sko enoto, oddelkom, odsekam, delovnim poijem in parcelno številko. Sifrant vrst sečenj sestavi gozdnogospo- darska organizacija za gozdnogospodarsko območje, a mora biti usklajen z republiškim. Prvo mesto šifre pomeni skupina vrst seč­ nje, ki je enotna za vso Slovenijo, drugo mesto (1-9} pa oblikuje gozdno gospodar- stvo za lastne potrebe. Kadar skupine vrst sečnje niso razdeljenet je na drugem mestu vrednost O. Republiški šifrant vzroka za odkazilo je tako razčlenjen, da je uporaben za vsa gozdnogospodarska območja v Sloveniji. Pri popisu drevesnih vrst je republiški šifrant za praktično uporabo preveč podro- ben, saj v praksi (različno po območjih} uvrščamo najrazličnejše drevesne vrste med ostale iglavce in ostale trde in mehke listavce. To bi bilo treba uskladiti skupaj z vpeljavo enotnega obrazca. Prav tako bo pred uporabo enotnega obrazca treba prou- čiti, ali delitev prsnega premera odkaza- nega drevja na debelinske stopnje od 3 do 16 zadostuje za vsa gozdnogospodarska območja. Le s popolno uskladitvijo navedenih vrst podatkov bo enotni obrazec dobil pravo vsebino. 5. SKLEP Za računalniško obravnavo podatkov v gozdnih gospodarstvih Slovenije uporab- Oxf.: 902(497.11) !jamo dokaj enotno strojno in sistemsko programsko opremo. Pri uporabi računalni­ ških rešitev pa je stanje slabše, saj vsako gozdno gospodarstvo za svoje potrebe samo rešuje te naloge. Kljub temu pa imamo vrsto računalniških rešitev, ki jih uporablja več gozdnih gospodarstev. To so programi za osnovna sredstva, glavne knji- get obračun OD, urejanje gozdov, izračun norm in tudi za evidenco odkazila in pose- ka. Vendar pa nimamo izdelanega enot- nega načrta informacijskega sistema, ki bi omogočil splošno skupno uporabo računal­ niških rešitev. To nalogo je leta 1986 prev- zel Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, vendar je zaradi nezanimanja operative še ni mogel opraviti. Da bi kljub temu dosegli večjo enotnost, smo se na odboru za računalništvo jeseni leta 1987 odločili, da bomo pripravili enoten obrazec za evidenco odkazila, ki je za enotnost informacij v panogi temeljnega pomena. Tako bi v izhodišču poenotili eno izmed temeljnih zbirk podatkov za potrebe gozdnih gospodarstev in panoge, kar bi bil pomemben prispevek k poenotenju raču­ nalniških rešitev v gozdarstvu in k poveča­ nju in učinkovitosti računalniškega obravna- vanja podatkov. VIRI Obrazci odkazila gozdnih gospodarstev Slove- nije. Pomen gozdov pri delu majdanpeških rudnikov Ilija MIHAJLOVIC* 1. UVOD Prvi načrti gospodarskega razvoja Srbije po njeni osvoboditvi izpod Turkov so bili zasnovani na povezovanju industrije z ru- darstvom. Razvoj rudarstva v Srbiji se je začel (1835)" ha RObudo kneza Miloša, ven- * dr. l. M., 11000 Beograd, Ustanička 135/IV- 22, YU 136 G. V. 3/89 dar po priporočilih barona Herdera, takrat- nega velikega strokovnjaka saksonskega rudarstva. V oddelku za industrijo so najprej (1835) odprli delovno mesto rudarskega referenta; nekaj let pozneje (1847) so izdali odlok o začetku rudarskih raziskovanj, l. 1848 pa ustanovili rudarski oddelek pri Ministrstvu financ. Ugotovljeno je bilo, da je majdanpeško območje zelo bogato z železovo in bakrovo