UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (liskama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne J: : sprejemajo : •• s NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21-60,' polletna K 10*80, četrtletna K 5-40, mesečna K 180; za Nemčijo celoletno K 26-40; za j ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 411. V Ljubljani, v četrtek dne 17. oktobra 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ * UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, O., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s: in reklame 40 vin. -• i.is.iaU mejema upravništvo. .-: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo- —— Reklamacije lista so poštnine proste. ... Leto II. Konec in začetek. Mir v Tripoli tani ji in ogeni na Balkanu. Mir med Turčijo in Italijo je sklenjen in Podpisan in s tem je po enoletnem vojevanju — italijansko razbojništvo se je začelo 29. septembra lanskega leta — končano jako nesrečno Poglavje evropske zgodovine. Roparski izpre-hod italijanske armade, ki ni donesel italijanskemu orožju velike slave — vzlic kričavim in razpihnjenim poročilom so si Italijani osvojili v teku enega leta komaj ozek rob tripoli-tanske obali, ki je v streljanju topov na italijanskem brodovju — je težak in krvav zločin nad italijanskim ljudstvom in velika pregreha nad vso Evropo. Libijska puščava je postala grobišče italijanskih sinov, ki ga rose solze italijanskih mater. Gorje, ki ga je rodila pustolovščina italijanskega imperializma, ni v nobenem razmerju s pridobljenim uspehom. Tri-politanija je italijanska, ampak italijanski so tudi stroški te roparske ekspedicije, italijanski so povišani davki ki tlačijo ljudstvo, italijanska je tudi težka kriza, ki je ustavila vse gospodarsko življenje doma. zdražila življenje in odjedla ogromnim delavskim množicam delo in kruh. Mir med Italijo in Turčijo je sklenjen, ampak miru v Tripolitaniji še ni in ga še dolgo Re bo! Sovražnik, ki je oviral italijansko prodiranje v pusto deželo, niso bile turške čete, temveč bojevita arabska plemena, ki so branila svojo svobodo pred evropsko velevlastjo in ki jih podpisi na mirovni pogodbi ne vežejo. Italijanski kralj ie z veliko gesto anektiral Tri-Politanijo in patriotična večina italijanskega Parlamenta mu je po vseh pravilih gledališke režije sekundirala. Ampak preden bo ta zemlja v dejanski posesti italijanske državne oblasti, izteče še mnogo krvi in potrošenega bo Še mnogo denarja. Ce je tripolitanska vojna z evropskega stališča končana, pa visi zločinstvo italijanske vlade še zmerom na plečih italijanskega ljudstva in bo še dolgo viselo. Mir med Italijo in Turčijo je dalekosežne-ga pomena za balkansko krizo, ki jo je italijanska ekspedicija sprožila — brez roparskega koraka italijanske vlade bi danes ne tičali v krvavi likvidaciji balkanskega vprašanja in po Evropi bi ne strašila vojna nevarnost. Za Turčijo je pravkar sklenjeni mir naravnost dragocen in vojaški zgledi balkanskih držav so vsled Itaiijansko-turškega miru močno upadli. Tripo-litanija je bila za Turčijo vnaprej izgubljena in brez mogočnega vojnega brodovja ni mogla Ohraniti svoje prekomorske posesti pred navalom evropske velevlasti. Izgubila je nekaj, kar je bilo izgubljeno že od začetka in zato je mir z Italijo zanjo čisti dobiček. S svojim voj-m.m brodovjem, ki se je doslej pred italijanske premočjo na morju skrivalo za dardanelsko ožino, postane Grški lehko prav nevarna; s prevozom svojega anatolskega vojaštva po morju lehko prav izdatno pospeši mobilizacijo svoje oborožene sile zoper balkanske države; Čete, ki so bile doslej na obalah pripravljene za eventualni italijanski napad, postavi lehko na macedonsko bojišče in z odškodnino, ki jo dobi od Italije, pomnoži svoj vojni zaklad. Vojaški izgledi balkanskih držav so z lo-zanskim mirom močno upadli. Ali so se politične šanse zanje izboljšale? Ali ni prav sedaj A. K. GREEN; Sosedov dom. (Dalje.) — Mislim, ob kateri uri in kateri dan? Ali Je bila čedno oblečena, ali je izgledala ubožno? — Prišla je tisti dan, ko je bila prvič objavljena moja ponudba. Mislim, da je bilo 18. Bila je prav čedno oblečena, njena obleka je bila nova. Razen ročne torbice ni imela nobene Prtljage. — Ali je bila torbica tudi nova? — sem vprašala. — Nisem pazila na to. — O, gospodična Spicer! — sem živahno vzkliknila. — Bojim se, ali bolje, upam, da je to gospa, ki jo iščem. — Gospa, ki jo iščete? — Da, toda zakaj jo iščem, tega Vam sedaj še ne smem povedati. Preden nisem dodobra Prepričana o stvari, nečem sumničiti nedolžne Osde. Tudi Vi bi tega ne storili? — Sumničiti? Ali menite morda, da devica ni poštena? Meni bi bilo to zelo neljubo, Zakai, kakor ste morda že slišali, se moži moja nečakinja, gospodična Althorpe, in hiša je polna Priprav za njeno opremo, in . . . toda tega ne Verjamem. Bo že kaj drugega. — Nič določnega Vam ne morem povedati. Bojim se le . . . Kakšno ime Vam je povedala? — Oliver, Ruth Oliver. — Ali bi jo mogla videti? — sem prosila Plašno. . — Da, kako bi se to napravilo? — je de- kla gospodična Spicer. — Mlada deklica je ,elo plaha in se tudi ne pokaže pri oknu; pro-"'la me je celo, da sme jesti kar v svoji sobi, dokler se moja nečakinja ne poroči in obeduje sama ali z zaročencem pri meni. Toda saj 8remo lahko v njeno sobo. Če je ž njo popol-homa v redu. se obiska ne bode bala. Če pa francoski vnanji minister sprožil evropsko konferenco, ki bi razpravljala o reformah v evropski Turčiji? Kaj bodo velevlasti odgovorile na francosko vprašanje, še ni znano, ampak predlog sam razodeva namero evropskih diplomatov, da ne bodo izpreminjali balkanskega zemljevida in da ne bodo premikali državnih mej. Če vzlic vsem tem okoliščinam izbruhne splošna balkanska vojna, je v tem le dokaz, da je balkanskim vladam pošla pamet in da so čuvstva in strasti prestopile jezove razuma! Dol z vojno! MANIFEST SOCIALNE DEMOKRACIJE V NEMČIJI. Strankino vodstvo socialne demokracije v Nemčiji je izdalo naslednji manifest: Sodrugi! Skrb, da utegne vzplamteti iz balkanske vojne svetovni požar, teži kakor orgomno breme evropska ljudstva. Diplomaciji. katere nezmožnost in neodkritosrčnost se je prav zdaj zopet razgalila pred svetom, nihče ne verjame zagotavljanja, da so velevlasti z dogovorom poskrbele, da ne bodo prizadete od vojne na Balkanu, ampak da se vojna omeji. Naše strankino časopisje je vnaprej opozarjalo na nevarnost svetovne vojne in je svarilo vlado, naj se ne da pognati v vojne zapletljaje. Nobene zvijače ne bodo nahujskale proletariata v vojno razpoloženje. Ampak vseh od vojne nevarnosti ogroženih dežel proletariat je enega duha: obsoja vojno in ima odločno voljo, da z vso silo skrči njeno razširjenje. Mednarodni biro bo dal temu naziranju, v katerem je mednarodni proletariat popolnoma složen, odločen izraz. Z ozirom na resnost položaja smo naročili, da se biro, katerega seja je določena na 28. oktober, če le možno že poprej sestane. Naši sodrugi morajo biti na straži in morajo pograbiti sleherno priložnost, da demonstrirajo v mogočnih demonstracijah za svetovni mir. V ta namen naj se po vsej državi takoj skličejo veliki ljudski shodi. Kako sodi proletariat o zemljehlepnem in okrvavljenem imperializmu, se odločno pokaže že na shodih, ki bodo v nedeljo na Pruskem. Ne enega proletarca kosti se ne sinejo žrtvovati! Naša parola je jasna in odločna: »Dol z voino!« Vojne operacije. Operativni razvoj balkanskih armad je takorekoč dan po geografskem položaju in značaju balkanskih dežel in po točkah, kjer zbirajo posamezne države svoje vojaš-tvo. V glavnem se bodo razvijale vojne operacije na Balkanu po tcm-le načrtu: Črna gora prodira, kakor nameravajo vse štiri države, proti jugu ofenzivno in kolikor mogoče naglo, kar je prvi pogoj za uspeh v tej vojni, črnogorska armada je razdeljena v tri divizije. Južna, ki prodira iz Podgorice, in zahodna, ki prodira ob Bojani proti vzhodu, imata zazdaj namen polastiti se SkadTa kjer stoji Essad-paša z 10 bataljoni. Kam se po eventuelnem zavzetju obrneta potem, ni znano. Vzhodna divizija, ki se zdaj bori za Berane, pa ima namen osvojiti skriva kako krivico pred menoj, bi Vam bila zelo hvaležna, ako mi poveste. — Prav rada — sem odgovorila. Vstali sva. Naporno sem premišljavala, da bi našla tehten vzrok, ki bi ž njim deklici pojasnila svoj obisk. Gospodična Spicer mi je še rekla: — Deklica je zelo razburljiva. Doživela je bržčas nekaj strašnega. Prosim Vas, prizanašajte ji, kolikor morete, cenjena gospodična Buttervvorth. In ne plašite je morda nenadno s kako neopravičeno ovadbo. Po teh besedah je odprla duri. Naglo sem vstopila. Dozdevna Ruth Oliver je spala. Globoka tišina v sobi, ki je bila svetlo in prijazno pobarvana, predvsem pa krasna bleda ženska, ki je v čudnem miru spala na postelji leže, je name čudno učinkovala. Stopala sem še rahleje in se počasi bližala postelji, ki je bila napol zakrita z zastori. Odgrnila sem zastor in se sklonila k njej. Da, bil je v resnici obraz Madone; kljub vsemu zagotavljanju nisem pričakovala te mirne