Leto I. HRASTNIK, 5. XI. 1965 Urejuje uredniški odbor: Cve-blar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Geo Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. NEKAJ MISLI IZ RAZPRAV UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA Zelo obširno je bilo poročilo tov. dr. Toplaka, ki je bil v Pančevu pri pripravah predloga za skrajšani (benificirani) delovni staž steklarjev. Večji del je izvršil sam. Predlog je napravljen lili in poslan v obravnavo komisiji pri Zvezni skupščini. O rezultatih bo kolektiv obveščen. Vse priprave in zbiranje podatkov je trajalo več kot 8 mesecev. Kakor je že navedeno, je dela izvršil H ravno naš obratni zdravnik dr. Toplak Jože, za kar mu gre vsa pohvala. Na eni zadnjih razprav o zdravstvenem stanju zaposlenih v sli-karnici se je ugotovilo, da je v večini primerov stanje zaposlenih v slikamici bolj slabo. Potrebno bo uvesti takojšnje preventivne ukrepe. Za izvedbo tega so sprejeli tudi konkretne sklepe. Z zaposlenimi v slikarnici je bil tudi sestanek, katerega je vo-je vodil dr. Toplak Jože. Potrebno bo predvsem, da se vsi zaposleni strogo drže reda in -koristijo zaščitna sredstva, ki so na razpolago. Potrebno pa bo takoj urediti boljše zračenje prostorov. Predvsem bo potrebno stremeti za tem, da se nova slikarnica boljše uredi, ker sedanji prostori po ugotovitvah niso primerni za to vr-sto proizvodnje. V zvezi z bonificiranim delovnim stažem za steklarje je UO sklenil, da pošlje na temeljit zdravniški pregled 100 zaposlenih steklarjev. Pregled se bo vršil delno v obratni ambulanti, delno pa v ambulanti za poklicne bolezni v Ljubljani. Na podlagi teh rezultatov bodo lahko točno ugotovili zdravstveno stanje pihalcev in ostalih zaposlenih v tovarni. UO je razpravljal na podlagi sklepa CDS o poročilu obratnega normirca glede usklajevanja nekaterih norm v podjetju. UO se je v glavnem strinjal s predlogom normirca in smatral, da predlog predhodno še obdela komisija, ki je bila postavljena, v sodelovanju z zaposlenimi pri posameznih grupah proizvodnje. Delo pri usklajevanju norm naj normirec še nadaljuje, predvsem še za brusilnico in slikamico. Na eni od prihodnjih sej bo UO temeljito obravnaval plan proizvodnje za leto 1966. Tudi o tej problematiki vas bomo ob-veščali. Rigo Minilo je 20 let, odkar je utihnila vojna vihra v Evropi, ki pa je terjala mnogo žrtev. Tudi naš kraj je dal 265 žrtev za svobodo, cela občina pa okrog 400 oseb. Velik krvni davek je to in nikoli ne smemo pozabiti, kako so naši ljudje trpeli po ječah, taboriščih, kako so se partizani borili lačni, prezebli, z mnogo močnejšim do zob oboroženim sovražnikom. Borili so se z neomajno vero v življenje z zavestjo, da je treba braniti vsako ped slovenske in jugoslovanske zemlje, izgnati okupatorje in mlajšim rodovom zgraditi srečnejšo bodočnost. Naši borci, talci, interniranci so dali naj dražje, kar so imeli, dali so svoje življenje. Vsaka ped naše zemlje je prepojena z njihovo krvjo. Po skritih grapah ležijo njihovi grobovi, zato spoštujmo tradicije NOB, ob dnevu mrtvih pa počastimo spomin vseh znanih in neznanih borcev, talcev, internirancev, ki so umirali za iste cilje - za svobodo, bratstvo in mir! i UPRAVNI ODBOR O REZULTATIH POSLOVANJA JANUAR-SEPTEMBER Pri razpravljanju o rezultatih poslovanja za obdobje januar — september so poleg članov UO sodelovali tudi vsi vodje EE. predsedniki svetov EE in predsedniki sindikalnih pododborov. Ugotovitve na razpravi so pokazale, da so rezultati poslovanja povsem zadovoljivi, kar nam pričajo tudi naslednji pokazatelji. Kljub temu, da v zadnjih mesecih plana proizvodnje v kg nismo