ruda. Leta i 849 so se začela prva dela: zidali so topilnice železa, ogljarnico, pomožne zgradbe (barake in dr.), upravne in stanovanjske zgradbe za delavce in uslužbence ipd. Majdanpeški rudniki so bili v času njihovega odpiranja brez poti, povsod so se razprostirali obširni gozdovi. Pot Neresnica-Majdanpek-Donji Milanovac so začeli graditi l. i 836; grajen je s kulukom - krčenjem gozda. Naselja so bila maloštevilna in eno od drugega zelo oddaljena. Odpiranje rudnika je zahtevalo poleg zidanja potrebnih objektov tudi zapo- slitev velikega števila tuje delovne sile iz Nemčije, Avstrije, Češke, Madžarske, Bol- garije. Delavci so prišli tudi z družinami. To je zahtevalo, da so poleg stanovanj zgradili cerkev, šolo, gostilno, trgovino idr. V za- četku so pripeljali okrog 300 rudarjev in okoli 200 gozdnih delavcev sekačev in tesačev, delavcev za žaganje desk in lat (ker se je žaganje opravljalo ročno v gozdu ali na žagi, imenovani testerdžinica-struga- ra1), ogljarje, voznike in druge gozdne de- lavce. S kopanjem rude so začeli l. i 850 v Majdanpeku, Rudni glavi, Porečki reki, De- belem Lugu, Kučajni in Melnicah. 2. ORGANIZACIJA GOZDARSTVA Upravo rudnika je sestavljalo 12 usluž- bencev, med njimi upravnik rudnika, inže- nir-raziskovalec, nadzornik zgradb, zdrav- nik, ekonom, blagajnik idr. ter nadzorništvo gozdov. Naloga tega nadzorništva je bila skrbeti za celotno gozdarstvo, to je za dobavo drv, oglja, jamskega, tesanega in drugega grad- benega lesa rudniku ter za gradnjo in vzdrževanje poti. »Nadzornik gozdov seka drva, žge oglje ter izdaja drugim strankam materjal, zapi- suje njegovo vrednost in prejema kupnino.« Za nadzornika gozdov je predviden urad- Pojasnila prevajalca: 1 Naš jezik za ta pojem nima ustrezne besede. Za žage na vodni oz. parni ali električni pogon uporabljajo v srbsko-hrvaškem jezikovnem po- dročju izraza ))strugara« oz. »pilana~•. Tudi pri nas bi lahko uvedll za enostavna lesena poslopja (ute}, v katerih se z ))grušternico« žaga oblovina, temu ustrezen izraz »grušterica«, čeprav so bile te žage večinoma le sezonske. nik s strokovno gozdarsko izobrazbo. Kot pomoč mu je bilo najprej dodeljenih 5-7 čuvajev (pandurjev), pozneje podgozdar in preddelavec (manipulant). Gozdarski nad- zornik je imel letno plačo 400 tolarjev, podgozdar i 80, preddelavec i 20, stražarji pa po 96 tolarjev. Pomembnost gozdnega nadzornika je mogoče videti iz primerjave njegove plače s plačo drugih nameščencev. Tako je imel upravitelj rudnika 600 tolarjev letne plače, inženir-raziskovalec 400, nadzornik zgradb 400, zdravnik 400 tolarjev. Vsi nameščenci so poleg plače dobivali dodatek v kurjavi, hrani za konja, denarno nadomestilo za vzdrževanje konja in voza, uživanje stano- vanja in vrta. Tujim delavcev so bila poleg plače dodeljena stanovanja, obdelovalna zemlja, vrtovi in živina. Vrednost dodatka je za gozdnega nadzornika znašala i 2,5 tolarja. Vsi rudarski nameščenci in vsi delavci (kopači, oglarji, topilničarji, idr.) so bili tujci. Prvi gozdarski nadzornik >•uradnik teore- tično-praktično usposobljen gozdarski upravitelj« je bil Edvard Scheider (Nemec), ki je v Majdanpeku delal kratek čas. Po njem se je najdlje zadržal (i 850-i 856) Josif Viktorovic, Poljak (rojstno ime Viktor Drozdovski). Sledili so: Hugo Winkler gozdni upravitelj, Dragutin Kralovec-Josi- povic, Miroslav Jandric (Kralovec in Jandric sta bila nekdanja šefa okrožne gozdne uprave v Brzi Palanki); bila pa so tudi obdobja, ko uprava rudnika ni imela niti enega gozdarja. 