nedolžnosti in te globoke žalosti na ljubkem obrazu. Ta ljubeznivost pa se ie po mojem mnenju skladala tako malo z značajem mlade gospe, da sem iskala v njenih potezah kako nepravilnost ali kako napako. Opazila sem le, kako je postajal izraz obraza vedno bolestnejši m plašnejši, kakor da jo tlačijo mučne sanje. Nemirne trepalnice, tresoči ustni — vse to me je globoko genilo. Da se zopet pomirim, seV1 -m °^e*a zbuditi, v tem pa je nekdo rahlo položil svojo roko na ramo. — Ali je mlada deklica, ki jo iščete? — je vprašala gospodična Spicer. Nič nisem odgovorila, temveč naglo sem se ozrla po sobi. Pogled mi je obstal na mali modri blazini za igle, ki je ležala na mizici. — Ali ste Vi shranili te bučke? — sem vprašala, namesto da bi odgovorila. — Ne, nisem jih shranila. Toda čemu vprašate? si ozemlje okoli gornjega teka Ibarja in Lima ter se najbržeje po reki Lim združiti z zahodno srbsko armado, da potem sikupno prodirate proti jugu v dolino Vardarja, oziroma proti Skoplju, kjer stoji Zekki-paša. Srbska armada bo operirala na dve strani. Na zahodu bo en del najbrže iz operacijske baze Žačak prodiral skozi Sandžak po limski dolini in se tu najbržeje pri Priepolju združil z vzhodno črnogorsko divizijo, smer Skoplje, oziroma Prizren. Drugi, večji del srbske armade, bo prodiral iz Niša čez Leskovac in Vranja čez Kumanovo tudi proti Skoplju in bo na tej poti skušal dobiti zvezo z zahodno bolgarsko armado. Kakor je iz zadnjih poročil videti, so Turki Srbe prehiteli in so Srhe pri Ristovcu blizu Vranje že napadli, morda z namenom, da nameravano zvezo z bolgarsko armado na turškem ozemlju preprečijo, če ni bil turški napad le provokacija brez posebnega strategičnega namena. Bolgarska armad bo tudi na dve strani operirala, toda najbržeje s tremi kolonami. Velika težava leži v tem, da bosta vzhodna in zahodna bolgarska armada po Despota-Daghu, oziroma rodop-skem gorovju, ki je skoro neprehodno, ločeni. Zahodna armada, najbrže v dva oddelka, v jugozahodni in jugovzhodni, ločena, se bo zbrala prva v Kiistendilu, druga v Dubnici in bosta odtod prodirali, prva skozi prelaz Egri Palanka, druga skozi prelaz pri Djumaji, in bosta potem skušali ali se pri Stiplju (Istib) ali pri Strumnici združiti; ako Srbi medtem Skoplje vzamejo, se lahko s to armado združijo in potem po vardarski dolini prodirajo proti Solunu. Mogoče pa se jugozahodni in jugovzhodni del bolgarske armade ne združita, marveč mar-šira eden po vardarski dolini do Soluna, drugi pa dalje jugovzhodno po dolini Strume proti Seresu, Te operacije bodo zato težavne, ker je pri obeh oddelkih ogroženo umikanje, ker jim turška armada lahko odreže povratek. Glavna vzhodna bolgarska armada prodira po dolini Marice iz Plovdiva proti Drino-polju (Adrianopel), bo morala sama operirati in bi, če ima srečo, bila lahko kmalu pred Carigradom. Ta armada ima najmanjše terenske težkoče med vsemi ostalimi. Seveda je tu glavna moč Turka in če bi bolgarska vzhodna armada podlegla, prodre Turki iz Drinopolja na zahod, da primejo Bolgare in Srbe na levem krilu. Grki bi morali ofenzivno prodirati iz Larisse proti Solunu na vzhod in proti severu ter zahodu v Albanijo. Ker pa grška armada ni dosti vredna, bedo Grki najbrže le Epir na zahodu zasedli, kjer ne bodo imeli s preveliko turško močjo opraviti m ga lahko imajo zasedenega do sklepa miru. Turčija razdeli svojo armado v tri. Glavna, kjer bo vrhovni poveljnik Abdulali-paša, se zbere okoli Drinopolja. Ako bo primorana do defenzive, se utrdi na črti Drinopolje-Kirkilisse. Seveda’ bodo Turki najbrže ofenzivno- postopali in poiskali vzhodno bolgarsko armado. Druga armada se koncentrira v Stipljah Potegnila sem črno buciko iz pasu in jo primerjala z onimi v blazinici. Bile so enake, velike črne bucike. To je le malenkost, sem si mislila, toda kaže mi smer, ki jo zasledujem. Nato sem glasno rekla gospodični Spicerjevi: — Bojim se, da je ona! Vsaj vzroka nimam, da bi dvomila o tem. Toda prepričati se hočem zatrdno. Dovolite mi, da jo zbudim. . Kruto se mi zdi. Res že dovolj trpi. Le glejte jo, kako se bolečin krivi in kako vzdihuje! ,— Ravno nasprotno mislim, da ji le dobro storiva, če jo zbudiva iz teh mučnih sanj. — No, morda, toda raje odidem, če jo zbudite. Kaj pa ji hočete? Kako pojasnite svojo navzočnost? — Ne skrbite! Če hočete lahko nekoliko odstopite. Toda, prosim, poslušajte najin razgovor. Ne prevzamem rada odgovornosti za kakršensibodi slučaj. Gospodična Spicer, ki vsega mojega vedenja ni umela me je vprašujoče in dvomljivo po 'edala, a je ustregla moji prošnji. Sum njene obleke je spečo nekoliko oplašil. Trenotek pozneje je stegnila kvišku roke in zavpila: »Oh, kako naj se je dotaknem, saj je mrtva! Nikdar se še nisem dotaknila mrliča!« Od razburjenja tresoča se sem odstopila dva koraka nazaj. Oči gospodične Spicer so bile z grozo uprte vame. Tudi ona je hotela zakričati, toda pomigala sem zapovedujoče in pomaknila se je še bolj v ozadje. Stopila sem zopet bližje, položila svojo roko na spečo, ki se je po vsem životu tresla in rekla: — Gospodična Oliver, predramite se! imam poročilo od gospe Desbergerjeve za Vas! Obrnila je glavo k meni, odprla oči, me začudeno pogledala in počasi sedla. — Kdo ste? — je vprašala in nekam zmedeno pogledala po svoji okolici, dokler ni njen pogled obvisel na gospodični Spicerjevi, ki je in Seresu, najbrže Ibrahim-paša, v Skoplju pa počaka Srbov Zekki-paša, ako jih sam ne poišče. Turška armada.' V »Frankfurter Zeitung« piše pruski general o balkanski vojni. Meni, da bi človek na prvi pogled prisodil armadam združenih balkanskih držav prednost pred turško armado. Ali temu ni tako. General je trdno prepričan, da ima Turčija boljše stališče. Turški nasprotniki čeprav so sedaj edini, so vendar drug na drugega ljubosumni. Dalje ni enotne izobrazbe in discipline v armadah zveznih držav. Le močna številna premoč združenih bi bila nevarna enotni, disciplinirani turški armadi. Balkanska vojna se bo prej ali slej pretvorila v verski boj, pri katerem bodo Turki na vsak način v prednosti, ker bo njegova čista mohamedanska armada stala nasproti sicer krščanski ali po sektah razdvojeni armadi. General piše dalje: »Turčija postavi na bojišče lehko en miljon vojakov. Glavna hiba turške armade je v tem, da ne more izvesti hitre in točne mobilizacije. Glede kakovosti vojaštva nadkriljuje turška armada celo bolgarsko. Učitelji turškega vojaštva so bili nemški častniki, ki veljajo tudi v inozemstvu kot prve moči. Močna vera v usodo napravlja Turke za najnevarnejše nasprotniek. Vera v usodo daje Turku mirnost, ki je v bitki neprecenljiva, in zato so Turki izborni strelci, celo v takih slučajih, ki spravijo krščanskega nasprotnika popolnoma iz se. Strast do boja ga podžiga tako, da brez vsakega godrnanja vedno in vedno naskakuje objekte, ki se zde drugim nepremagljivi. Turška armada ima 43 poljskih divizij, ki jih izpopolni lehko še 43 redifskih ali deželno-brambnih divizij. Pri teh divizijah so moški od 21. do 38. leta. Ne smemo pozabiti tudi črno-vojnikov (muestafizi), pri katerih so moški od 38. do 43. leta in v skrajni sili se jim pridružijo še neizvežbani mladeniči od 19. do 20. leta. Vsi rekruti služijo tri leta in se izvežbajo v evropski Turčiji, rezerviste pošiljajo pa največ nazai v azijatsko Turčijo, od kjer jih v slučaju mobilizacije transportirajo zopet v Evropo. Mobilizacija je prav zaraditega tako težavna, ker je večina mohamedanskega vojaštva v Aziji. Vendar se mi pa zdi trditev, da bo rabila Turčija šest tednov za popolno mobilizacijo, močno pretirana. Število mladeničev, ki so vsako leta vpoklicani k vojakom, znaša približno sto tisoč. Obdrže jih pa le 70 tisoč, druge pošljejo po kratkem izvežbanju zopet domov. Ako vzamemo, da se izvežba vsako leto le 70 tisoč rekrutov, in da prične vežbanje z 21 letoma in da izstopijo moški z 38. letom iz armade, tedaj šteje turška armada 1,190.000 vojakov. Vsakoletno nadštevilo 30 tisoč mož pa da zopet armado z 150.000 vojaki. Ako odštejemo Število vojakov, ki zaradi bolezni ali drugih vzrokov ne pridejo k armadi, tedaj ostane vedno še 1,100.000 vojakov za vojsko. V turški armadi zavzema najodličnejše mesto infanterija, ki je oborožena z mavzeri-cami modela 1890. Sicer trdijo nekateri, da so te puške že zastarele, po mojem mnenju pa zadostujejo popolnoma. Artiljerija se je pod novo vlado zelo izpopolnila. Ima Kruppove brzo- stala pri durih in napol sramežljivo, napol sočutno gledala predse. — O, gospodična Spicer — je rekla sedaj proseče — oprostite mi! Nisem vedela, da ste me potrebovali. Zaspala sem. — Ta dama želi govoriti z Vami — Je odvrnila gospodična Spicer. — Moja prijateljica je, in mirno se ji lahko zaupate! — Zaupam? — Postala je smrtnobleda in v pogledu, ki me je zadel, se je kazalo začudenje in groza. — Zakaj mislite, da imam komu kaj zaupati? Gotovo bi Vam najprej vse povedala. Glas ji je zamrl v solzah; domislila sem se one uboge žrtve, ki je ležala pokopana v Wood-lawnu, da bi zatrla sočutje do te ženske. Njen glas, njena vnanjost sta