnogo starejši. Ostala sta oba.
Le-tu porabimo priliko in podamo javnosti razlago za pi'iiniek; Sela „pii Sumberkn", Šumberk (Scliiinberg) je kegljast hiih s 539 m nadmoi'ske višine, s katerega je jako lep razgled. Na severozajiadu stopijo Ivaravanke v krepkili potezah pred oči in dalje proti zapadu Triglavska sku-jiina. Nekdo je pravil, da je videl in naštel s Šumberka 70 cerkva posejanih po do-lenjskfli hribih in dolinah. Ime Sumbei'k je iz nemškega Schilnberg, Nemška gospoda se je neznano kdaj v srednjem veku tu naselila in si sezidala grad, grad z zi-dovjem močno utrdila iii ga naredila za močno trdnjavo. Proti koncu srednjega veka je šnmbcrški rod izumrl in grad so podedovali Auerspergi, ki imajo vrh hriba in razvaline še zdaj v lasti, V Valvazorjevem ^času je bil grad že zapuščen in potein jc začel razpadati. (V, Valvazor IIL B.)
Cerkvica na Šumberku je bila nekdaj najbrž grajska kapela ali cerkvica.
Vojni pregled.
Italijansko bojišče. — Zadnji štiri dnevi, katere so se veliko manj kot jirejfiiije bojevali, uuk ojiraviíujcjo, da smciuo sklepati, díl se jc vsaj zatasiKi končala deseta soSka bitka. l'oi;lcd na pretekic hoje nam kaže sledeče: Od 12. do 14, maja dvubojevalo se je obojestransko tojjuistvo. Dne 14, maja }iri-čcli so se itaUjatiski napadi od Avč do motja. TežiSčc sovražnega navala jc bilo mi jcrjeim lia pojj'jurski j^ielnut l'tave - Sulkaii. Ita ijanoni seji.' po'si'cčilo /.iiYKeti Kult, v ostalem i/jalovili SO se vsi sunki Italijanov, kakor tudi pniskiis
sovražnika, ustaliti brcííu Soče in tudi
sc na levcai vzhoilneni napadi na južnem delu

hojiěřa. Kdimi pvidohitcv Italijanov je bii Kuk, da lii ))a to pridobitev cazSinli, uis» bili v staiui. Skupni napad razpršil se jc od 17. do 2'i. maju v italijanske delne napade. V častt od do 2(>. maja izvedli so Italijani fíhivni napad od l'lav do morja. Zadnji dan doBCjïcl je tu iia])ad svoj višek. Najhujši pritisk jc tu veljal kraški visoki planuti^ kjer se jc tudi sovražniku posrečilo, izbočeni del bojne črte j^ri Jamljab za cn kilometer od-ti'i^îati. Na vseh drugih točkah razbil se jc sovražni napad ob hral)rosti nasili vrlili bra-iiili'-ev. 27, maja ptmcliali so italijanski napadi nekoliko ter vzplainteli zopet do največje běsnosti. Toda tudi ta naval je bil odliit, <.)d istej;a Času poiicliavali so boji vidoma in miSa sošku bojna črta ostala je nedotaknjena. Sovražna oienziva ni priiiesJa Italijanom zaželjc-ncjia nsiiciia, pac pu ogromnih krvavih žrtev. Vodstvo in nuSc čete zaslužijo zato našo zalivalo in najvišje priznanje. Dne 2. t. m. sc piuioča samo o tiekcui napadulueui poiskiisu sovražnika pri iiorici, kateri se pa je izjalovil, in o živahnem doiovaiiju letalcev, kuterili j;lavna oalog'u je poizvedovati. • Ta pojav HUiemo toraj smatrati kut nekake znaiiitelje resticjsih ilofi'odkov v bližnji prihodnjosti. V zračnem hojii so dne 2. t, ni. nasi letalci se strelih dva sovražna let.ila.
Kusko bojišče. — Na tem bojišču sc ni nič posobiieji'a pripetilo, a kljub temu, da \Ha(la na vseh iiojiiih črtali ruzmemnui mir, se nam usiljnje misel, da stojimo tik pred važnimi dogodki. Dne I. t, m. z riiske^iu bojišča došlo poročilo, da se je na več krajih (lolovaiijc z ojíiijcin nad navaduo mero zvišalo, je mofroče tudi znamenje, da smemo, kakor jc pred kratkim nemško vojno poročilu omenilo, računati na rusko - rmuimskc nupado. 'i'o jminnoženo delovanje, ki sc je raztczido na odseke pri Smorgonu, jugozahodno Minska, pri ISrodiju in ob železnici Zloczow-Tariiopol, kakor tudi zadnji poizvedovalni simki Rusov, smejo se smatrati tudi kot nekako otijiavanje, namenjeno manj sovražni bojni črti, kakor pa orgiinizum lastne armade. Kmalu sc hode ])Okazaio, je-Ii orj^anizem armade po mrzlični vročini zadnjih tednov v toliko okreval, da jc zmožen podvzeti večja podjetja.