3. IZKORIŠČANJE GOZDOV Majdanpeško območje je bilo v začetku rudarjenja popolnoma obraslo z obsežnimi in gostimi gozdovi. O njih so pisali med drugimi: Pirh (i 829), pozneje pa rudarski strokovnjaki Herder (i 835) in Žerner (i 857). Pirh je na primer na svojem potova- nju od Poreča2 prek Liškovca do Majdan- peka videl >•Velike in goste hrastove in bukove gozdove« in Herder »da oni lahko dajejo kurjavo za topilnice, četudi bi se te povečale petkratno«. žerner je predvidel ob načrtovanju nadaljnjega dela majdanpe- ških rudnikov med drugim, da »na površini od okoli 120.000 »lancev«3 gozdov, na G. V. 3/89 137 9/1 O rastejo lepi nedotaknjeni hrastovi in bukovi gozdovi« in da ))to gozdno bogastvo za dlje časa več kot zadovoljuje potrebo večjega števila visokih peči«. V svojem predlogu za delo majdanpeških rudnikov piše žerner o gozdovih tudi naslednje: »Predpostavljamo, da bo en oral (lanac) dal samo 30 kubičnih sežnjev uporabnega lesa.4 ln če gozdno površino razdelimo za 60-letno rabo, dobimo letno na razpolago 1800 oralov (lancev) gozdov. če pomno- žimo teh 1800 oralov z 8, dobimo 432.000 meric oglja.5 Ta količina zadostuje za po- rabo podjetja, ki je petkrat večja od Majdan- peka«. Pri tem on računa, »da se bo letno sekalo 35.370 sežnjev lesa, in sicer za visoke peči 26.250 sežnjev, za železno peč 7350 sežnjev in za razne druge potrebe 1800 sežnjev. če računamo, da bo en oral (lanac) dal 30 sežnjev lesa, potem bo letno potrebno sekati na 1179 oralov gozdne površine«.6 Pojasnila prevajalca: 2 Poreč je območje ob Porečki reki, ki se pri Donjem Milanovcu izliva v Donavo; planina Uško- vac se razprostira zahodno od Poreča. 3 »Lanac~' ali merilna veriga je bila uvedena z Jožefovim patentom leta 1784; dolga je bila natanko 1 O sežnjev oz. 18,965 m. Od takrat je »lanac·~ postal neuradno merska enota za zem- ljišča na Hrvaškem, v Slavoniji, Vojvodini in Srbiji; vendar spremenljive velikosti. Prava površina >•lanca<< znaša 359m2 ali nekaj manj kot 3,6 ara. V Srbiji ga jemljejo za 1160 m2 oz. 11 ,6 ara, drugod se približuje velikosti enega orala oz. 5754m2• 4 Kubični seženj (klaftra) je stara prostorninska enota, ki meri 6,821 m3• Klaftra oz. seženj je stara prostorninska enota s 3,596 m3, ki jo v današnji praksi enačimo s 4 prm. V pričujočih računih je )•lanac•< enak oralu iz dveh razlogov: prvič, ker samo taka površina daje _sprejemljive lesne za- loge na ha, in drugič, ker Zerner kot tujec zanes- ljivo Di poznal lokalnih srbskih površinskih enot. 5 Zerner je 60-letno obdobje določil glede mož- nosti sečenj s 30 kub. sežnji na oral (lanac), s približno 50 % intenziteto sečenj, ki bi dala 204,6 m3 uporabnega lesa na oral oz. 355 na hektar s povprečno lesno zalog okoli 700 m31ha. Letni površinski etat je (120.ooo- 12.000): 60 = 1800 oralov s sečno maso 54.000 kub. sežnjev. Kub. seženj daje 8 meric oglja (merica je 