mi bila zelo simpatična, toda vse to ni zadoščalo, da pozabim na njeno krivico. — Nihče ne zahteva zaupnih Vaših poročil — sem ugovarjala — če tudi mlademu dekletu ne more nikdar škodovati, če si s prijaznostjo pridobi dobre prijatelje. Hotela sem Vam kot rečeno, le nekaj povedati po naročilu gospe Desbergerjeve. — Zelo hvaležna sem Vam — je dejala, ter se trepetaje popolnoma dvignila, — Gospa Desbergerjeva je bilo zelo ljubezniva z menoj. Kaj pa želi od mene? Nisem se torej motila! Priznala je, da pozna gospo Desbergerjevo! — Želela je le, da Vam tole izročim. Ko ste se pri njej preoblekli, Vam je padlo iz žepa! — In dala sem ji ono malo rdečo blazinico, ki sta mi jo odstopili Van Burnamovi deklici. — To ni moje! Ničesar ne vem o tem, nikoli nisem tega videla! — je zajecljala in strmela polna groze predse. Gotovo je v duha preživela zopet ves grozni dogodek, ki se je izvršil v oni hiši. iz katere sem prinesla blazinico. (Dalje.) strelne topove in razdelitev v baterije po štiri 'topve jo napravlja zelo gibčno. '1 udi kavale-rija je izborna in ima izvrstne konje. Le to je vprašanje, če bo za nadomestno kavalerijo do-Melj konj na razpolago. Skratka: turška armada, turške utrdbe so najboljše šanse za Turčijo v bodoči vojni. Blebetanje nekaterih listov, da bo bolgarska armada deset dni po izbruhu vojne pred carigrajskimi zidovi, je popolnoma neutemeljeno. Ako (Turki Se niso izgubili vseh svojih starih, bojevitih lastnosti, tedaj lehko gledajo z zaupnostjo v bodočnost. In da bi jih ravno sedaj ne Imeli, ko gre za življenje in smrt, je pač malo jyerjetao.« Kronika italijansko turške i . vojne. Sredi meseca septembra leta 1911 je za-ffela Italija zbirati v Siciliji moštvo za ekspedicijo v Afriko. Predvsem so se določili v ta napotki Južnih posadk, ki so se zvišali na tnož. Ker se je pa kmalu pokazalo, da itevfln vojaštva južnih garnizij ne zadošča, so tudi čete iz severne Italije. Konj niso veliko s seboj, ker so izprevideli, da konji jlaške konjenice niso sposobni za peščeno afrl-ikansko zemljo. Vsaka divizija je imela samo Kri Svadrone. Pač pa so imeli Italijani več le-jtalnih strojev, s katerimi so hoteli vršiti poizvedovalno službo. Sredi oktobra so prepeljale laške bojne ladje v Afriko dve diviziji, ki ste _ pričeli boje. Koncem oktobra sta bili po-»ženi z dvema novima divizijama. Ker se je az&lo število vojakov še premajhno, sta prl-li koncem leta 1911. še dve diviziji iz Italije, leto 1912. so bile odposlane tri divizije. Moč ete laške ekspedicije se je cenila na 130.000 Italijani so pričeli z napadom na mesto Tri-_ kjer je branilo mesto okolo 1000 turških rojakov. Turška posadka se je kmalu umaknila Zbežala v notranjost, kjer so Turki in Arabci rgamztrali oborožen odpor proti Italijanom, ristašev islama se je polastila velika razbur-U>st. Iz notranje dežele so prišli Berberci iz ribesti in pristaši fanatične sekte Senussi iz tufre. Arnavti okoli Pievlja so ponudili svojo jpomač in šejk Mubarek iz Arabije se je ponudil, da postavi na noge 60.000 mož. Egipt ra [Tunis sta postala za vojsko zaprta ali kljub lernu niso vojne operacije nič trpele. Tripolis ie padel dne 6. oktobra po kratkem obstreljevanju od strani laških bojnih la-1iJ. Velika škoda za Turke je bilo pomanjkanje brzojavne zveze Tripolitanije preko Egipta s Carigradom. Kraji ob morju so prehajali pola-ima v laške roke. Do 23. oktobra so bili vzeti Derna, Benghasi in Homs. Ti kraji so ili večinoma zavarovani s starimi forti, ki niso knogli kljubovati in so se kmalu sesedli vsled Obstreljevanja od strani laških ladij. Najhujši boji so se bii od 23. do 28. oktobra, v katerih SO Turki Italijane pognali nazaj in jim več trdb okolo Tripolisa vzeli. Pri tem so^ jim po-lnagafi domačini, ki so se uprli in laške čete ka hrbtom napadli. Nastalo je veliko krvavo jdaa|e. y katerem Je bilo veliko domačinov pbitlh. Stvar Je prišla tako daleč, da je turški polkovnik Neschat Bej dne 3. novembra pohval generala Caneva, naj mu Tripolis izroči. Turki so bili na višku, od tedaj naprej so se ■pa vedno bolj umikali. Po dohodu dveh novih Slivizij so Italijani zavzeli zopet svoje prejšnje bosotianke. Nato se Je začela deževna doba, ki je pri-jitila italijansko brodovje, da se je umaknilo |ia vispko morje, ker ni imelo pri nabrežju rripolitanije nobenega varstva pred viharji talijaaske čete » se med tem časom pripravljale za pot v notranjost dežele. Dne 26. no-rembra » vzete v okolici Tripolisa kraja Henni Mesri. Kmalu nato sta padla tudi znamenita aza Ainzara, ki Je nekako križišče za velike ravanske ceste. Meseca decembra sta padla lijanom v roke dva obrežna kraja Tadjura Sanzur. Iz Ainzara, 20 kilometrov od Tripo-i. so prodirali Italijani v puščavo, kjer so se larili s Turki pri Bir Tobrasu. Zmanjkalo jim te streljiva, domači vodniki so jih preslepili in jih pripeljali pred številno močnejšega sovražnika. Začeli so se umikati; da jih ni varovala koč in niso dobili takoj pomoči iz Ainzare, bi j>U ves oddelek uničen. V letu 1912. so se vrgli Italijani na ostale Obrežne kraje, kjer jim Je brodovje posebno lobro služilo. 16. aprila so vzeli Buhamer, 8. julija Sanzur, 16. julija Buleita. 28. junija Sidi fcaid, 9. julija Misrota, 15. Julija Sidi Ali in i. avgusta Zuaro. Zadnja praska r vojski je bila JO. septembra, ko je general Ragni vzel Sidi-(Jel-Hai v oazi Sanzur. Razun obrežnih krajev v Tripolitaniji Je Sapravljajo italijanskoy brodovje tudi izpade ia druga turška pomorska mesta. Dne 16. aprila je napadlo Bejrut, 17. maja je vzelo otok Rod. Najdrznejši pa je bil napad na Dardanele ^ noči od 18. na 19. julija 1912, ki se je končal Ja Italijane skoro brez vseh izgub. Italijani so imeli na razpolago tudi letalne jtroje, ki se pa v Afriki niso posebno obnesli. Posebne razmere v puščavi, palmovi gaji, pe-ičeni hribi, svetlikanje solnca, vse to je vpll-falo na aviatike silno neugodno, tako da so )e večkrat zmolili. Največ težav so imeli Italijani s prodira-tjem v notranjost dežele, v puščavo. Ker kodi niso bili sposobni za to delo, so rabili ka-hele, a teh ni bilo na razpolago. Napraviti so Korali slednjič železnico, ki so jo pa morali leprestano stražiti. Velik križ so imeli tudi z jodo, ki so jo morali od morskega brega dova- Ljubljana in Kranjsko. — Sodrug Etbin Kristan v Ameriki. Arne- feSki listi pišejo, kako velik uspeh ima agita-fljsko potovanje sodruga Etbina Kristana v (dmeriki. Dne 23. septembra je pričela svoja za dalj časa odmerjena posvetovanja Slovenska Narodna Podporna Jednota, organizacija slovenskih delavcev v Ameriki. Glasilo naših slovenskih ameriških sodrugov »Proletarec« piše ob tej priliki: »Sodeč po raznih izvajanih in drugih okoliščinah, z opravičenostjo trdimo, da je velika večina zborujočih delegatov socialističnega mišljenja. To trditev tudi potrjuje dejstvo, da je bilo sodrugu E. Kristanu soglasno dovoljeno govoriti daljši nagovor na delegate, ki so tega neustrašenega borilca za delavske koristi in napredek pozdravili z burnim navdušenjem, ga poslušali z veliko paznostjo ter ob vsaki priliki dali duška svojim čutilom z burnim aplavzom. Kristanov govor je bil mojster-ski. Jedro istega je bilo, da človek ni tak, kakršen je po svoji volji, marveč da so ga razmere takega naredile; zato pa je treba najprvo spremeniti razmere in razmere bodo ljudi spremenile. Pojasnjeval je, kako se da vse to doseči potom združenja zatiranih v močne politične, to je socialistične organizacije, ter gospodarske organizacije, to so strokovne organizacije ali unije. Kristanov nagovor na konvenciji je trajal skoro eno uro in pol.« O Kristanovem bivanju v Milwaukeeju piše isti bratski list: »Kakor napovedano, se je vršil Kristanov shod v petek zvečer (20. septembra). Slovenski in drugi jugoslovanski delavci so ob tej priliki pokazali, da vedo ceniti vrednost Kristanovega shoda v polni meri, kajti udeležba tega shoda je bila nepričakovano velika. V nedeljo dopoldne je sodrug Kristan govoril hr-vatsko. Tudi ta shod znači velik korak naprej v gibanju tukajšnjega jugoslovanskega proletariata. V ponedeljek popoldne se je sodrug Kristan odpeljal v Kansas v spremstvu sodruga Frank Podboja.« — Iz Amerike. »Delavska tiskovna družba v Ljubljani« je poslala 6000 kom. brošur v Ameriko, da jih ondotni sodrugi razpečajo med slovenske delavce ob priliki predavanj sodruga Etbina Kristana Agilni ameriški sodrug Frank Petrich naznanja sedaj, da se bodo brošure malone vse razprodale in da uspevajo shodi sodruga Etb. Kristana nad vse sijajno. Piše doslovno: »Samo to je škoda, ker moramo vse omejiti na čas in gmotne razmere. Skoro vsak teden pride po troje pisem s prošnjo, naj pošljemo Etbina Kristana tudi njim. da povrnejo vse stroške. Seveda se na te prošnje — žal, ne moremo ozirati, ker so vsi shodi določeni po programu. Kjer ie govoril, se povsod čuje, da bo moral priti zopet...