dosegli (julij 80,57%, avgust 78,42% septembra 83,23 %), je končni rezultat za 9 mesecev 100,65%, kar je zelo zadovoljivo. Predčasen izpad zaradi remonta E banje, nam je dal namreč tudi slabši rezultat v proizvodnji po kg. Isti rezultat, če ne slabšega, nam daje tudi izvršitev plana po komadih; dosegli smo ga namreč le z 90,66 %, in to predvem zaradi slabše avtomatske proizvodnje (velik odpadek zaradi proizvodnje dvojnikov). Boljše rezultate pa nam daje prodaja v kg. Po planu za prvih 9 mesecev smo ga dosegli z 101,49%. Tudi pri prodaji nismo dosegli plana za mesec julij, avgust in september. Kljub gornjim pokazateljem pa so rezultati poslovanja zadovoljivi, predvsem zaradi tega, ker smo celotno proizvodnjo preusmerili na tiste izdelke, ki dajo večje finančne rezultate. Ravno to se kaže v preseganju vrednosti prodajalnih cen. Ravno obratno od gornjih rezultatov za poletne mesece smo dosegli v mesecu juliju z 106,57 %, v mésecu avgustu z 104,24 % in septembru z 104,88 % povprečne prodajne cene. Povsem pozitivne rezultate nam daje izvrševanje plana izvoza. Izvozili smo nasproti planu 20,44 % več izdelkov. Vse mesece smo dosegali in presegali planirani izvoz. Posebno po gospodarski reformi nam daje povečan izvoz tudi v končnem izvrševanju plana boljše finančne rezul tate. Ravno v mesecih, katere sem navajal, da nismo izvrševali plana proizvodnje v kg, pa vidimo, da smo dosegli pri izvozu naslednje rezultate: julija 128,34%, avgusta 116,74%, septembra 119,79%. V obdobju januar — septem ber smo dosegli vrednost izvoženih izdelkov po povprečni ceni USA $ — tona z 103,06 %. Razveseljivo je tudi, da smo prednost izvoženih izdelkov že delno preusmerili na države s konventibil-no valuto; tako smo dosegli plan z 74,88 % nasproti letnemu planu izvoza za ZDA, kar je zelo razveseljivo. Za Anglijo smo izvozili nasproti planu že za 112,13%, za Zapadno Nemčijo pa za 101,90%, za Belgijo za 78,91 %. V bodoče bo treba še bolj forsirati izvoz za ZDA. V prvih devetih mesecih je bil celoten dohodek podjetja dosežen v vrednosti preko 3 milijarde 620 milijonov din, ali dosežen plan z 75,49 %. Sama realizacija stekla je dosežena z 100,20 %. Rezultati lomov nam pa kažejo, da imamo še velike možnosti, da izboljšamo finančni rezultat. Saj so lomi še zelo številni in jih presegamo sproti planu. V seda- njem obdobju smo dosegli lom po kg na prijavljene komade z 35,08 % ali za 4,53 % več nasproti planu, dočim smo izpod plana pri napakah v steklu (po planu 5,45 %), dosegli smo 5,01 %. Z rivaj an jem oljne kurjave bodo rezultati v bodoče lahko še boljši. Delitev čistega dohodka: 80% za plače in 20 % za sklade, nam daje v sedanjem obodbju preko Na pobudo sindikatov je bil na občnem zboru sindikata v Pa-račinu sprejet dogovor, da se načne znova vprašanje predložitve zahtevka za skrajšano delovno dobo steklarjev. Ta dogovor ni slučaj, ker so že prejšnji podatki o dolžini delovne dobe steklarjev govorile zato, da na teh delovnih mestih v povprečju ne dokončajo starostne pokojnine, am-paik da je pretežni del steklarjev odšlo v invalidski pokoj ali pa da so odšli v pokoj, toda z drugih delovnih mest, vendar so se vodili kot steklarji in kot taki prejeli tudi odločbe pri upokojitvi z nazivom steklar: Novi pokojninski zakon bo tako stanje še poslabšal, tako da bi bilo še večje število invalidskih upokojencev. Sindikati so izdelali teze, po katerih so se zbirali enotni podatki in pokazatelji za celotno steklarsko industrijo Jugoslavije. To je izredno pomembno, saj so doslej take zahtevke delala podjetja posamič. Od začetne pobude za izdelavo zahtevka pa do končnega pisanja tekstualnega dela, ki je bil izdelan v Pančevu od 28. 