10,5 m3), pomnoženo z količino lesa daje 432.000 meric oglja. Potreben površinski etat je določil na osnovi dejanske potrebe rudnika in topilnic po drveh v višini 35.370 kub. sežnjev, in ta količina deljena s 30 daje potreben površinski etat v višini 1179 oralov oz. 678,5 ha. 138 G. V. 3/89 V arhivskem materialu je precej podatkov o izgradnji rudnika, sečnji lesa določenih sortimentov, o žganju oglja itd., toda gra- divo je neurejeno; dokumenti so pisani z gotico v nemščini, v mnogih primerih so nerazumljivi in nečitljivi, ker so v dolgih letih zbledele številke in črke. Tam so našli tudi popolne podatke o izdelavi sortimentov za potrebe rudnikov, ki jih zaradi ilustracije tudi navajamo. V obdobju od 1 . 11. 1853 do 31 . 1 O. 1854 (obračunsko leto 1854) je Gozdna uprava oddala drugim sektorjem naslednje vrste in količine lesnega materia- la: Vrsta materiala Količina lesno oglje (po 1 0,5 m3) 21.776 1/4 drva v kubičnih sežnjih 4.570 gradbeni les: izdelan (kom) 11.482 neizdelan 1.099 deske: mehek les (kom) 1" 418 1,5" 16.960 2" 3.120 ~ 3ro deske: trdi les (kom) 1,5u 13.327 2" 1.713 2,5" 100 311 997 žagane late (kom) 14.949 šintli (šindre) drobni (kom) (6) 47.470 skodlje: male (kratke) (kom) 376.698 velike (dolše) (kom) 32.150 naperki in platišča (kom) 2.469 koši za oglje (kom) 14 gradnjeva vretena (kom) 12 sodarski les 2.000 Vrednost: 21.431 goldinarjev in 30 kron V času, ko so bili majdanpeški rudniki državno lastništvo, so plačevali za izdelavo posameznih sortimentov: - za žganje oglja poleti 30, pozimi 40 srbskih krajcerjev za eno merico (merica= 10,5 m3), - za izdelavo enega sežnja (klaftre) drv 1 srbski goldinar, - za ročno žagane deske gradna in bukve 8 ali 1 O kron po deski. S prvimi sečnjami so začeli v neposredni bližini Majdanpeka, v Rajkovi in Grabovi Reci, potem pa v Crnoj Reci. V arhivskem materialu ni bilo najti niti enega dokumenta, ki bi dokazoval, da so bila drevesa pred sečnjo strokovno od kaza- na. Tudi navodila Gozdarskega nadzorni- štva pri upravi rudnika o tem strokovnem delu niso ničesar predvidevala. Izbirala so se predvsem tista drevesa, ki so ustrezala potrebam rudnika za izdelavo posameznih sortimentov. Iz plačilnih spisov delavcev je razvidno, da so za izdelavo tesnega oglja sekali bukova drevesa, za drva pa gradne- va; za izdelavo desk, lat, šinder in skodelj so sekali gradnova drevesa, ki so morala biti ravna, brez grč in zdrava; tudi jamski les, vretena, tramove, sodarski les so pri- pravljali iz gradnovega lesa. Šele s predajo rudnika v izkoriščanje zasebnim družbam, posebno po izidu za- kona o gozdovih (1891) ter osnovan ju okrožnih gozdnih uprav (1900), pod katere pristojnost so prišli tudi gozdovi, ki jih je izkoriščal rudnik, so odkazovanje drevja za posek opravljali gozdarski strokovnjaki, ki jih je poslalo na zahtevo rudnika resorsko ministrstvo. Tako je po nekem dokumentu podgozdar Dušan Popovic odkazal 1904. leta v februarju 18.000 sežnjev lesa za oglje, 1640 sežnjev za kurjavo parnih ko- tlov, 14.000 sežnjev za praženje rude (raču­ najoč pri tem seženj po 4 prostorne metre), 6000 podpornikov, 5000 pragov in 25.000 gredic. (Arhiv Srbije, š. F. XXII, 14/964; š. br. 4464). V istem arhivskem dokumentu je navedeno, da je podgozdar Čebinac v istem času odkazal 10.600 dreves za po- trebe majdanpeškega rudnika. 