Zahodno bojišče. — Km zahodu iii na angleški bojni Črti povišal seje tojmiški ogenj v nekaterih odsekih, kakor v bokti ^Vytsehaete, pri Leusu in na severnem lu'Cgu Scarpc, l*ri poinvedovalnih bojiii posrečilo se je nemškim
Četam zajeti ujetnike, med katcrinii so se iialiiijuli, k;ir jc nekaj iiovn^^a, liitli I'ortitjjalfi. Nil tViiiitOiski ljojui črti, jn-i Allemand, sevei'ij-víiliodni) SoisHonsa, vzele so neniëkc íete z iiaskokimi sovražno jiostojauku v Širini UHMhii.
Friuijo N'tiiltaiier:
Brezmadežni.
Olt studfíiiť.H iiii ZaiMami.
Pozdravljena, veiiiio iíešíeim! Nad Tabo je bosta Kclena, 1)0(1 Tal(o je vir, liri Tebi je mir! .faz rouiiu' sem tih, le v prsiJi je v/.dili, pokoja (iroseii, ki ni ga nic vei;.
Prihajam pod ^aj k stndenikii nazaj otožen v zeleni ponihidi. V nesrečo zaklet ndajain se spet. pri Telii, Brezmadežna, nadi.
Haj til je pomlad, tu mir jc in filad ! Siaupno se k Tebi ozirant. Ti gledaš v nebo, poveš mi, kako
pogled naj v nebesa npiiani.--
Ta gozdifi, ta virćek in Ti pogašate ogenj strasti, nebeške ]tii želje budite. Pri Tebi sem, nisem veĆ sam, srcć si mirim tn ki'cpiam, moh'tve šepečem Ti skrite.---
Pred leti! — Že molil sem k Tebi takrat, a niscti) prihajal inim si iskat,
piepoliia gK bilu jc duša.
Takrat Še v nedolžnosti krilo odet užival sladkosti ot.roškili setii Icf, ki sti-ast jih niiidiir ne okuša. Delila tolažbo iii milost si že in jíókoj v svetišču na gori, iiitele so roiiiaijev k Tebi visté, in peli pobožni so zbori. Pač milosti bil tudi vir je bogat, a k njemu stopila Še nisi taki'at. Sedaj pa kot nekdaj pred revno devico v votlini kamniti stojis, a jaz kakor v skalo zaupatii v resnico, da vsakemu pókoj deliš. — —
StudenCek, jiočivaj pod senco goxdú-in svetu odkrivaj lepoto mirú! Ko romale k tebi svetil bi sti-asti, nikoli si nebi želele krvi! — — Naj zopet grem V Naj tihim logom in tebi, vil', zakiičem : „z lîogom!" All, kam, ah, kam V Marija, glej skrbeče name, <1a svet pokoja mi ne vzame, ko spet bom satu! Ko vrnem se nicd svet hrumeči, •ki nič nc vc o tihi sreči. Glej, to si'cé jo ptiček phiii, drhti, trepeče, obupava, kraguljev gladnih ga je sti'ah, v naročje Tvoje poletava. ]'ri Tebi skrito bi sreč izpelo burne vse željé, sladkosti vseh bi se navžilo, umirilo se in počilo!
DomaČe in tuje novice.
Odlikovanja za civilne zasluge. Njegovo Veličanstvo cesar ICarol je podelil vojtii križce za civilne zaslugo il. razreda C. ki*, državnetmi piiivdnîkn v Novem mestu, g. dr. Ant. Kremžar. — Vojni križec za civilne zasluge J il. lazreda c. kr. davčnemu upi'avitelju g. Al. T pa v i t z in c. kr. sodu. oticijaiu g. Karolu Lakner v Kiidolťovem.
Konec dvornegažalovatija. Z 29. majem se je konialo dvorno žalovanje za pokojnim cesarjem Francom Jožefom T. Od sedaj naprej častniki veČ ne nosijo žalnih ti'akov.
Vpoklic rojstnih letnikov 1893. do 1867. pregledovanjih za Črnovojniško službo za sposobne spoznani avstrijski in ogrski črtiovojniški zavezanci rojstniii letnikov lKi):-i. do vštevSi 1807. se morajo, če že lie služijo z orožjem ali Če niso iz te službe W. ozirov na javne službe ali koristi za določen ali nedoločen čas opro-■ščeni, zglasiti pri res. in ki', dopolnilnem okrajnem poveljstvu, oziroma c. kr. domobranskem (sti'elskem) dopolnilnem poveljstvu, ki je označeno v dotični črnovojtu'ški izkaznici, in sicer tisti, ki so bili potrjeni do 31. nuija, dne H. junija, ki so bili potrjeni po 3K maju, pa dne 28. junija. Tisti, ki so bili potijeni pri naknadnem lu'cgtedovanju po zadtijeomenjenem tenniiui nastopa službe, morajo službo nastopiti takoj po potrditvi. Kpričo uvaževanja vrednih okoliščin jim lahko prcgledovalne komisije za uredbo privatnih zadev dovolijo kratek vojaški dopust. Za ono, ki imajo zaraili bolezni nastopiti službo še-le po poznejšem teiriiiini, nego je zgoraj naveden, velja iz Črimvojniške izkaznice razvidni termin. Tisti, ki so se prostovoljno oglasili za vojaško službo in so bili potrjeni, morajo službo nastopiti dan po imtrditvi ali po potrditvi 14. ali 28. junija.