9. 1965, so bili vmes še posveti in razgovori, saj se je med delom še vedno našlo nekaj pomanjkljivosti, katere so bile odpravljene tako, da se je zahtevek dal zveznim sindikalnim organom v vpogled. V kolikor bi bile še kakšne pomanjkljivosti v zahtevku, katere je izpustila koordinacijska komisija pri sestavljanju, bomo o tem pravočasno obveščeni, in ga bo treba še dopolniti, nato bi bil zahtevek predložen organom Zvezne ljudske skupščine v razpravo in odločitev. Člane kolektiva želim seznaniti kaj vse obsega zahtevek, ki je bil izdelan v Pančevu. Uvodni del je pravna formulacija in pojasnilo, zakaj je predložen zahtevek za benificiran delovni staž, na osnovi česa je bila zbrana dokumentacija in na koga se obračamo. Drugi del obsega zdravstveno — medicinsko dokumentacijo, kjer so opisane karakteristične bolezni pri steklarjih in kolikšen odstotek zaposlenih boleha za posamezne skupne bolezni, kakor tudi v katem času delovne dobe je največje število tistih, ki bolehajo. Nadalje je v zahtevku za benificirano delovno dobo temeljito področje pogojev dela mikroklime. To področje obsega največji del zahtevka. 300 milijonov din za sklade, na drugi strani pa možnost večjih osebnih dohodkov za člane kolektiva. To je rezultat ekonomičnega poslovanja, saj smo dosegli 13,55 % dobička na celotni dohodek. Prav gotovo so to rezultati prizadevanja celotnega kolektiva. V nadaljnjem obdobju bo treba še več pazljivosti pri zaposlovanju, V zadnjem delu zahtevka je obdelano področje, ki govori o šte vilu starostnih in invalidskih u-pokojitvah 15 let. Ta odnos med starostnimi in invalidskimi upokojenci gre v prid invalidskim upokojencem. Po ugotovitvi, pod kakimi mik-roklimatskimi pogoji delajo steklarji in njihovega zdravstvenega stanja in ostalih okoliščinah, je koordinacijska komisija na predlog sindikatov predlagala, da pridejo v poštev za skrajšano delovno dobo od vseh zaposlenih v steklarski industriji delavci, ki delajo na naslednjih delovnih mestih: steklopihači, strojni steklarji, vzdrževalci avtomatov, steklar na izdelavi industrijskih aparatur (Pula), delavci na treh delovnih mestih v tovarni ravnega stekla v Pančevu in delavci na štirih delovnih mestih pri izdelavi steklene volne (Skopje). Nadalje je temeljito obdelano področje premestitev po invalidskih komisijah, premestitvah na predlog obratnih zdravnikov in V nedeljo, 17. oktobra 1965 je mladina iz Hrastnika zaključila dela pri dograditvi ceste Turje — Kopitnik. Mladina je delala štiri nedelje, vsakokrat pa se je akcije udeležilo 75 mladih. Opravljenih je bilo približno 1800 delovnih ur, kar je zadostovalo, da je cesta na Kopitnik prevozna za tovorna in o-sebna vozila. Za opravljeno delo je ObK Zveze mladine Hrastnik prejel od' Krajevne organizacije SZDL Turje milijon dinarjev, ki so namenjeni za pokritje stroškov akcije, za delno regresiranje prevozov dijakov in študentov v šole, za mladinsko politično šolo, za klubske večere in drugo. Po zaključenem delu je ObK ZMS organiziral pri domu na Ko-pitniku svečan zaključek z brigadirskim poipoldnevom, kjer je sodelovala tudi mladinska godba na pihala ter zabavni ansambel »Bongo«. Ob tej priliki je predsednica gradbenega odbora razdelila pri-zadevnejšim mladincem in mladinkam pismena priznanja. Na to svečanost je ObK ZMS povabil tudi več vidnejših predstavni- tako da ne bo večje fluktuacije delovne sile, vai'čevati treba z materialom, vodo, elektriko, kar nam bo dalo v bodoče še boljše rezultate. Navzoči člani smo se zedinili, da je treba obravnavati vse probleme in rezultate z vsemi člani