Jar. Hloušek-Jožef Gruden:
O vrabcu z odstriženim jezičkom.
^e dolgo je tega, kar sta živela v Čedni hišici konci vasi starček in starka.
Neki dau je sedel starček pred hišo, pa je videl, kako se je krokar zagnal za vrabcem. Vrabec je vreščal, krokar je bil vanj s perotmi in zdaj zdaj bi ga bil razkljuval. Starček je pograbil krfepelce, od-podil krokarja, vrabca pa nesel v hišo in zaprl v kletko.
Vrabec je bi] v hiši rad, in kadar mu je starček natrosil zrnja, je veselo zobal. Privadil se je starČka, ki mu je vsako jutro odprl kletko, Vrabec je frkal po hiši in po clvoriŠČu in zletel v kletko sarao tedaj, kadar je zagledal maČko. Starček in starka sta imela ptička rada,
Njima nasproti je pa stanovala neprijazna, ne-voščljiva ženska. Ni privoščila vrabčku, da se mu pri starčku tako dobro godi, pa iudi starčku in starki je zavidala veselje, ki  sta ga imela z" vrabcem.
NekoČ sta šla starček in starka na semenj in je bil vrabec sam doma. Soseda je suŠila ua dvorišcu seme. Ko je stopila za nekaj Časa v vežo, je priletel vrabec in nekaj semena pozobal. Čez čas sc je soseda vrnila in vpila:  »Kdo mi je ukradel seme?«
Vrabček je priletel in povedal: »Jaz sem ga nekaj pozobal. Mislil  sein, da si ga meni uasula.«
Toda soseda je kričala, da oua ne bo ži\ila takšne zanikarne   druŽine.   Pograbila   je   Škarje  in   hotela
,_____^w^-^^. 5 ^^^^~-^-^^^-
vrabčku odstriČi glavo. Pa se je morda spoumila, du bi bilo to vendar prekruto, in mu je odstrigla samo jeziček. »Da ne boš vec hodil v škodo,« je pristavila. Ubogi vrabček je hripavo vrescal od boiečine in ves prestrašen odletel, da sam ni vedel, kam.
Starec in starka sta se vrnila s sejma in brž po-gledala, kje je vrabČek. Iskala sta ga iu povpraševala in tedaj so jima dobri ljudje povedali, kaj je naredila hudobna soseda. Vsa žalostna sta sla v hiso ia Čakala, če se vrabček vendarle vrne. Sklenila sta pa, da ga pojdeta iskat, Če ga skoraj ne bo.
Dolgo sta hodila in koder sta šla, sta klicala: »Kje si, vrabček naš ljubi?«
In zaslišala sta tenak glasek: j>Tukaj sem, tukaj sem! Kako pa je vama, kako pa je vama?«
»Najna je dobro^ je rekel siarČek, >a]i si res ti iiaš vrabcek? Kako še govoriš, ko ti je soseda jeziček odstrigla?<
»O, pa mi je zopet zrasel. Stopita v hišo, vein da sta trudna in laČna.«
Mož in žena sta se začudila, kako to, da ima vrabček svoj domek, pa sta šla za njim. fu glejte: tu je vrt, gredice polne dišečih cvetic in lična hišica. VrabČek je še stal med vrati in ju lepo vabii noter. Ko sta stopila v hiŠo, ju je pozdravila vrabulja in raladi vrabcki in so ju povabili, naj sedeta. Potlej so nanosili dobrih jedil in ,}u silili.   naj bi vzela.   Po
večerji so vrabčki zaigrali iu zaplesali in starčkoma je tako hitro minil čas. da sama nista vedela kdaj, in bila je noČ. Vrabeja družina ju tudi v noči ni za-pustila. Postlali so jima, da sta spala kakor doma.
Zjutraj sta se zahvalila starček in starka za po-gostitev in sta žc hotela oditi proti dorau. A vrabec je prosil, naj vzameta še to in ono za spomin. VraJbčki so privlekli dve skrinji, eno večjo in eno manjšo. VraJbec jima je ponudil: »Vzemita, katero hoceta, pa kmalu spet pridita.«
Nekaj časa sta se starček in siarka branila, toda ker vrabec le ni odnehal, sta vzela manjšo skrinjo, Češ da jo bosta laglje nosila. Potlej so se loČili. Pri-jela sta stara dva skrinjo vsak na enem koncu pa krenila domov.
Doma sta večkrat veselo pripovedovala, kako se vrabcu imenitno godi in kako lep dom iraa, a za skrinjo se nista zmenila. Starec jo je postavil takrat kar za peč. Neki dan sia se pa spomnila in skrinjo odprla, pa kako sta se začudila! Bilo je notri toliko zlata in srebra, da jima je vid jeraalo.
Soseda je pritekla, kaj se je zgodilo. Povedala sta, kako  jima  je  vrabec  postregel  in  kaj   vse  dal.
Soseda je bila iz nevoščljivosii vsa iz sebe, da ju je doletcla taka sreca, pa si je oddehnila: »No, dovolj trapasta sta bila, da sta vzela manjšo skrinjo! Če bi bilo dano meni na izbiro, bi pač vzela vecjo.«
PonoČi Še spaii ni mogla in je mislila samo na to, kako bi tudi sama prišla do takega bogastva. Še na misel ji ui prislo. kako je nekdaj vrabcu odstrigla jeziček, pa je Šla, da bi poiskala vrabčev doni.
Vrabec jo je gostoljubno sprejel, jo pogostil a. ko se je naposled odpravljala na pot, je naročil vrabčkom, naj tudi nji prineso skrinji. Hudobna soseda je popadla večjo in odšla hitro iz hiše. Še za-hvalila se ni, tako je hitela.
Težko je nosila, ker je bila sama, in zdelo se ji je, da je skrinja postajala zmeraj težja. Prilezla je domov brez sape in kar padla na skrinjo ter pri-vzdiguila pokrov. In veste, kaj je bilo notri? Samo kamenje.