« — Mi se tudi od srca veselimo lepih uspehov našega sodruga Etb. Kristana. — Iz tobačne tovarne nam pišejo: Društvo zdravnikov na Kranjskem si je 3. t m. ogledalo ljubljansko tobačno tovarno. In »Slov. Narod« ter »Dan« sta zatrobentala lio-zano o naših zdravstvenih napravah, kakor da bi bile najmoderneje in najvzorneje urejene. Ampak povedati moramo, da za enkrat še nimamo paradiža. Patjomkinove vasi se lahko kažejo takim ljudem, ki jih je milejša usoda obvarovala pred delom v tobačni tovarni. Kdor pa mora hoditi nekaj let na kapitalistično tlako v našo tovarno in so mu znani vsi oddelki, bo malo drugačnih misli kakor pa sta »Narodov« in »Dnevov« dopisnik, ki hvalita, kako je v zdravstvenem oziru vse lepo urejeno. Priporočali bi navdušenima dopisnikoma, da popeljeta poleti meseca julija in avgusta gospode zdravnike v tobačno tovarno prepričat se, kako čudovito blag vonj dehti po oddelkih ob 30 stopinjah toplote. In povedeta naj jih po kleteh, da vidijo, kako poganjajo gobe iz zida in sten ter ustvarjajo tuberkulozi prav udobno bivališče. Povedeta naj jih v sušilnice, kjer se suše smotke, povedeta naj jih tje, kjer delajo tobak vlažen s paro: povsod tu je paradiž, samo razlika je ta, da so v paradižu jabolka letela na tla, tu pa nas škrope rosne kaplje od vročine. In stranišča so taka, kakor da bi jih bil dal napraviti Metuzalem, kakor nalašč pripravljena, da se človek nevarno prehladi. Obema vnetima dopisnikoma priporočamo, naj delata malo manj vode, saj jo imamo itak dovolj letos v Ljubljani, ker vedno dežuje. Dopisnika naj tudi pokažeta gospodom zdravnikom bolniško kniivo, da se uverijo, koliko stotin delavk je vedno bolnih in koliko je bolnih za jetiko. Naše mnenje pa je tako, da bacili jetike ne prilete z lune, ampak da imajo v tobačni tovarni kaj prijetno gnezdišče. — Šiška. V liberalnih in klerikalnih listih beremo sempatja tudi kaj iz Šiške. Klerikalci naznanjajo, da delajo; liberalci pa »delajo«. Mi bi prosili liberalno gospodo, ki ima občino v roki, naj res d e 1 a. in sicer naj se sedaj, ko je lepo vreme, popravijo ceste in pota, da bo po zimi mogoče hoditi zunaj. — V Tržiču poleg kolodvora stoji ponosna stavba, ki ima firmo Peter Kozina et Go. »Slovenec« piše v sobotni številki, da je to najmodernejša stavba. Res je to — samo eno bi bilo treba, da bi se v nji uposlene delavce bolj moderno, to se pravi: boljše plačevalo. Ob sedanji draginji so pač taki zaslužki majhni. »Slovenec bo najbrže zavpil, »še preveliki so, kajti — delavci se celo v teh časih predrznejo prirediti veselico in iti v gostilno« . . . Klerikalni pobožnjakoviči delavca le takrat vidijo, če gre na kako zabavo ter takoj kriče, glejte — še na zabave hodijo. Kakor bi si delavec ne smel privoščiti nobene zabave! — Morala na Savi (obč. Jesenice). Svoj čas smo poročali, kako se naši klerikalci radi jeze nad moralo socialnih demokratov. Laži so jim dobre, samo, da se morejo »povzdigovati« nad nami. Mi smo zato zadnjič omenili nekaj »štikelcov« jeseniške klerikalne morale. Zdaj se pa jeze ter hočejo utajiti, kar je neutaj-ljivo. Gospodje okrog »Katoliškega doma« — nii se ne zgražamo vsled dejanj, mi Vas ne sodimo, saj se obsojate sami s svojimi dejanji. Ljudje božji — pamet, pamet! Kar je »Zarja« omenjala, je vendar vse res! Prič je dovolj na razpolago! — Predavanje v Mestnem domu. Snoči je dramaturg slovenskega gledališča pesnik Oton Zupančič v Mestnem domu pred mnogobrolnim občinstvom predaval o izreki Slovenskega jezika. Pokazal je, da bilabialna izreka trdega »I« (na koncu besed in pred konzonanti) ni dialektična, temveč je v duhu slovenskega jezika, da je pravilna in blagoglasna, da je elanje napačno, ker je tuje izvirku živega jezika, ljudski govorici. Logično premišljeno in umetniško dovršeno predavanje — ki se nanj še povrnemo — je občmstvo s slastjo poslušalo in spremilo z iskrenim aplavzom. — Nato je g. R. Pustoslemšek pokazal skioptične slike iz Macedonije in Stare Srbije, ki jih je prinesel s svojega potovanja. Na njegovi izreki smo prav močno občutili uspeh Zupančičevih besed. — Anketa o izreki. Čujemo. da namerava intendanca slov. gledališča vkratkem sklicati ustno anketo o izreki slovenskega jezika in povabiti na sodelovanje veščake. Misel prav toplo pozdravljamo in želimo, da sprejme v program nameravane ankete tudi vprašanje o pisavi slovenskega jezika. — Iz abecedarske pravde. V »Dnevu« či-tamo: »Nismo proti pravi narodni izgovarjavi, ampak proti spakam -- te pa se pojavljajo pri »1«. kakor pri »v« — in zato smo bili za »1«. S tem je za nas vprašanje rešeno.« Ali ne tiči v tem »zato« mala logična hibica? Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek se (za parabonente) prvič na slovenskem odru vprizori Skcwrormekova vaška komedija v treh dejanjih »Štev. 17«, humorja polna, vele-zabavna igra. ki orisuje ljubezensko zgodbo jetnika št. 17 in počenjanje tihotapcev ob nem-ško-poljski meji. Pred uprizoritvijo in med odmori koncertira orkester* Slovenske Filharmonije« tele ‘zbrane komade: 1. Strauss: Ou-vertura v 1001 noč: 2. Foerster: »Obletnica« iz opere »Gorenjski slavček«; 3. Ganne: »La czarm«. mazurka. — Nadejati se je mnogoštevilnega obiska. — V torek 22.. t. m. se uprizori Wagnerjeva velika opera »Večni mornar«, kmalu za tem pride kot prva letošnja opereta Suppčjev »Boccaccio« na oder. Fotografije novoangažiranih tenorjev g. Blassa in g. Von-dre so razstavljene pri g. Magdiču in g. Schwentnerju. — Josip Celestina umrl Včeraj zjutraj ob treh je po dolgi in mučni bolezni umrl v tukajšnjem Leonišču umirovljeni profesor ljubljanskega učiteljišča gospod Josip Celestina v starosti 67 let. Pokojnik ni bil samo odličen učitelj, nego si je pridobil veliko zaslugo kot spi-satelj prve slovenske matematike. Pred mnogimi leti je pokojni oslepel in vsled tega šel v pokoj. Pogreb bo danes ob pol 5. popoldne iz Leonišča k Sv. Križu. Bodi niu blag spomin! — Umrli so v Ljbljanl: Rahela Pavlovec, hči železniškega čuvaja, 17 let. — Katarina Ulčar, bivša dninarica, 73 let. — Marija Gril, mestna uboga, 83 let. — Matej Robič, gostilničar, 41 let. — Marija Klemenčič, žena tovarniškega delavca, 37 let. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo V Ameriko 90 Slovencev, 40 Hrvatov, 19 Ogrov in 27 Mace-doncev, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov in 17 Črnogorcev. 17 Slovencev Je šlo na Weltfalsko, 14 Hrvatov se je odpeljalo V Prago, 40 pa na Dolenjsko, 35 Kočevarjev je šlo na Dunaj kostanj peč. — Gadja zalega. G. nadpoštar Anton Ber-čon iz Ljubljane je v Javorju pri Šmartnem vjel gada izredne velikosti. Kača je v neljubi ji ječi izlegla 6 po 20 cm dolgih mladičev. Kdor se zanima, si lahko to gadjo zalego ogleda v Javorju pri Šmartnem. — Izgubljeno in najdeno. Čevljar Kalan je izgubil zgornji del neizgotovljenih čevljev in nekaj čevljarskih drobnarij. — G. dr. Fran Suhadolnik je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Kinematogral »Ideal«. Danes zadnji dan lepega sporeda. Omeniti je posebno Nordisko dramo »Srčno z 1 at o« iz Pathejoznal, druge slike so prve vrste. Jutri Specialni večer, soboto Nordiskifilm »Mož brez vesti«. V torek senzacijska drama »Skrivnost iz Monte-Carla«. — Listnica uredništva. T. R. v T.: Vašo željo smo sporočili uredništvu »Rudarja«, ki bo članek priobčil. Pozdravi Hlapec Jernej pred obrtnim sodiščem. Nedavno je tožil poslovodja svojega gospodarja, delniško družbo, za odškodnino, ker ga je bila družba odpustila iz službe, ne da bi mu bila odpovedala. Obrtno sodišče prve instance je zahtevek odklonilo, ker poslovodja ni bil uslužbenec družbe, nego le namestnik ravnateljev, ki je poslovodjo najel, in bi ga moral tudi plačati. Tožitelj ni bil zadovoljen s to razsodbo in je vložil pritožbo na vzklicno sodišče, kjer se je pa dognala poravnava med to-žiteliem, ravnateljem in družbo. Če hočemo presojati spor, moramo poznati vsaj v glavnem medsebojno pogodbeno in službeno razmerje udeležencev. Družba je dajala prejšnja leta svoj obrat v najem, a to ji ni več ugajalo. Zato je nastavila ravnatelja, ga nagradila in mu priznala tudi nekaj odstotkov dobička, če bi dobiček presegal določeni znesek čistega dobička. Ravnatelj je nastavljal vse osobje in tudi poslovodje, le knjigovodjo je morala potrditi družba. Ravnatelj, ki je najel tožitelja, je imel poslovodjo v službi, ki pa po mnenju družbe ni zadostoval in ravnatelj je na ta očitek najel še tožitelja in ga nekaj časa tudi sam plačeval. Ravnatelj sam ni upravljal podjetja, jamčil je pa za škodo, ki bi nastala, ni stanoval v obratu, dasi je imel pravico do stanovanja. Tožnik, ki je po mnenju družbe bil samo namestnik ravnateljev, je imel v obratu hrano in stanovanje ter plačo, ki jo je pa nakazoval ravnatelj, nazadnje tudi na račun družbe. Ravnatelj je namreč razdrl pogodbo z družbo. Rekel je sicer tožitelju, da je odslej njegov delodajalec družba, ker sam stopi iz pogodbenega razmerja z družbo. Družba se je nato pogodila z uslužbenci, a tozi-telju pa ni odDovedala in ne nove pogodbe na- pravila z njun ter se je izgovarjala pozneje, da je bil tožitelj le namestnik ravnateljev, torej njegov uslužbenec, s katerim družba ni sklenila nobene pogodbe in ga sploh ni sprejela V, službo. Vse druge podrobnosti, ki