Vojni mož v Novem mestu na severni fronti. V osmi številki smo ])oročali, da
vojni itjož iakal svoje častilce na rotovžu, da mu prinesejo v dar kakšen Žrebljiček v korist kranjskemu deželnemu društvu za vdove in sirote v vojski padlih vojakov domačih kranjskih polkov. Toda vojni mož se je kmalu pritožil, češ, da je na rotovžu preveč ski'it, da ga nihče ne išče in ne najde. Zaželel si je drugo troiUo, kjer bi lahko bolj uspešno delal. Tedaj se je premaknil na severno tVonto, jiod obok hiše gospoda lekarnarja Jos. Jiei'gm an n-a. Tam čaka sedaj-jio dnevti in po noči, ob lepem in grdem vremenii, obiskovalcev. Žreblji se dobivajo v Ickaini g. Bergmann-a. Želimo, da bi došio še veliko zaí^idnih patiijotov ter položili saj mali dar domovini na oltar. Opozarjamo na to vse |)reč. Žnpne nrade, občinska predstoj-ništva, šojska vodstva z učenci, razna drnŠtva, sploh vse domoljubno občinstvo od blizu in daleč. — Na novo se je zabilo žrebljev za 253 K HO vin., toraj z že izkazano svoto 2579 K 64 vin., skupaj 2833 K 44 viiiaijev. "
Mestna hranilnica v Novem mestu, V mesecu maju i 91 7 je 219 strank vložilo 219.2Gr,K 81 h; 215 strank vzdignilo 99.4(17 K 81 h; torej večvložiloll9.8,')8K; dvema strankama se je izplačalo lni)otečnih posojil (»OOOK; stanje vlog r.,177.813 K 4 h; denarni promet (il(í.6(il kron 75 h; vseh strank bilo je 73G.
Pristopajte k društvu za podpisovanje šestega vojnega posojila. V Rndolfo-vem ustanovljeno di'uštvo bode, kakoi" pri 4. in 5. vojnem posojilu, tudi pri sedanjem 'G. vojnetii posojihi siirejemalo člane. To di'uštvo midi vsacemit i)riliko, si na lahek način pridobiti	obligacije 0. držav-
nega posojila. Delež znaša le 50 kron in ta se plača lahko takoj aii pa po 5 kron mesečno. Kdor podpiše n. pr. dva deleža po 50 kron, plača svoto 1(10 kron lahko takoj, ali pa" po 10 kron mesečno, i rt ko je cela svota vplačana, mu dništvo izroči di'žavno obligacijo za 1(10 kron vojnega posojila, ki se ohresluje po 5V//(), mn
plača razloček med vplačano svoto 100 K in subskripcijsko svoto 92 K, t. j. 8 iv ])i i vsakih 100 K in ker se vplačani zneski takoj v hranilnici plodonosno nalože Še obi'csti vjjlačanega denarja. Iz predstojećega Stí pač lahko vidi, da vsak član tega društva ne stori samo patiijotíčni čin, ko podpiše eden ali veČ deležev, ampak sprejme za vplačan denar tudi visoke obresti. Vse dobre državljane toraj vabimo, da pristopijo kot člani k našemu društvu, ker s tem zadostijo svoji dolžnosti nasproti domovini in jnipomorejo naši vojski k skorajšnji slavni zmagi. Zglasitev k društvu spi'ejme vsaki dan zopet ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestn med uradnimi urami, kjer se dajejo radovoljno tudi tozadevna i)ojasnila.
Umrla je v cesarice Elizabete bolnici v Novem .mestu samska občinska vboga Turk Marija, stara šestinsedemdeset let. Naj v miru počiva!
Urad za IJtidsko prehrano. Kontrolni organ za ljudsko prehrano za politični okraj Rudolfovo uraduje vsak ponedeljek od 9. d o 1 2. n 1 e d o p o -1 u d n e t e r o d 3. d o r>. ure p o p o 1 u d n e. Vse one stranke, ki so navezane na apro-vizactjo bodisi glede moke, mesa, masti itd., imajo vsako izpremembo glede števila družinskih članov, bivališča itd. osebno naznaniti le gori označenega dne "dine-njenemu kontrolnemu oiganu. Taisto velja tudi glede pojasjiil ali pritožb. Urad se nahaja v Kandiji, št. 94, v [iritličju.
Hranilnica In posojilnica za Kandijo in okolico reg. zadruga z neomejeno zavezo je imela v mesecu maju denarnega prometa 146.168 kron 6 h; vložilo jc 63 strank 29.L51 kron 48 h, a dvignilo 96 strank 33.(»12 K 17 h; posodilo seje petim strankam 3000 K.
Prodna zelenjave na Grmu. Stranke, ki hodijo na Grm po zelenjavo, se vljudno naprosijo, da prihajajo s svojimi naročili zjutraj do H.ure dopoUidne ali pa popoludnc od 6. ure naprej. 'J'o zaradftega, da se ne zadržujejo nujna dela na vrtu. Prosimo danes vjiovič, da se stranke po tem ravnajo, sicer se bodo morale praznih rok vračati.