4. POSLOVNI PROBLEMI RUDNIKA Po mišljenju mnogih takratnih strokovnja- kov so imeli majdanpeški rudniki bogato železove in bakrovo rude, obsežne gozdo- ve, vodno moč, in čeprav so v izgradnjo vložili velika materialna in finančna sred- stva, niso dali pričakovanih rezultatov. Na- vajamo neke probleme v tej zvezi, ki so navedeni v poročilu Ministrstva financ Skupščini z dne 27. junija 1857. leta, ANO 1080 in v drugih virih. Iz njih se vidi, da majdanpeški rudniki niso imeli nikoli zados- tno število delavcev niti dovolj dobrih delav- cev. Če bi imeli dovolj dobrih delavcev, predvsem ogljarjev, ne bi zaradi pomanjka- nja oglja prenehale obratovati topilnice že- leza in bakra ter drobilec-kladivo; če bi imeli dovolj tesarjev ne bi nikdar primanjko- valo potrebnega gradbenega lesa kot npr. va[jkov, zapornic itd., na katere so morali čakati po nekaj mesecev ali celo vse leto. Pomanjkanje tesarjev in ogljarjev je bilo veliko. S tem delom so se ukvarjali pred- vsem Bolgari. Iz navedenih poročil se zaključuje, da je oglje imelo v proizvodnji zelo pomembno, celo odločujoče vlogo. Upravitelj topilnice železa gospod Barten je sporočal, da ne ve, na katero delo naj razporedi strokovne delavce (topilničarje), če se mu ne dobavi oglje za delo visoke peči. Tudi vsi drugi upravitelji so tožili zaradi pomanjkanja og- lja. K tem glavnim delovnim problemom majdanpeških rudnikov je omeniti še, da so imeli uslužbenci in drugi zaposleni svoje delo za breme nna katerega gledajo samo, kako bi si ga olajšali, po možnosti pa se mu celo izognili((. Žerner je predlagal med drugim, 1>da bi dela pri žganju oglja in izdelavi sortimentov zaupali samo Srbom in bi pri tem delu uporabili po potrebi mobilizirane mladeniče, ki bi v kratkem dobili potrebne izkušnje in na ta način dali domovini svoj delež, ki ga je dolžan dati vsak državljan za razvoj njenega bogastva, tako kot zdaj za neodvi- snost«. Tudi predlogi drugih strokovnjakov in ukrepi uprave rudnika niso pomagali ozdraviti in normalizirati dela majdanpeških rudnikov. Ti so bili leta 1858 ukinjeni (kot državna ustanova) in v naslednjih letih dani v zakup tujim družbam, skupaj z gozdovi, v smislu Rudarskega zakona iz l. 1866. (V tem zakonu je med drugim predvideno: )>če se na istem območju nahajajo vladni ali državni gozdovi, se ti po potrebi odstopijo v uporabo podjetju brez vsake odškodni- ne«). ~ 5. SKLEP Opisali smo jasen primer pomembnosti gozdov za razvoj rudarstva v Srbiji po njeni osvoboditvi izpod turškega jarma. Pa ne samo rudarstva. Gozdovi so pripomogli k splošnemu socialnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Srbije v tistem času. V primeru Majdanpeka je bilo to še posebno izrazito. Vse je slonelo na lesu in gozdu. Današnje stanje majdanpeških gozdov je G. V. 3/89 139 posledica eksploatacije zakupnikov maj~ danpeških rudnikov, ki so gozdove eksploa- tirali na podoben način kot rudo. Ministrstvo financ je poročalo Skupščini da »Bolgari strašno pustošjjo gozdove pri svojem delu«. Jandric, šef okrožne gozdne uprave v Brzi Palanki (pod katero so