jih je še jako mnogo v pogodbi, so po našem mnenju tukaj nepotrebne. Iz navedenih dejstev je še razvidno, kakšno razmerje je pravzaprav obstajalo v obratu in iz teh dejstev utegnemo tudi sklepati, ali je bila tožitelju dolžna plačilo družba ali pa prejšnji ravnatelj družbe. Za nas more biti merodajno le to: 1. ali je ravnatelj najemnik obrata ali pa le honoriran ravnatelj (uslužbenec) in 2. ali je bil tožitelj uslužbenec ravnateljev (kakor dekla ali hlapec, kuharica ali kočijaž), ali pa uslužbenec družbe,j ki ga pred obrtnim sodiščem in tudi že prej! družba ni hotela priznati. Ravnatelj je dobival nagrado, če se je pravi pridno brigal za obrat, da je narasel dobiček! nad določeni znesek, pa šc pogojene odstotke. Iz teh pogodbenih določb je razvidno, da je btl ravnatelj nastavljenec družbe; dobival je nagrado in eventualno »akordno« nagrado in družba Je obrat tudi sama nadzorovala. Ravnatelj je vodil obrat na račun družbe in je s svojim imetjem jamčil (kavcija), da se doseže določeni dobiček in da poravna eventualno škodo, ki bi nastala pod njegovim vodstvom po uslužbencih ali drugače po njegovi krivdi. Ravnatelj, je bil torej nastavljenec družbe, ki je prevzel garancijo, da bo obrat uspeval, ni pa imel iz tega razmerja nobenega deleža kot podjetnik,* Nastavljal je uslužbence, ki so imeli v obrata tudi vso oskrbo, hrano in stanovanje. Tako je bilo tudi s tožiteljem. Tožitelja je sprejel v službo ravnatelj in se pogodil z njim. On sam Je mislil, da je ravnatelj njegov gospodar, šele ko je prišlo do spora in ravnatelj ni bii več sopogodbenik družbe, je stavil svoj zahtevek na družbo. Vsekakor pa je delal v obratu in na račun družbe; čeprav ga je spočetka plačeval ravnatelj sattf iz svojega honorarja. Če se ozremo še enkrat na ravnateljevo pogodbo z družbo, moramo konstatirati, da se službeno razmerje uslužbencev prav nič no. spremeni, če tpdi ni take določbe v pogodbi, KI bi dovoljevala ravnatelju »namestnika«, zakaj merodajno je in more biti le, za koga in kje je. delal tožitelj. To vprašanje je sicer preporno,( ker se da z raznimi pogodbami izbegavati jedro, službenega razmerja in omejevati načelo, ki je pa že fiksirano v § 9 zakona glede zavarovaj nja proti nezgodam. Tam je izrečeno načelo, aaC se smatra za podjetnika tisti, na čigar račun se vrši obrat. Zavarovalnica proti nezgodan^ bi bila torej v primeru, če bi bila za tožitelja] zahtevala kakšno prispevanje tožila družbo,' ne pa ravnatelja, ker je tožitelj delal za družbo^ in v njenih obratih, ki so podvrženi zavarovanju. To načelo torej, ki je določeno že v ome-^ nienem zakonu, mora obveljati tudi pred obrt4 liim sodiščem, ker je službeno razmerje, ka-f kršno je hotel imeti toženec nezmisel in v slu gorenjega v zakonu izrečenega načela tUO^ nezakonito. . Če bi ne bilo prišlo pred vzklicnun sod*-, ščem do poravnave, bi bil moral tožitelj romati kakor večni Ahasver od firme do firme, in povsod bi ga bili smeli odgnati še z večjo pra-j vico nego so ga pri obrtnem sodišču prve in-* stance Naše mnenje je torej v tem spornem slu=. čaju, da je bil tožitelj v zmislu v zakonu dolo-( čenega načela opravičen zahtevati odškodnino le od družbe in družba kot taka nima niti pra-^ vice zahtevati, da bi ji prejšnji ravnatelj povrnil nastalo škodo, ker je družba sama kriva^ da se ni službeno razmerje pravilno razdrlo in da bi bil ravnotako tožitelj, če bi bil tožil prejšnjega ravnatelja, utegnil tudi izgubiti tožbo. ___________ Goriško. — Škandali v bolnišnici usmiljenih bratov, v Gorici. Pred časom smo objavili pod tem za-glavjem notico o razmerah v goriški bolnišnic* usmiljenih bratov. Zdaj smo dobili z druge strani informacijo, da so v tej bolnici bolniki s kužnimi boleznimi strogo ločeni od ostalih bolnikov, da usmiljeni bratje ne opravljajo zdravniških poslov, da je kirurgi&ai in oddelek podrejen posebitemo zdravniku kirurgu-operaterju in da dr. Brecelj, ki ima kvalifikacijo za notranje bolezni in je primarij tega oddelka, sploh nikdar n e operira. Ker nant v vsej zadevi ni šlo za napade, temveč le z a stvarno kritiko nedostatkov, smo rade volje objavili to informacijo. _ — Obsojen tat. Tatvin je bil obtožen 281etni Fran Črnologar iz Gorenje Kanomlje, in sicer je ukradel v Kanalu 50 K, tri prstane, verižico itd., potem v Jagrščah 30 K, obleko nekemu Rjavcu potem v Idriji; nato se je klatil okoli brez posla. Sodni dvor mu je prisodil 15 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Trst. — Pevski zbor »Ljudskega odra« ima nes zvečer v gostilni »International«, *' J Boccaccio 25, svojo redno sejo. Kma naš pevski zbor zopet nastopiti, J«*® * P -trebno, da se udeležujejo pevci vseh vaj redno 111 t0!?°Dramatičnl odsek ^u4ske^a.odra<<-V| soboto vaja v zeleni dvorani za igro »Tovarna«. Nihče naj ne manjka Od Sv. Križa smo dobili sledeče vrstice, ki jih objavljamo dobesedno: Naši Sokoli in drugi narodnjaki, ki niso dali dosedaj od sebe ne duha ne sluha, so se končno zbudili. Kar se ni posrečilo tržaškim hujskačem in domačim narodnim voditeljem, se je posrečilo našemu novemu vinu. Zbudili so se in začeli svoje »delovanje« po vzgoji tržaških nacionalnih hujskačev. Sredstva njihovega delovanja so postali pretepi. Pretepali bi pa bili radi nenarod-njakie; najraje bi bili mlatili po delavskih gin- Vati', ff naši kriški narodnjakarji in njihovi voditelji so posebne vrste ljudje. Priklatili so se (V Križ iz vseh mogočih vetrov sveta, iz vseh mogočih krajev mile slovenske domovine. Se-jdaj pohajajo po naši vasi in človeku, ki jih gleda, se zdi, da vidi toliko vreč, polnih vsemogočih neumnosti in oslarij. Ti sokolei, ki ne Vedo odgovoriti, ako jih kdo vpraša po najbližji boti na postajo, ti sokolei, ki jih domačini poznajo za divjake, so začeli napadati domače prebivalce kakor navadni pocestni roparji in raz-Iboiniki. Nič ne bi dejali, ako bi imeli pogum batno pri delavcih, ki znajo odgovarjati tudi z •narodnimi sredstvi, ampak svoj pogum in svoje Mtolske sposobnosti kažejo največ z napadanjem otrok, katerih očetje so socialni demo-kratje. z napadanjem hromih oseb in starcev, se^ predrznejo braniti otroke. Cirila in Metoda in Sokola so spravili še ob košček dobrega «nena, ki so ga imeli dosedaj. »Na zdar« so sl febrali za svoj bojni klic in postali so narodne žverine. Toda domači delava so sklenili napraviti narodnjaškemu razbojništvu konec. In napravili ga bodo, pa če bi si morali zato uma-®ati svoje roke. Odkar so si pridobili pri nas Socialni demokratje vpliv in moč, ni bilo več hobenih pretepov, katerih je bila naša vas feotaa dokler so vladali tu narodnjaki. In sedaj M knsci narodnjaki domišljajo, da se jim bo «ovolilo uganjati take razbojniške komedije, nmpak'aa ne do nobenih nesporazumi jen j, bi naprosili najprej voditelje kriških sokolcev in Brugačnih narodnjakov, gospode Pakiža, Križ-toiana in Košuto, da prevzamejo oni nalogo, dopovedati svojim učencem, da Križ ni vstvarjen :a tako drhal. Vprašali bi jih, ako se sploh sma-ajo za sposobne vršiti posel voditeljev nacio-Tizma v Križu. Mislimo si, da se imenovana »jica pač ne strinja z dejanji, ki so jih izvr-njihovi učenci v pretečenih dneh. Ako se ej ne strinja^ bi imenovanim trem gospodom oročali, naj dajejo svojim narodnjakom lesto sokolskih uniform in drugih sokolskih »dmetov, raje knjige, časnike in druga izobra-ralna sredstva. To bo bolj koristno. Kriški lefavci ne zahtevajo od nikogar, da mora poleti socialni demokrat. Vsakemu priznajo pra-’K», agitirati za svoje ideje. Toda od n o b e -ega se ne bodo puščali zasramovati in nočnemu ne bodo dovolili pretepati svojih otrok, o naj si zapomnijo vsi, katerim so namenjene te besede. Drugače bo treba poseči po drugih, di neprijetnih sredstvih. — Resnoba na shodih pol društva »Edi-lOSt« v Trstu. Na shodu, ki ga je priredilo po-itično društvo »Edinost« 6. oktobra v »Narod-lem domu«, je govoril dr. Wilfan tudi o vodovodnem vprašanju. Ko je govoril o tem, so mu išle iz ust tudi sledeče drastične besede: »Uspeh (glede na ugodno stanje vodovodnega prašanja) ni bil toliko socialno demokratski, akor naš, in to tem manj, ker tudi pri socialah demokratih velikokrat stopa na mesto itvarnosti strankarska strast.