Koračnica gospodične Ropasove na bojišču. Z bojišča se poroča: Sloves koračnice, ki jo je uglasbila gdpč. Rojiasova, je dospel že na bojišče. Eden Častnikov nekega maršbalaljona našega pehotnega polka „Cesarjevič" je bil naroČil na novo izislo koračnico gpdč. Ropasove. Lahko vam poročam, da je ta koračnica napravila' vsem častnikom najboljši užitek. Imamo namreč star, žal že nekoliko razglašen klavir in na njem nam jc nas bataljonski zdravnik zaigral to novo koračnico. — Večkrat jo je moral ponavljati. Mladi gospodični skladateljici Čast in hvala! Od nje se lahko pilčakuje še iiutogo lepih del.
Daleč od domovine X. Preskrba sena in slame za konje in drugo vprežno živino. Podjetniki mestnih in industrijskih voženj, ki so primorani potrebno krmo (seno in slamo) kupovati, so napimeni, da „Deželnemu mestn za krmila" Čitiipreje naznanijo tisto število konj in druge vju'ežne živine, za katero si morajo v letu 1917/1H preskibeti potrebno krmo, ker se ima ta dobava od sedaj naju'ej zvi-šiti jwtom imenovanega urada.
Ruske ujetnike I|jet. G.Josip Bele, e. k]', davčni eksekutor v Novem mestu, nam jiripoveduje sledečo zgodbo: „Dne 18, maja 1917 sem se nahajal službeno v davčni občini Potovrh, nro hoda o^d Novega mesta. Ko sem bii zvečer od 9. do 10. ure pri posestniku Fi'anc Sreberrijaku na Vel. Slatcniku Št. 18., so se pritihot.apile v vas šliri nepoznane osebe, katero sem kmalu spoznal, da so ruski ujetniki in da nimajo nikakega paznika ozii'oma spremljevalca. Takoj stopim pred-nje in jih v imenu postave ustavim. IVišlo je pa hitro tudi nekaj posestnikov. Nato jih povprašujem za imena, odkod so došli in kam nameravajo. Pripovedovali so. da so napravljali di'va v neki šumi 20 kilometi'ov od Zagreba;
pred enim tednom so od tam pobegnili in lazili })o skrivnih potih, dalje do 4ukaj. Kako so se pruhi'atiili loliko časa, mi niso mogli, ali niso hoteli natančno sporočiti,— Da se je i>repr(!Čilo nadaljevanje ultega in mogoče tudi kako zločinstvo aH tatvina, kaj- so se tudi vaščanje bali, in ker je bilo težko oi'ožnikom na oddaljeno postajo takoj sporočiti, in je bilo tudi zelo nevarno, ubežnike peljati v noči, da bi se med potjo ne pripetila kakšna nesreča, ukrenem prav previdno: Napimil sem posestnika Franc Mauserja, Vel. Slatenek št. I,, da bi pi-e-skrbel varen prostor za prenočišče ubežnikov. Odločil je takoj eno sobo v prvem nadstropju. V to sobo spravim s pomočjo po-sestjukov vse štiri Ruse, jo dobro zaklenem, sam pa sem stal na straži in pazil, da mi niso pobegnili, — Ko se je zdanilo, jih l)okliČem in opozorim na pokorščino. Naprosil sem posestnika Fr. Mausarja, da je vzel puško in šel zaradi varnosti z nami v Novomesto, kjer smo jih oddali c. kr. orožništvu v nadaljno ukrenitev. -laz sem se pa podal zopet nazaj, da sem nadaljeval svojo službeno pot najprvo v Smoliiijo vas," — ("-i. Bele gotovo zasluži za to svoje pogumno dejanje, kakor tudi za vedno vestno izpolnovanje svojega poklica vse priznanje in pohvalo na naj višjem mest«.
Kr\iiževnost. V znak hvaležnosti so lioklonili učenci državnega in deželnega poslanca dr. Kreka za njegovo 50 letnico spominek z naslovom: „Ob petdesetletnici dr. ,1. Ev. Kreka". (Ljul)ljaua It) 17. Tiskal A. Slatnar v Kamniku.) V knjigi so podali sliko Krekovega življenja in bogatega dela za napredek in blagostanje slovenskega ljudstva. (Jena knjigi 2 K. Dobiva se pii di'žav-nem poslancu .ložeť Gostinčar v Ljubljani.
Nekdo želi kupiti še dobro oiiianjen pisalni stroj in majhno blagajno. Ponudbe na uredništvo „Dol. Novic",
Primera.