spadali takrat majdanpeški gozdovi), je poročal mi~ nistrstvu narodnega gospodarstva o delu zakupnika majdanpeških rudnikov v >>svo- jih« gozdovih za dobo 1889-1899 leta in navedel, »da se je osebno prepričal, da sečnjo opravljajo na škodo prihodnosti državnih gozdov ... , da je gospodarjenje z majdanpeškimi gozdovi nestrokovno in laične in da (zakupnik) teži za tem, da izvleče čimveč koristi iz gozdov, ne misleč, kaj bo potem na tej izsekani površini ... «. Posledice njihovega dela občutimo danes, občutili pa jih bodo tudi še zanamci. STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 907:12 Pripis prevajal ca: Pričujoče delo je tudi za nas poučno in zgodo- vinsko pomembno, ker so slovenski gozdovi do- življali podobno usodo ob nastajajoči železarski in steklarski industriji od 16. do 19. stoletja. Žage so prevzele vlogo porabnika tehničnega lesa šele potem, ko je koks zamenjal oglje, premog pa drva v bazični industr~ji. Zanimiv je tudi podatek, da so morali pripeljati iz tujine okoli 200 gozdnih delavcev, med njimi tudi žagarje za ročno žaganje desk v novo zgra- jenih »testerdžinicahcc. Podanemu dopisu lahko postavimo ob rob 350 let starejši primer Idrijskega rudnika živega sre- bra, ki je obširno opisan v knjigi dr. Franja Kordiša »Idrijski gozdovi skozi stoletja«. Idrija 1986. Prispevek je prevedel in pojasnila dopisal Franjo Sgerm, dipl. inž. gozd. Ugotovitve in priporočila udeležencev seminarja »Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu« 8. in 9. decembra 1988 je VTOZD za gozdarstvo BF v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine priredil na IGLG seminar z naslo- vom >>Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu''· Seminarja se je udeležilo okrog 115 gozdarjev in strokov- njakov s področja varstva obeh vrst dedi- ščine. Sedemnajst referentov je predstavilo dvajset referatov, objavljenih v publikaciji Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu. Udeleženci so obiskali tudi Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine in Gozdarski oddelek TMS v Bistri. Zvečer prvega dne so bile organizirane še projekcije o Krakovskem gozdu, gozdnih železnicah v Bosni in Her- cegovini ter o Gnezdovem izvleku. V dveh plenarnih razpravah je sodelovalo 39 razpravljalcev. Za oblikovanje zaključ­ kov seminarja so udeleženci soglasno ime- 140 G. V. 3/89 novali delovno skupino v sestavi: Iva Miki- Curk, Stane Peterlin, Dušan Robič, Anton Simonič, Peter Skoberne in Boštjan Anka, ki naj bi povzela glavne misli iz referatov in iz razprave. Ta skupina je pripravila naslednje zaključke: Ideja varovanja naravne in kulturne de- diščine v gozdarstvu ni tuja in ima v stroki že dolgo tradicijo. Glede na njen prihodnji razvoj so bili glavni c'ilji seminarja pred- vsem: 1. Utemeljiti zakonsko uvrstitev funkcije varovanja naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju dediščinskovarstvene funkci- je) med kulturno pogojene funkcije gozda. 2. Izoblikovati izhodišča za vključevanje dediščinskovarstvene funkcije v gospodar- jenje z gozdovi in gozdnato krajino. 3. Okrepiti in izboljšati tudi institucio- nalne oblike sodelovanja med dediščinsko­ varstveno in gozdarsko dejavnostjo.