« Kaj tacega ima >ogiim izpregovoriti odvetnik in narodni vodja, Jci bi biJ. izredno rad resen in ki bi želel, da se ea smatra za nepristranskega. In tako resno se Sovori na shodih onega tržaškega društva, ki le za tržaške narodnjake najvišja inštanca. Slovenski narodni mestni svetovalci, ki se niso lo danes nikdar nič zanimali za administra-ivne stvari v tržaški občini in ki se za vodovodno vprašanje niso zanimali toliko časa, dokler jih ni v to prisilila tržaška slovenska jav-»ost, bi si radi lastili sedaj uspeh zato, da je Bobro iztekel boj proti timavskemu vodovodu, uspeh bi sl radi lastili oni, med tem ko ve es svet. da so bili prvotno glede vodovoda leedini in da Je glasoval slovenski zastopnik v odovodni komisiji za timavski vodovod, »r. Wilfan je, dokler molči, zelo resna in vsega loštovanja vredna oseba. Zato mu svetujemo, laj le vedno molči, ako noče premnogokrat »smešiti svojega društva in svoje stranke predi avnostjo. Zakaj omenjena baharija ima v sebi tako malo resnosti, da postane resnost na sho-lih političnega društva »Edinost« zelo dvom-liva zadeva, r*ko pojde še dolgo tako naprej. ! . — Ztnkovaiuski slepar. Pred kratkim je prišla v Trst Antonija Rebulka, ki je služila več let pri odlični rodbini v Egiptu. S sabo je jrinesla več tisoč kron prihrankov. Prišla Je v Trst, da bi se omožila. Seznanila se je z tr-jovskim potnikom Francom Pangosom, ki je veseli nevesti obljubil, da jo poroči v par mesecih, ko nastopi stalno dobro službo v Tr-iiču. Rebulova je bila vsa vesela in življenje led obema je postalo popolnoma intimno. Re-»ulova je najela stanovanje kupila opravo in »alo in čakala na poroko. Ker je ženin poroko redno bolj odlašal, se ji je končno vendar po-ivil sum proti svojemu ženinu in kmalu je zve-ela, da je njen ljubljeni ženin že oženjen. Za-tevala je od njega odškodnino, ta pa ji je zagrozil, da fo naznani zaradi vlačugarstva, če ta ne pusti pri miru. Rebulova se seveda za ® ST°žnJe n* ztn®n'la» ovadila je celo zadevo policiji, ki Je snoči oženjenega ženina aretirala v neki nočni kavarni. Rebulovo stane to ženi-bvanje čez 2000 K. Vestnik organizacij. Mesečni shod podružnice lesnih delavcev bo v ne- “elio dne 20 t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri “Levu* fi* Narije Terezije ce»tl S skodom bo združeno tudi pre-; ®v*nje, nt katero s se člane opozarjamo. L . Kovinarji imajo danes zvečer takoj po delu v dru-f flfuŽtvenih prostorih sejo. k Zadnje vesti. . VOJNA HA BALKANU. s Črnogorskega bojišča. k Nove črnogorske zmage. Cetinje, 16. oktobra. Črnogorska armada zmagonosno zavzela trdnjavo Hum, zadnjo jKrdbo pred Skadrom Med turškimi vjetniki 62 častnikov, med njimi tudi poveljnik trd-ave Tuzi. . Sarajevo, 16. oktobra. Črnogorci so za-«ell vse utrdbe nad Gusinjem in ugrabili štiri topove. Danes bombardirajo Berane. Južna armada pod poveljstvom vojnega ministra Mar-tinoviča je prekoračila Bojano, da napade trdnjavo Taraboš, ključ do Skadra. Gibanje črnogorskih čet. Cetinje, 16. oktobra. Črnogorsko glavno taborišče se je preselilo iz Podgorice v Milš. Solun, 16. oktobra. Črnogorske čete korakajo proti Andrijevici ter Kranji in Lugi južno vzhodno od Beran. Črnogorske čete se pomikajo proti Rožaju, kjer sta se jim postavila v bran dva turška bataljona. Vnel se je krvav boj, ki do sedaj še ni odločen. Cetinje, 16. oktobra. Severna črnogorska armada, ki je zavzela Bjelo polje, koraka proti Kosovemu polju. Vesti o zavzetju Skadra še niso potrjene, vendar pa je gotovo, ker je padla že zadnja trdnjava severno od Skadra, da ne bodo Črnogorci naleteli na prevelik odpor ter da bodo v kratkem zavzeli Skader. Cetinje, 16. oktobra. Kralj je snoči sprejel v avdijenci poveljnika turške posadke v Tuziju Miralaj Alibega. Mesto je bilo zopet ilumini-rano, prebivalstvo se vede zelo taktno proti turškim vjetnikom. Podgorica, 17. oktobra. Severna armada pod poveljstvom generala Vukotiča napada prav srdito utrdbo Berane, ki jo Turki branijo z vso hrabrostjo. V črnogorskem taborišču pričakujejo, da pade trdnjava še danes Črnogorcem v pest. Po zavzetju Beran se tudi Plevlje ne bo moglo dolgo držati, ker upajo Črnogorci s srbsko pomočjo odrezati Turkom pot. Podgorica, 17. oktobra. Divizija vojnega ministra Martlnoviča, ki prodira od juga, je odšla v sredo iz Kletine in je dospela do Tara-boša. Zadela ni na pohodu na nobene resne zapreke. Z lehkoto je zavzela utrdbe Katraolo, Vladino in Sofo ter stražnici pri Zeliti in Gorici. Dve utrdbi so Črnogorci s krepkim bombardiranjem razrušili. Turški postojanki Rado-vac In Lipovino je zavzela pehota. Po zavzetju Lipovine je prodiralo levo krilo na desnem bregu Skadrskega jezera in zavzelo po trdovratnem odporu s turške strani holma Pet Ubala in Ceklo. Črnogorci zavzeli berane. Podgorica, 17. oktobra. Po Ijutera dvadnev-nem boju so Črnogorci zavzeli Berane. Izgube na obeh straneh so jako velike. Črnogorci so uplenili 14 topov, mnogo streliva in drugega vojnega gradiva. 5000, 2300 ALI 500 VOJNIH JETNIKOV? • 500 vjetnikov v Tuzi? Berlin, 16. oktobra. »Berliner Tageblatt« poroča, da je štela turška posadka v Tuzi le 500 mož in da jih Črnogorci niso mogli vjetl 5000. 2300 vjetnikov? Podgorica, 16. oktobra, število v Tuzi vje-tih turških vojakov znaša 2300. Število vseh jetnikov v črnogorskem jetništvu nad 3000. Vzdrževanje teh množic dela črnogorski vladi skrbi, ker zaloge živeža niso velike. Prevoz jetnikov v Podgorico. Podgorica, 17. oktobra. V Tuzi in v Humu vjete Turke — v Humu znaša število jetnikov 250 — so prepeljali v Podgorico. POMOČ SKADRU. Črnogorski neuspehi. Solun, 17. oktobra. Iz El Basana in drugih krajev korakajo turške čete proti Skadru on-dotni posadki na pomoč. Turške čete so odbile črnogorski napad na Taraboš; Črnogorci imajo velike izgube. Solun, 17. oktobra. Poskusi Črnogorcev, da z Bojane napadejo Skader, so se izjalovili. Carigrad, 17. oktobra. Štirje turški bataljoni regularne vojske so razkropile 8000 mož broječ oddelek Črnogorcev v bližini Kranje. Črnogorci imajo velike izgube, do 600 mrtvih. TEŽAVE ČRNOGORCEV V SANDŽAKU. Boji s prebivalstvom. Solun, 17. oktobra. Prodiranje Črnogorcev v Sandžaku je jako težavno, ker nadlegujejo črnogorsko vojsko ponoči in po dnevi prostovoljne čete domačinov. Postojanke, ki so jih osvojili, bodo težko branili, če dojdejo ojačenja. BOJI NA SRBSKI MEJI. Praske pri Kraljevu. Solun, 17. oktobra. Pri Kraljevu so se vneli spopadi med srbskimi in turškimi obmejnimi četami; Srbi so streljali iz topov na turške stražnice in tudi Turki so odgovorili z bombardiranjem. Boj traja na črti do Trgovišta. Podrobnosti boja pri Ristovcu. Belgrad, 16. oktobra. O spopadu med Turki in Srbi pri Ristovcu se poročajo še te-le podrobnosti: Borba na meji okrog Ristovca in Vrtogoša je trajala od ranega jutra do poznega večera. Na srbsko ozemlje je vdrla turška konjenica. Njej je sledila pehota, ki je zavzela pozicije nad Ristovcem. Od tu so Turki ves dan streljali na srbske obmejne straže. Turške kroglje so padale v Ristovec kakor proso, zato si ni nihče upal na cesto. V vasi je mahoma prenehal ves promet. Carinarski urad ob železniški postaji je ustavil svoje poslovanje. Uradniki so zahtevali vojaško pomoč. Toda poveljnik v bližini se nahajajočega vojaškega od-*e P^Povedal vojakom, da bi streljali na tursko stran. Ob koncu koncev so obmejni voji sami potisnili Turke nazaj. Na srbskem ozem-iju so Turki pustili dva mrtveca. PRASKE NA BOLGARSKI MEJI. Uničena bolgarska četa. Solun, 17. oktobra. Vojaško opremljene bolgarske in grške čete nadlegujejo obmejne kraje. V okolici Kopriitii so turške obmejne straže uničile malo bolgarsko četo pod poveljstvom Illje, ki je nameravala z dinamitnimi atentati razdejati most. BOLGARIJA Vojna napoved Bolgarske. Sofija, 16. oktobra. Uradno poročajo, da današnji ministrski svet ni še storil definitivr nih sklepov glede vojne napovedi. Zaradi pretrganja vseh diplomatičnih vezi je ulthnatum nepotreben. Najbrže razglase še jutri vojno napoved z manifestom. Sofija, 17. oktobra. Vojna napoved ne bo razglašena v Sofiji, temveč jo bo prebral kralj pred armado in s tem se bo pričela vojna. Bolgarska armada. Sofija, 17. oktobra. V teku današnjega dne bo koncentracija bolgarske armade končana. Bolgarska armada bo razdeljena na dve veliki četi. Prva, močnejša, bo osredotočena v vzhodni Bolgariji, njeno glavno taborišče bo v Starazagori, kjer bo tudi kralj. Šteje 250 tisoč vojakov. Druga četa ima le 95 tisoč vojakov in bo najbrže delala skupno s srbsko armado. Carigrad, 17. oktobra. »Tanin« poroča, da koncentracija bolgarske armade ne bo tako hitro izvedena, ker primanjkuje transportnih sredstev. Bolgarske čete so se oddaljile od meje za 25 kilometrov. Na meji je ostalo le nekaj predstraž. Odhod turškega poslaništva iz Sofije. Sofija, 16. oktobra. Danes ob 10. ponoči je odpotovalo vse osobje turškega poslaništva iz Sofije. SRBIJA. Odhod turškega poslanika Iz Belgradai. Belgrad, 16. oktobra. Ob 6. zvečer je zapustilo vse osobje turškega poslaništva Belgrad. Odpeljali so se čez Zemun in Romunijo v Carigrad. Na ladjini postaji so se poslovili od turškega poslanika vsi zastopniki velevlasti, med njimi tudi avstrijsko-ogrski poslanik Ugron in ruski poslanik Hardtwig. Turški podaniki v Belgradu so pod varstvom nemškega poslanika Griesingerja. Srbska armada. Belgrad, 17. oktobra. Prvi poziv. 