Tam za devetimi gorami, tam za devetimi vodami so jo našli. Kot nialo, nebogljeno dete je ležalo ob plotu in vaška mladina se je zvedavo zbirala okoli deteta in jdotu. „Pri nas imamo tudi takega majhnega," pravi ,)ereletov Tonče. „Prinesem ji cucelj." „.laz pa kiulia," se oglasi skoraj iz nevoščljivosti Hribarjev Janez, da ne bi zaostal v svoji postrežljivosti. In zapodita se kratkoiilačnika proti domu, da si oddaleč videl samo dvoje parov golili 'peta. Jledtem pa se razgi'uejo ostali najmlajši vaščani okoli najdenke in posedejo v travi. — „Kaj neki tako ki'iči ? E, saj boš kmalu dobila cucelj in kruha! — Seveda, glejte, mravlje jo razjedajo — in piav tiste kratke, rudeče so, ki »griznejo kot bi »e s pipcem priŠčenil," pripominja modro Kebenkov Martin. „Kako ima čuden nos V! In vsa črna je! Bog ve, čega va je," se glase splošna vprašanja.
A že se prikaže izza vogala siva glava Koeuuirjevega očeta in otročad se začne nalahko umikati iz pozoi'išča. „Otroci stran, ni vse za vas," zanoslja. že oddaleč oče Kocmur, vaški župan, predstojnik ilruštva vseh nerodnosti in načelnik požarne brambe. Za njim pa koračijo važnih in neodločnih koi'akov ugledni možje in modre vaščanke. „Sem koj vedela, da mora nekaj biti; oče Kocmurjev so gledali že zjutraj samo z enim očesom, pa še s tem postrani," pravi vaška opravljivka Reza in steguje vrat in oči proti plotn in čezenj.
In važnega obraza pristopi oče Kocmur na kraj nove vaške nerodnosti, „řle zopet sitnost! Zopet bo treba pisariti na višjo gosposko. Zakaj neki se je ravno za našim plotom znašla, ki je še oličinski p{)VilinV In kriči pa še bolj Jtot. tisti Matevž, ki se je mislil utoi)tti. Čaj, Tonče, daj ji tisti cucelj!"' In obi'uil se je oče Kocmur do vaščanov in spregovoril važen nagovor: „Možje Dniščani in ve vrle DrušČanke! Povejte mi, ali imamo že zadosti domačega kvičanjaV! Česar otroci ne zmorejo, pomaga kuretina in di'Uga živina. Zato pa pravim.
resnično, prav otlveč je to novo jeťíaiije l)ri iilotu." „Oče Kociiiurjev, iic niarii ciiclja," zavpije nictlteni Jereletov Toiičc, ki si jc v, vso mlado škilijo jirii^ailcval, da hi ga ji konino le zatlačil v iisla. „Saj sc mi je dozdevalo! Sitnost, ob itlotii rojeno in enclja ne mara! Janez ilaj ji ti kiulia! Pa kaj sem hotel reči ? No, da, vsak izmed nas ve, da smo ki'istjanî in da ima vsak Človek nekaj takega, čemur jiravimo (InŠa. Tako sem tudi jai: za trdno prepričan, da tudi tista i'eč tam za plototu ni bi'ez duse. Sicer po grelin diši, kot vsaka reč za plotom — a mi kot ti'dni verní^ki bomo že prenesli iz krščanskega usmiljenja tudi to pohujšanje. Da, resnično, pobujšanje je, če se kar lepega jutra znajde za soscskinim plotom novo življenje, življenje, katerenin ne vemo ne očeta ne matere." „Oče Kocmurjev, tudi krulia tiočc," se oglasi skoraj s sti abom in skrbjo Janez iz trave. „Tako, tudi krnlia noče! Saj sem vedel že naprej, da je tista reč tam za plotom iz devete fare. Pusti jo Janez, naj l)a vpije! Torej vaščain", še nekaj sem hotel reči ! Čeprav pa ima tako Čuden nos in čeprav jo skoraj vsa črna, jo bomo po naši domači krščanski navadi zanesli najprej do gospoda fajmoštra, da jo sprejmejo med kristjane. A takoj sedaj pa predlagam na licu mesta nekaj, kar mi je, dragi Druščani, že dolgo na srcu. Ta plot, vsi ga vidite, je nesreča za našo vas! Ne bom vas spominjal tega, koliko hlaiS, da je že obviselo na njem, samo ■ nekaj rečem ! ■— Tisti Matevž, ki se je liotel pred nedavnim 'časom utopiti v BožiČevi mlaki, tisti Matevž je že pi'ej poskusal posnemati Judeža Iškarijota in na tem soseskinem plotu končati svoje življenje. Seveda,, bil je občinski revež in je mislil, da se mora potem ravno na občinskem plotu obesiti. In tisto Špehanovo Jero so tudi dobili zmrznjeno I'avno ob tem plotu. In danes, dragi vaščani, zopet 8[iiola za našo vas in zopet ob tem plotu! Zato pa pravim, da ga bomo ki'atkoinmalo podrli." In tedaj se oče Kocnuirjev slav-nostilo obrnejo proti plotu in končajo svoj govor: „Ti pa revšče zapLotnica glej, da nam ne boš delala sramote, kajti tvojo sramoto, ta plot, bomo iz usmiljenja do tebe z božjo pomočjo odstranili." — I[i završCalo je med vaščani in zadovoljili so bili ob besedah Kociiun'jevili. „Oče Kocmur," se oglasi Reza iz srede zvedavih vratov, „oče Kocmur, lepo ste povedali! Sedaj pa lahko odprete še drugo oko."