delovnega kolektiva. rigo. profesionalna rehabilitacija. V zaključku je obdelano, kaj se s tem zahteva; komisija je v imenu sindikatov predlagala pet najst mesecev za eno leto. Trdim lahko, da so sindikati pristopili k temu delu z vso resnostjo, prepričan pa sem, da bodo še manjkale določene stvari, katere bomo morali še opraviti. Pri našem podjetju in v Parači-nu se bodo delali še klinični pregledi za steklarje in kontrolno skupino, kar bo priloga k celotnemu zahtevku. Koordinacijska komisija je določila iz svoje sredine tov. dr. Toplak Jožeta, Dre-nevakovič Milovana, pravnika iz Paračina in Mileta Jovanoviča, ekonomista iz Paračina, da zastopajo zahtevek pred zveznimi organi. Sindikati in komisija so storili vse, da bi celotni material bil čim boljši, v čemer so tudi uspeli, za ■ končno odločitev pa moramo počakati na sklep Zvezne ljudske skupščine. Predsednik komisije: Janežič Alojz kov družbeno-političnih in gospodarskih organizacij naše občine, vendar se je vabilu odzval, samo tovariš Ulaga Janez iz KOP-a. Po svečanem delu zaključka je udeležence akcije zabaval ansambel »Bongo«. Mladina Hrastnika, ObK ZMS Hrastnik in gradbeni odbor se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri akciji, še prav posebno pa se zahvaljujejo Steklarni Hrastnik, Rudniku, Komu-nalno-obrtnemu podjetju, Splošnemu gradbenemu podjetju in Splošnemu trgovskemu podjetju iz Hrastnika. Dejstvo, da se je te akcije mladina tako številčno udeležila, nam narekuje, da se v bodoče še organizirajo podobne akcije. Komisija za delovne akcije ori UoK ZMS Hrastnik že razmišlja o akciji za izgraditev zimske vlečnice na Kal, katero bodo (koristili predvsem smučarji, ter o popravilu ceste proti Dolu. ObK ZMS se zahvaljuje tudi vsem mladim, ki so sodelovali pri akciji in pričakuje, da se boste zopet zbrali, ko bo to potrebno. Janko Strgaršek O DELU ZA SKRAJŠANO DELOVNO DOBO STEKLARJEV Delovna akcija mladine Hrastnika na Kopitnikn zaključena Ei“ invalidskimi nadomestili Ob vedno večjem številu delovnih invalidov v našem podjetju se iz dneva v dan porajajo novi problemi. Reševanje teh problemov pa ni vezano samo na premestitve na druga delovna mesta, ampak gre tudi za nadomestilo osebnih prejemkov ob premestitvah, o čemer želim v tern članku spregovoriti. Nedvomno predstavljajo bolniki, še bolj pa delovni invalidi breme za celotno družbo. Steklarska industrija predstavlja poleg rudarstva enega največjih faktorjev, tki iz dneva v dan številčno raste z delovnimi invalidi. Pogojenost za številčno rast delovnih invalidov je narava dala, odnosno tehnološki proces, ki zahteva skrajne napore pri izvrševanju proizvodnih nalog. Torej spada steklarstvo med tiste industrije, ki producira znatno več invalidov kot ostali, razen ruda -stva. Ugotovljeno je, da so invalidne osebe ljudje s povsem določeno osebno zmogljivostjo, in sicer prav tako kot drugi ljudje. Zato tudi, naziv »za delo man] zmožne osebe« ne odgovarja v naši socialistični tehnologiji in je obraz zaostale misli in način podcenjevanja invalida v mejah njegove fizične sposobnosti. V našem podjetju imamo trenutno 25 delovnih invalidov, od tega 11 VK, 4 kvalificiranih, 2 pol kvalificirana steklarja in 7 o-stailih delavcev, ki dobivajo razliko v osebnem dohodku od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Ni problem oziroma težava, kadar obravnavamo zgornje številke, ampak je ta problem odprl še vrsto ostalih težav, ki izglodajo na prvi pogled skoraj nepremostljivi. Od Skupnega števila invalidov je velik odstotek steklarjev, za katere je treba najti druga ustrezna dela, namesto njih pa najti nadomestila v