170.000 mož, je že odšel proti Jugu. Rezervisti imajo civilno obleko. Drugi poziv, 85.000 mož, že stoji na jugu. Ttetji poziv, vsi rezervisti od 38. do 46. leta se zbira. Zelo občutijo pomanjkanje oficirjev. Srbija jih ima 2000 y, miru in rabi jih v vojni 7000. GRŠKA. Mornarica. Atene, 17. oktobra. Na koncu včerajšnje zbornične^ seje je izjavil mornariški minister, da je grško brodovje pripravljeno in lahko vzdrži vojno eno leto. S številkami je dokazal premoč grškega brodovja nad turškim. TURČIJA PRED VOJNO. i Odgovor na bolgarsko-srbsko noto. Carigrad, 17. oktobra. Porta Je poslala svojima poslanikoma v Belgradu in Sofiji naslednji brzojav: Ker ne zasluži bolgarsko- srbska nota o vllajetlh v evropski Turčiji nobenega odgovora, smo pravkar pozvali svoje zastopnike v Sofiji In Belgradu, naj prekinejo vse stike z ondotniml oblastmi in se vrnejo v Carigrad. Upamo, da bodo velevlasti cenile naša prizadevanja za ohranitev miru, male države pa so opustile spoštljivost do velevlasti, ker so se ognile posredovanju in so se obrnile proti nam, ne da bi vpoštevale eksistenco Evrope. Pomoč Kurdov. Carigrad, 17. oktobra. Kurdi iz Derzime so ponudili turški vladi 1500 jezdecev za vojno. Inozemski prostovoljci za Turčijo. Carigrad, 17. oktobra. Zelo veliko inozemskih prostovoljcev se je ponudilo turški vladi. I orta bo v najkrajšem času odločila o sprejemu prostovoljcev. Turška armada. Carigrad, 17. oktobra. Vsak dan vozi trideset vlakov, katerih sleherni obstoji iz 25 vagonov, 10.000 do 12.000 rezervistov iz Ana-tolije v glavna stanovališča štirih turških armadnih zborov, ki so zbrani proti Bolgariji. Zbori so v Drinopolju, Kirkilisu, Carigradu in Galipoliju. Vsak zbor obsega tri divizije po 9000 mož. Ko dospo vse rezerve iz Male Azije, bodo šteli zbori 250.000 mož. S to silo upajo pokriti pot od Drinopolja do Carigrada. Trije armadni zbori v Skoplju, Monastirju in Solunu se bodo bojevali proti Srbom in Črnogorcem, v nujnem slučaju pa bodo podpirali štiri zbore v vzhodni Rumeliji. Turčija hoče takoj začeti z ofenzivo. Dovoljen odhod grškim ladjam. Carigrad, 17. oktobra. Porta je odredila, da smejo odpluti grške ladje, ki prevažajo tuje blago. PANIKA NA BORZI V BILBAO. Bilbao, 17. oktobra. Vsled balkanske vojne so na tukajšnji borzi močno padli vsi vrednostni papirji. Veliko trgovcev bo moralo likvidirati. MIR MED TURČIJO IN ITALIJO. Mirovni pogoji tajni. Carigrad, 17. oktobra. Turško-italijanski mirovni protokol so podpisali predvčerajšnjem ob 6. zvečer. Sporazumno z italijansko vlado je porta sklenila, da ne priobči mirovnih pogojev. MOLOHOVI SLUŽABNIKI NA DELU. Dunaj, 17. oktobra. Avstrijska delegacija je sprejela v torek tudi mornariški proračun in izredne izdatke za vojno mornarico (4(1 rniljo-novl). AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Plenarna seja. Dunaj, 17. oktobra. Včerajšnjo sejo je otvo-ril predsednik Dobernig tričetrt na enajst. Vnanji minister grof Berchtold je odgovarjajoč na tozadevno interpelacijo izjavil, da se ne da ničesa'* storiti proti izgonom avstrijskih državljanov iz Prusije (!!)• Delegat Exner omenja z veseljem mir med Italijo in Turčijo. Ponesrečena rešitev. Konservativni veleposestniki so uvedli akcijo, ki naj bi rehabilitirala grofa Clam-Mar- tinitza, kateremu sta delegata sodrug Schuh-meier in sodrug dr. Ellenbogen očitala udeležbo pri vojnih dobavah praške železarske družbe, kar postavlja plemenitega gospoda kot referenta za izredne kredite v čudno luč. Predsednik Dobernig naj bi s predsedniškega mesta izjavil, da grof Ciam-Martinitz ni v nobeni kupčijski zvezi z vojno upravo, tako so želeli konservativni veleposestniški prijatelji gospoda grofa. Predsednik Dobernig je stopil zaradi te zadeve v dogovor z ostalimi strankami, ki pa so se uprle nenavadnemu rehabilitacijskemu poskusu, in tako je zažeijena izjava izostala. Meščanske stranke proti zvezam konzumen-tov. — Socialni demokratje za konzumente. Delegat Kramaf zavzame stališče proti nameravani ustanovitvi vojaškega konzumnega društva. Delegat Schuhmeier zahteva povišanje plač v eraričnih smodnlšnicah. Polemizira proti izvajanjem dr. Kramafa, ki je zahteval, da ofi-| cirji ne smejo imeti konzumnih društev, in pravi, da imajo konzumentje pravico gospo-1 darsko se združevati. Delegat Pacher (nemška nacionalna zve-' aa) se odločno izjavi proti načrtu, da bi se pri-] padniki armade združevali v velikih gospodarskih organizacijah. Trgovci se morajo takitf organizacij po pravici bati kot oslabitve svoje itak zelo ogrožene gospodarske eksistence. Delegat Pittonl (soc. dem.) izjavi, da bi bilo nezakonito, če se oficirjem prepovedo gospodarske organizacije. Konzumentom mora' biti dovoljeno združevati se. t Delegat Exner opozarja, da je neki predhodnik vojnega ministia Izjavil, da ni v stanu prepovedati oficirjem pristopa k gospodarskim organizacijam. Nato so se sprejele resolucije o obrtnih in industrijskih dobavah. Poročevalec Kozlowski poroča o poljedelskih dobavah. Nato se brez "debate sprejmo splošna določila predlog skupnega finančnega ministr-j stva. Zatiranje socialno demokratičnega časopisja. Vojni minister Auffenberg odgovarja mi interpelacije. Odgovarjajoč na interpelacijo delegat* Schuhmeierja in sodrugov o konfiskaciji listo« izjavlja minister: »Ne maram se bliže pečati a tonom, v katerem je ubrana zlasti ena interpelacija. Tudi ne z ustmenimi izjavami, ki se se izrekle predvčerajšnjem. Reči morem le z gotovostjo, da nimam ne Jaz osebno ne .vojr ministrstvo kaj opraviti s konfiskacijsko pra kso. Nikdar nisem povzročil konfiskacije ali inspiriral. Tega sistema sem se držal doslej i« se ga bom. Seja se prekine za 10 minut. Referentjd konstatirajo soglašanje sklepov, obeh delega-j cij, nakar se sprejmo ysi sklepi v, tretjem bra4 nju. Vnanji minister grof Berchtold izreče dej legaciji cesarjevo zahvalo, predsednik DoberJ nig govori sklepni govor. Konec .seje ob pof dveh. _ , OGRSKA DELEGACIJA. Dunaj, 17. oktobra. Ogrska delegacija je( imela včeraj popoldne sklepno sejo, na kater^ se je konstatiralo soglašanje sklepov" avstrijska in ogrske delegacije. Nato je predsednik izjavUJ da je zasedanje pri kraju. SOCIALNO DEMOKRATIČNA ZMAGA. Opava, 17. oktobra. Pri včerajšnji ožji VOj litvi za 11. šlezki državnozborski volilni okraj je bil izvoljen sodiug dr. Sigmund Wltt. IZ AVSTRIJSKE MACEDONIJE. Koinplot za osvoboditev Jukič*. ; Zagreb, 16. oktobra. Policija le aretirala 14 dijakov, starih od 15 let in 8 deklic, med njimi tudi sestri obtožencev Cesareca in NeltJ harda. —• Deklice so pripravile za Jukiča ženska krila, da ga na ta način osvobode. — Čuvaja se je polastil velik strah pred atentatorji, V palači ima policija posebno varnostno službo, ter preišče vsakega, ki pride v palačo, id( tudi deputacije, ki se hočejo Čuvaju predstav viti. Urednik »Agratner Tagblatta« aretiran. Zagreb. 16. oktobra. Policija je aretirala snoči urednika »Agramer Tagblatta« Juro Bau-i erja. ki ga sumijo, da je kot poročevalec raznih slovanskih listov in »Grazer Tagespost« sprav-j ljal v javnost razne stvari, ki kompromitirajo Čuvajev komisarijat. j Tvrdka JULU MEINL uvoz kave priredi v svoji podružnici Ijubljana, Šelenburgova ulica št. 7. dne 18. in 19. vinotčka kuhanje kave, ter vabi vljudno k obisku. — Zjutraj od 9. ure napre| dajale se bodo poskušnje brezplačno vsakomur (otroci izvzeti). Novice. * Neprijetna japonska šega. Ko so poko-t pali japonskega cesarja, so nekateri pozvali cesarjevega zdravnika, da naj izvrši liarkirf (prepara trebuh). Ali zdravnik je moderno mi-sleč človek in ni hotel ugoditi želji javnosti Nato so mu sporočili, da je njegovo postopanja brezeastno, ker zdravnik, ki je pripustil, da je junrl cesar, ne sme več dalje živeti. A zdravnik ie ostal trdovraten.-Nekaterim listom je poslal izjavo, da ni on kriv cesarjeve smrti. Dvorne 2>ege mu niso pripuščale, da bi bil cesarja zdra-ivil tako, kakor bi bilo treba in da cesar ni poslušal njegovega sveta, naj se zdrži pijače. Ako bi ne bil tako zelo pil, bi bil lehko še sedaj pri življenju. Seveda je zavladalo splošno ogorčenje vsled te zdravnikove izjave in zdravnika smatrajo sedaj za najničvrednejšega človeka. * Pomanjkanje vode v Avstraliji. Avstralija trpi od vseh delov sveta največ na suši. Dober poznavatelj Avstralije, Gibbons Cox, je pred kratkim predaval v Londonu, kako bi se dalo odpomoči temu. Gibbons Cox je prepričan, da so v sredini Avstralije neizmerne množine vode, ki se nabirajo tam že stotisoč-Jetja.^ Ta velikanska zakladnica vode se pomnoži vsako leto z deževnico. Dežja pade na leto približno dvajset col. Iz tega rezervoarja bi napajali lehko daleč naokolo suho zemljo, peščene, nerodovitne pušče bi se izpre-menile v vrte in pašnike. Prvi poizkus je že napravila država Oueensland, ki ima navrtanih 532 arteziških vodnjakov s povprečno globočino 1179 čevljev. Ti vodnjaki dajejo na dan 351 miljonov galonov (1 galon = 4 in pol litra) • vode. Ali vzlic temu pogine v suhih letih veliko število živine. Tako je n. pr. leta 1900 poginilo v Oueenslandu skoraj pet miljonov ovac, to je ena tretjina vseh queenslandskih čred. * Iz rudarjevega življenja. Iz Melbourna poročajo: V premogovniku pri Northlyellu je pričelo goreti. 