In tedaj je zopet žalostno zacvililo izza plotu. „No, glej lieza, cuclja in ki'uha ne mara! Zazibaj to nebogljenče s svojim jezikom," jo zavrne oČe Kocmur, „Kdo pa bo redil to otroče?-' se zasliši naenkrat iz srede zbranih Druščank. „Saj res! Kdo bo tisti usmiljeni Samarijan," ponovi v novi skrbi oče Kocmui'. — Tedaj se raz-gane vrsta in na plan stopi PrtovČev Janez, modro pokašlja in reče: „Vaščani, vi veste, da jaz in moja žena Katra ni-niava svojili otrok in da nama je dolgčas, ker ni nikakega kričanja okrog najine hiše. Zato pa so bom jaz usmilil te za-plotnice in jo vzamem v sVojo hišo," Ženi Janezovi pa se milo stori in usmiljenje ji zalije oči. Takoj stopi h plotu in vzdigne najdenko. „Saj res ubožica, kaj boš ti s cncljem brez mleka in s kruhom brez zob."
In tako se je zgodilo, da je prišla najdenka — za Magdaleno so jo bili krstili gospod — v hišo Fi'tovČevega Janeza. Tam pa je rasla z drugimi najmlajšimi vaščani vred brez polinjšanja, kajti soseskinoga lilotu Čez teden dni ni bilo več. Rastla in razvijala se je za deset drugih. Izgubila je tisti čudni nos in fiič več ni bila črna. Ravno nasprotno! Zamrla je v belo lilijo, v mlado poudadno ljubezen, ki ogreva s pogledom in besedo. Pi'tovčeva hiša pa je odmevala sladkili glasov Magda-Icninih pesmi.
In zgodilo seje še več! Bogat gospod je slišal njen glas in povprašal Prtovčevega Janeza, če sme izobraziti njen glas Še
naprej. Ve.sel in ponosen jc bil ,Ianez za-raditega, vesel in iionosen je bil na svojo Alagilaleno; kajli čez leto in dan so občudovali njen glas po deželi, po tigili in mestih, ('elo najmanjši iz človeške ilrijžbe, trpini in reveži, so se naslajali ob njenem petju.
Pa Čez Čas se je oglasilo v si'cu Janezovem kot nekaka nevošČljivost. Kar čez noč je [irišlo in zjutraj se je začel zavedati tega obČulka. „Zakaj jtoje samo 1)0 trgih in mestih, zakaj je sedaj pozabila najmanjše in nas?! Jaz sem jo zi'edil in moja žena jo je vzdignila prva izza plotu. Doma naj poje!" In pisal ji je; ona pa kot ubogljiva liči svojega i'ednika je ubogala in prišla zopet domov v Prtovčevo hišo. A oglasil se je tudi oče Kocmur, rekoč: „Prijatelj Janez, pri nas naj poje, saj sem jo vendar-Ic jaz obv.aioval sramote, ko sem dal podreti občinski plot," Pa povprašal je po nji tudi Jereletov Tonče, rekóč; „Pi'i meni naj poje, jaz sem ji prvi dajal cucelj." In oglasil se je tudi Hribarjev Janez: „Pii meni naj poje, jaz sem-ji prvi ponujal kruha." Tako so se kregali in prepii'ali. Magdalena pa je od žalosti jiozabila peti, kajti zavedla se je svoje sramote, soscskiiicga plotu na DruŠčah.
Pa primero sem hotel napisati ! Saj res, ti zaplotnica, slovenska politika, ali se ne godi s teboj tako? Takoj ob prvih urah za piotoui so te razjedale niravlje plitvih mož. Skoraj bi ti odrekli pravico do solnčnih žai kov in oponašali so ti tvoj Čudeti nos in tvojo črno polt malih in najiiianjšiii zendjanov. A vendar te je mogoče rodila ljubezen! Kdo je vprašal? In tiščali'so ti ciicelj brez mleka — besede in stavki, ki niso pi'ivreli iz nesebičnega srca in ki jih ni ogrela ljubezen; in dajali so ti kruha tujih šeg in navad, ki niso bile za tebe in tvoje dneve. A vzljubila te je krščanska ljubezen Prtovčevega Janeza in plot tvoje sramote je bil odstranjen, I'oteiii si se pa mogočno razvila in tvoja pesem je talila srca velikih, malih in najmanjših. In končno smo ti dali Še krono univerze. Potem smo se pa skregali za cucelj, plot in ki'ono.
Prijatelj, ki bereš, pi'entišljuj o plotu, o Magdaleninem glas» in njeni kroni !
Ant. T.
Med brati?
(V ram i sij u va njo liiîlim, ki at! íutijo /adete.)
Pondeljek zjutraj. Na ti'gu vlada živahnost, govorenje, kupčije — vse to skupaj se sliši iz daljave, kot šum mravljišča. Kmetice iz okolice so prinesle svoje pridelke po ccnaii, ki ravno niso vabljive, po katerih pa se je treba ravnati v teli časih. Stopim k neki kmetici, ki je obkrožena od knpovalk. Zanima me in prisostviijetn pogovoru.
Begunka: „Ste zadovoljni in mi daste Jižol po tej ceni? Kaj pa imate še v teh culah?" —
Kmetica: „Nekaj koruze imam."
Gospa X: „Koruzo vzamem jia kar jaz za svoj.e kokoši," in pri tem iztrga kmetici culico iz i'ok.
Begunka; „Prepustite mciii, gospa, jaz jo rabim za polento, katere sem vendar bolj potrebna, kakor vaše kokoši!"
Gospa X: „Nesramnica! Ti pre&neti begunci nam vse pobero, nesramnica!"
Begunka (upiavičetio užaljena): „Nesramnica? Jaz sem nesramnica?"
Gospa X: „Da, nesramnica ste! Kaj vas bj'igajo moje kokoši !"
Begunka: „Nesramnica sem torej, ker sem moi'ala pusl,iti vse svoje premoženje v razvalinah in pod granatami? Nesramnica, ker sem darovala domovini tri sine?'' ~ Dovolj mi je bilo, srce me je zabolelo in Šel sem naprej, da ne slišim tega prepira med begunci in domačini.
Ni to dogodek, ki bi švignil mimo nas, kakor val, ni to scena, ki bi kanila
v pozabnošt; zdi sc mi, da je ta slika značilna za naše življenje, da jc tip, ki se odigrava vedno, vsepovsod. Tu je izbruhnil egoizem z elementartu) silo, sanio-ijnbje, ki hoČe le sebi dobro, ne glede na solze in prošnje bližnjega, trpečega sobrat:t. Tu se je obenem pokazalo zakrknjeno sovraštvo do bi'atov iz nesiečnili krajev, po katerih šumi sedaj krvava Soča, v katei ili se zrcalijo opustošeni bregovi, sovraštvo, izvirajoče iz sebičnost, ki ne pozna usmiljenja, ki nima čutečega si'ca.
Moi'eiuo li zahtevali, da bi bili ravno prebivalci piijazne Dolenjske obvarovani pred vsako nepi'iliko, in živeli v izobilju in udobnosti, kakor za časa miru, doČim naj bi njih rodni bratje izkusili^se goi jé, kar jih jirinaša vojna in zraven še zani- , Čevanje onih, h katerim so pribežali še z večjim zaupanjem, kam drugam, Bl'at k bi'atu? —
Tudi tam ob naši Soči in Vipavi so se sklanjali zreli žitni klasi na poljih k tlom. In oko seljaka se je i'adostilo in iivaležno je gledal proti nebu. Zeleni vinogradi so nosili težke, skoro zrele gi'ozde, njive so bile skrbuejše obdelane, kakor kedaj prej. Oil daleč in skoro blizu se je čulo gromenje topov, ki je dajalo zavest varnosti. Češ, naši stoje varno na straži, nikdar ne prihrunii izdajalski sovražnik s svojim uničevanjem pi'eko teli rodovitnih in bogatih tal. In mirno so čakali zime, vedoči, da bodo iiapoliiili svoje hrame in skednje in da se jim ni bati pomanjkanja.
Ali švignila je sti'ela iz jasnine. V noč, ko se je zrak tresel od bobnajočega ognja je zazvenet grozen klic — nkaz: „Vsi odtod — sovražnik prihaja!" In začel se je divji beg. Srce se je ti'galo ob pogledu na kraj, ki ga morda vidijo zadnjič, ob pogledu na ta žitna polja, na te valujoče trate, kjer so preživeli svojo prvo mladost. In ko so zatulile prve granate skoz poletni dan, so prebivalci spoznali, da jih la spev kliče k odhodu. Prve granate so jeknile mogočno skozi oz^'ačje in njih tuljenje je bilo, kot železen grom: „Proč od tu, ta kraj je naš, ki'aj snn'ti!"
Odhajali so in vezi, s katerimi so bili prižeti na tako vroče ljubljeno ziemljo, so se trgale, in pesem ropotajočih kolys v daljo drvečega vlaka je ))adala kot svinčene kaplje v bolna srca. Ničesar s seboj, le v naglici so rešili svoje in svojih otrok življenje. Otroci so gledali plašno iti niso razumeli, kaj pomeni krvavi svit na visokem nebesii. 'Izginila so v dalji njih domovja, bližali so se tujim krajem, zavitim v meglo, mirno spečim pod jesenskim hladom... In ko so prihajali bedni in revni od žalostne poti, oropani vsega — v sili in zmesi^avi je kdo vzel malenkost s seboj misleč, da mn bo koristila ali denar, da si naknpi živil — jih je veČina gledala s pomilo-Viinjcm, in le nekateri so imeli tako zakrknjena srca, da so jih imenovali vsiljcnce.