90 rudarjev je v rovu 230 metrov pod zemljo. Popolnoma so odrezani od zunanjega sveta. * Stavka stanovanjskih najemnikov. V hiši Forgachova, ulica 69, v šestem budimpeštan-skem okraju, so stanovanjski najemniki začeli stavkati s tem, da ni nihče hotel plačati hišnemu gospodarju stanarine. Stavkati so pa zato pričeli, ker morajo biti v stanovanjih brez oken in vrat. V maju dograjena hiša je še do sedaj brez oken in vrat, čeprav je gospodar obljubil, 'da jih bo takoj kupil, ko dobi prvo četrtletno stanarino. Tega ni storil, najemniki so imeli še nekaj časa potrpljenje — dokler je bilo vreme ugdono. Ko pa je postalo hladno in se gospodar že vedno ni zmenil, da bi dal napraviti okna in vrata, so najemniki kratkomalo prenehali plačevati stanarino. Hišni gospodar se je obrnil na sodišče, ki bo najbrže postavilo najemnike na cesto. * Sleparski baron. Iz Pariza poročajo o avstrijskemu baronu Radoviču, ki je ogoljufal pariškega trgovca z umetninami, Caussona, za en miljon frankov. Radovič živi že dolgo časa v Parizu in je izvabil od Caussona en miljon frankov s tem, da mu je pripovedoval o ded-Ščini, ki mu je zagotovljena. Radovič je lehko-miselno zapravljal denar po Parizu. Aretirali *o ga v kavarni in našli pri njem le še 22 t1" frankov. Socialno zavarovanje. V torek ins redo pretečenega tedna je pododsek za socialno zavarovanje nadaljeval svoje razprave. O volitvah v načelstvo bolniških blagajn je pododsek sklenil, da naj posamezne lolniške blagajne določijo v svojih pravilih, ali naj se izvrše volitve v načelstvo Po proporcionalnem volilnem sistemu ali ne. Zelo zanimiva je bila debata o ustanovitvi obratnih blagajn. Sodruga Smitka in Widholz sta predlagala svoj čas, naj se ustanovitev obratnih blagajn opusti. Ta predlog je bil odklonjen. zato sta sedaj predlagala, naj se dovoli ustanovitev obrtanih blagajn le, če štejejo najmanj 500 članov. Za ustanovitev obratnih blagajn se Je krepko potegoval nemški narodnjak Licht in se s tem pokazal pravega zastopnika podjetnikov. Sprejel pa je pododsek končno vladno predlogo, ki določa minimum članov za obratne blagajne na dvesto. §§ 107 do 109 se bavijo z ustanovitvijo obratnih blagajn za železničarje. Ker so določbe v teh paragrafih največjega pomena za železničarje, in ker je vloženih več važnih predlogov, zato je predlagal sodrug Smitka, naj se debata o teh paragrafih odloži toliko časa. do- kler ne bodo predlogi natisnjeni, ker šele potem bo vsak član pododseka lehko natančno preštudiral to velevažno vprašanje. Smitkov predlog je pododsek sprejel. § 110 se bavi o bolniškem zavarovanju rudarjev. Pododsek ga sprejme nespremenjenega po vladni predlogi. Na vprašanje sodruga Widliolza pojasni sekcijski šef Wolf, da morajo biti rudarji zavarovani pri okrajni bolniški blagajni. Tam pa. kjer imajo rudarji lastne obratne blagajne, odpade zavarovanje pri bolniških blagajnah. Ot ločila o zadružnih bolniških blagajnah, ki so strnjena v paragrafu 111. bo vlada morala predložiti v novi obliki, ker so sedanja določila v nasprotju z obrtnim redom. Debata o tem paragrafu se je odložila torej na poznejši čas. Pri razpravi o društvenih bolniških blagajnah sprejme pododsek Lichtov predlog, da mora biti podjetnikov prispevek najmani tako visok, kakor prispevek, ki bi ga moral plačati okrajni bolniški blagajni. Nato preide pododsek k posvetovanju o nezgodnem zavarovanju. Referent za nezgodno zavarovanje. Kroy, ni bil navzoč, zato ie seveda odpadla razprava. Sploh se je poslanec Krov odlike val s svojo nenavzočnostjo, ker ga ni bilo niti pri eni razpravi, tudi ne pri razpravi o blagajnah za železničarje. To delo je prepustil socialnim demokratom. pozno'zvečer so odšli živinski mučitelji od jame, veseli strašnega dela.« To so podrobnosti francoskega maročan-skega »pomirjenja«. Pisal sem Vam že, da so slučaji te vrste zelo mnogoštevilni, in pripovedujem Vam le najgrše in najbolj krvave. Kar se tiče ropanja, se uganja na debelo. Francoski voji.ki kupujejo od Mavrov, če pa ti zahtevajo plačilo, jim pokažejo puškino cev ali bajonet. To je nedvomno pravica močnejšega.« Tako daleč pismo, ki ga priobčuje nikakor ne revolucionarni, ampak vsaj pošteni demokratični list. Vojna povsod vzbuja v človeku najgrozovitejše nagone, vojna uniči neštevilna dra^n ena življenja in kulturne naprave, vojna pa noniža tudi uničevalca samega. Odgovorni urednik hran Bartl. Jzdnto in zaln^n založba »Zarje«, Tička »1 >***•»’• ' a Ti«karna« v 1 liibllanf. Kovaški pomočniki kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tcv»rni vozov Peter Keršič, Sp. Siska pri Ljubljani. Grozote volne. Pariški tednik »Človeške pravice« objavlja pismo vojaka iz Maroka, ki zasluži posebno pozornost prav zdaj, ko ogroža vojna furija evropski jugovzhod in vso Evropo. Prva polovica iz Marakeša 10. septembra t. 1. naslovljenega pisma podaja popis boja pri Sidibu-Atinanu 6. septembra. Francosko topništvo je povzročilo strašno krvoprelitje. Na francoski strani pa so bile izgube neznatne — šest mrtvih, med temi en Senegalec, sedem ranjenih. Vzlic temu se je pri zadnjih stražah nenadoma zbudila maščevan jaželjnost. Vojak piše: »Pešči so planili na mrtva trupla Maročanov in so jim porezali glave, ušesa, jezike, noge, roke itd. Vsak je hotel imeti majhen »spomin«. „ . Ob eni smo dospeli v taborišče. Gumijen (domači pomožni jezdeci) so privedli dvanajst jetnikov. Polkovnik Mangin jih je zaslišal in sklenil po triurni obravnavi, da se usmrte zunaj taborišča. Senegalcem so poverili izvršitev smrtne obsodbe in odvedli so jih po tri in tri. Medtem so zažgali vas na vzhodu taborišča. Velikansko so se spenjali plameni do neba in v tem okvirju, podobnem peklu, so korakali jetniki v smrt . . . Eden med njimi, mlad, krepak človek, je okanil čuječnost svojih spremljevalcev. Nenadoma je pobegnil in tekel, očividno sledeč nagonu samohranitve, v južni smeri od taborišča. Njegov trud je bil brezuspešen. Petdeset vojakov se je-spustilo za njim. Ko je nesrečnik to videl, se je vrgel v izsušeno rečno strugo štiri metre globoko. In zdaj se je začela drama — ali pravilneje umor. Marokanec je bil štiri metre globoko v nekakšnem rovu — bil je torej popolnoma nenevaren. Zgoraj, na robu rov-’ so gledali vojaki na jetnika. In šinila je mi?_ skozi posurovele možgane: »Vrzimo kamen; na Mavra!« In vsak je nagrabil kamenja, kr likor ga je mogel nesti, pa ga je nakopičil r robu rova. Potem pa je začelo deževati kanr nje na nesrečnega jetnika, ki se je oziral k' ' šku z grozepolnim pogledom. Francoski ko’ nijski vojaki so bodrili Senegale z besedam: »Tako je dobro!« Mučeni jetnik se je skuš' ob steni pognati navzgor. Ampak slabo je ik’ letel. Ogromen kamen je priletel na njegovr krvavo glavo in ga podrl na tla. Marokan je tekla kri iz vseh udov. Njegov obraz ni 1 več podoben človeškemu in vendar ga je ? vedno obračal kvišku, kakor da bi hotel zac^ njič izprositi usmiljenja od svojih rabljev. 7 odgovor je vnovič začelo deževati kamen' različne velikosti, padlo je na krvavo glavo i' jo zdrobilo. Kmalu je pokrila grmada kamenja mrtvo truplo nesrečnega Marokanca. Sele ANTON BAJEC cvetli^iH nalom Ljubljana, Pod Tranto štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanj« iopkov in vencev, trakov z napiti itd. — Zunanja naročila izvršuje točne. Vrtnarija fe na Trža&ki cesti. Brsojavnl naslov : BAJEC, Ljubljana. Čevljarskega pomočnika sprejme takoj Andrej Podrekar, Spodnja Siska Kavskova cesta št. 131. M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kocenijonlran pokončevvlee podgan, miši in mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer polom nastavljenja strupenih pastil j. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. Gl in ce, 20. dec. 1911. Josip Tribuč. Bioglobin zdravniško priporočeno dijettično sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice % " 01 v Ljubljani 2 0 brez vsakršnega odbitka. 4’ r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000 „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vim v naslednjih ’>ižni kolodvor, na perona, '‘nat, Kolodvorska cesta, mančič, Kolodvorska cesta. »ž, Dunajska cesta. kovic, Dunajska cesta, oh S, Marije Terezije cesta, voli, na žel. prel. pri Nar. domu, bič, Miklošičeva cesta. -nk, Keslieva cesta nc, Sv. Petra cesta. 4 eo, „ išar, . mezdni vrsti — 60 20 - f| 1 80 — 22 11 • 94 — 47 S > 11. M * 1 08 36 2 20 — 26 13 1 14 — 57 oS« III. 9 19 1 32 44 _ 2 50 — 301 15 1 30 — 65 M ► )W ^ 1 ,v- 1» * 1 50 ! 50 2 80 — 34 — 17 1 46 — 73 n oj >g £ & s a) za moške v ‘ V. 1» » 1 68 56 — 3 10 — 37 19 1 61 — 82 fc-* z-* c £ g. H VI. n n 1 86 62 3 40 — 41 _ 21 1 77 — 89 ^ Jr. "O VII. n ■ 2 04 68 3 70 — 44 22 1 92 — 96 o n »n w VIII. 9 9 * 2 22 74 * 4 M— 48 mmmm 24 2 08 1 04 n ca S i> n IX m 9 2 40 80 E >0 g m i? S e S - 80 — 10 _ 5 — 42 21 ?!■§ OJ •a X. 48 16 1 30 — 16 8 — 68 m 34 C 3 •a ra .M XI. 78 26 1 60 — 19 10 83 — 42 C U) js ti a g Z-a I XII. — 96 32 2 — 24 12 1 04 52 b) za ženske v 1 XIII. 1 20 40 — 2 40 — 29 15 1 25 _ 63 O ra XIV. 9 9 1 44 48 2 80 — 34 _ 17 1 46 — 73 =5 8 XV. 9 * 1 68 56 3 20 — 38 _ 19 1 66 — 83 XVI. 9 * 1 92 64 3 60 43 22 1 87 — 94 'Z :=• XVII. 9 | 2 16 72 ' " ' Ti nastavki so stopili z dnem 1. marca 1912. 1. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni obrtna oblast. mMdnih rfnt Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trajajoče delavsko razmerje šteje povp • Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. •y,i