Ali je mogoče sprejeti te uboge, ki jim je iiropano vse, ki jim še spomini na jasno lU'eteklost ranijo srce, s hladom, z zaničevanjem, skoro s sovraštvom ? Ali je srce tak trdo, kot kamen, tak mrzlo, kot led, da ga ne omečijo solze „beguncev" in „izgnancev", ki jim je nebo vzelo vse, katerih domovja so postala žrtev pohlepnosti naroda na jugu?! —
In ko sem zrl opisan dogodek, mi je postalo vse jasno. Kaj tolažbe, saj jim zavidajo še borno življenje, saj so jim na jioti in jim odjedajo kruh, ki hi ga naj kokoši dobile. Ali je Človek sploh mogoč, ki bi odrekel kriilia bližnjemu v sili, svojemu bratu, ki je prišel potrt in uničen, katerega dom in bogastvo sla postala žrtev ognja. Ne bi razumel, da je egoizem tako nizkoten, lako živalski, ko ne bi bil sam priča tega dogodka. Seveda niso vsi Ijndje taki in jih je še nekaj, ki čutijo z begunci vred in jim pomagajo v sili. Vendar se mort žo enkrat nehati zaničevanje od strani tistih, ki so jim begunci le lačni vsi-Ijenci. Torej je žena, ki jc darovala domovini tri sinove, ki je izgubila vse in je
njeno doniovje uničeno, je ta žena nesramnica, ni vredna kiiiha, ki ga zasluži vsaka žival? — Ali ji niso le ostudne besede ranile že itak ranjeno srce še bolj kakor oster meč? Ali je niso Šii bolj prc-tre-sle, kakor ločilev od d(nii(»vine? AH se ne liojihi, da bo tako zaničevanje ii^kaio maščevanja in vpilo jio osveti? — Ponižali ste liližnjega do tal, niste mu samo odiekli ki'ulia, amjia'k oskrunili ste ime: maM.
Vprašajte se, ali ni že čas, da končate fo mržnjo in podate svojim bratom rOko. Saj niso tujci, ki so pi'išli plenit in ropat, ampak so vaši bi'atje, iste krvi, ki so se zatekli k vam v stiski in žalosti, ki jim je ostalo le golo življenje, vse diugo le kup razvalin.
Pomislite, da boste mogoče tudi vi, bedni in siromaški iskali nekoč tolažbe in pokoja v tujini. Takrat bo prišel kes ali tisti čas bo že prepozno.	E. R,
Nentula/Jjiviiii srcem iiiiïïiiiiiijauio sofodnikoni, prijateljem iii zuaiieeni tiižiio vest, da jc iiíiě isl;rciio!jiib-IJeiii edini sin, oz. brnt, stric, gospod
Franc Honigmann
biv£i knjigovodja tvrdite K. Stare v Kani tli k u
dne ;îl. íiiíija ob .'i. uri popoldne, po dolfïotrajiii l>olei:nij jireviden s sv. zakramenti, v nadepolni dobi 20. let, i/.diliiiil boj|;nvdiiii(} Hvojo dušo v rezervni bolinci v,št.HiiK)litiL ter bil oudi i!, jimijii ob 10. uri dopoldne! položen v prerani fçi'^b.
Sv. niaŘc za l)laf;or duše inladegii vojaka sc bodo služile v vet cerkvah.
Predobre^fa sinka in brala pri-jioroiamo v molitev in blag spomin.
Navdušon avslrijKko in slov(;u3ko domovino, Jo bil rnjtii takoj v začelku vojno V[>okli»;an k telefonskemu oddelku v lli^iolit. l'o i'£vežbanju je odšol na 1'oljsko in potem v Karpate, kjer jo ostal Vf s ian do H voje bolezni, f.o-tii je jnnaSko prenašal nuikejjolne, iioĚlovešku najjore, k) so končno mlademu Íii vedno lahîemu življenju proviroiSile iJiezgodnjo anirt. Nahajal si.' jo potem nad eno loto v ve5 boliiišniťali ; trikrat je bit med boleznijo na dopustu doma in nazadnje jo moral. Četudi 8 prav slabim zdravjem, naxaj odriniti v Žt. Hipolit, kjer jo kmalu umrl s prisrino zadnjo ïi'ljo. So enkrat videti mamico in sosiricl in avoje ljubo doniovje. Toda IJoř.ja previdnost ga je presolila v nebtóko domovino.
tilava njegovemu spominu! liajski mir njejTovi duši!
Žalujoča rodbina llíitiiii^iiianu - Misclie.
XOVO MESÏO, 5. junija 1917.
Loterijske Številke. Trst, 30. maja S2 30 20 19
ŽENSKE LASE-^
meSanu in rozane, kupujem po najviSji coni. I/dolujom iz lastnih las tudi kite, v zalogi imaai lopo, izgotovljeue lasno kUe vsi'h barv, od 5 iJo 30 li. lHreiicc, podlafte, Nuisoi, IJarvo ■io, laso in brado znamka: Kraljica vseli barvil, zanesljiva in trajna, h.borno Cromovo milo brili, 2 K ĎOv, HairpotrgI, sigurno sredstvo proti izpadanju las; /.dravniSko priijnano. Burgit za odstranitev kurjih ofies iu trdo koio. Šampon 50 vin, za umivanje las,
NaroČila; îvaii Svetec, vlastiijiir, lludolťovo, na.s|)roti ineatne liiSc.
RostiinjBv les
od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka:
: J. POGAČNIK :
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Dobro ohranjeno I^OlO
želi kupiti. Ponudbe na upravo Dol. Novic.	28-2-2