proizvodnih brigadah, saj o-pravlja le ena oseba svoj steklarski poklic. Pred letom 1961 je bilo v podjetju le 9 delovnih invalidov, od tega 4 steklarji ter 5 ostalih, v letu 1962 je bilo registriranih troje ljudi, 1963 dva, v letu 1964 2 in v letu 1965 je registrirano po invalidski komisiji 9 oseb, od tega 8 steklarjev z visokokvalificirano izobrazbo. Glede na to, da število invalidov občutno narašča, nam to dela precejšnje skrbi, ker nam na splošno že primanjkuje ustreznih delovnih mest, na katerih bi lahko brez bojazni zaposlili invalide, da se njihovo zdravje ne bi še poslabšalo. Doslej smo to vprašanje urejali sporazumno z obratno ambulanto in komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v Trbovljah in smo v vsakem primeru našli za vsakega ustrezno delovno mesto, ni pa pričakovati tako ugodnih rešitev tudi v bodoče, zato bo nujno najti najugodnejšo pot reševanja teh problemov, organi upravlian-a s pisom novih ustreznih delovnih mest za delovne invalide, se pravi iskati in reševati znotraj podjetja; ni pa način reševanje tega v tem, da se da invalidom odpoved, kot to delaio nekatere gospodarske organizacije z uteme- ljitvijo, da nimajo ustreznih delovnih mest. Kot sem že dejal, delajo vsi invalidi na lažjih delovnih mestih in s tem v zvezi so njihovi prejemki manjši. Prejemki so različni, razliko pa dobivajo od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Le eden ne dobiva razlike, dva pa sta trenutno na poklicni rehabilitaciji. Takšno je stanje sedaj. Ker pa se število invalidov dviga, želim s tem v zvezi opozoriti na spremembe v temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju, ki določa nova nadomestila, s katerimi se bo nekaterim razlika zmanjšala, drugim pa sploh odpadla. Republiška skupščina socialne ga zavarovanja je sprejela na enem svojih zasedanj sklep o novem načinu obračunavanj osebnih dohodkov za ponovno odmero nadomestila in ob tem določila tudi nove valorizacijske faktorje. Ne želim o tem razpravljati na široko v tem članku, ampak je treba v okviru podjetja organizirati širšo razlago, za prizadete in tiste, ki se bodo v bodoče znašli v takem položaju, bi želel navesti primer novega obračunavanja. Nagrajevanje delavcev v gospodarstvu ni praktično nič druge ga kot razdeljevanje sredstev, namenjenih za osebne dohodke, na posamezne organizacijske enote znotraj gospodarske organizacije, na posamezna delovna mesta in na posamezne delavce, skladno z doseženim delom pri delu. Izhajajoč iz te predpostavke, mora bazirati kvalitetno dober sistem nagrajevanja na naslednjih karakteristikah: OBJEKTIVNOST Pod objektivnostjo nagrajevanja razumemo predhodno natančno informiranost delavca, ob kakšnih pogojih mu pripada določeni del osebnega dohodka odnosno kaj gospodarska organizacija v konkretni situaciji postavlja predenj kot minimalno obvez nòst, ki ji zagotavlja izpolnitev planskih predvidevanj. Točna predhodna informiranost delavca o pričakovanem normalnem učinku ali uspehu pri delu in ustrezni materialni ekvivalent sta za delavca močna vpodbuda za maksimalno možen polet pri delu. STIMULATIVNOST Za objektivnostjo prav nič ne zaostaja stimulativnost nagrajevanja, ki se odraža v tem, da prejme delavec doseženemu u-činku ali uspehu pri delu sorazmeren materialni stimulans, pri čemer se pa ne sme zanemariti realnost predvidenega učinka. V Doslej smo jemali prejemke zadnjih 3 mesecev pred nastankom invalidnosti, kar je služilo kot šablona za izračun nadomestila do zaslužkov na svojem delovnem mestu pred invalidnostjo, ko je bil premeščen zaradi manjše delovne sposobnosti. Novi zakon pa govori drugače. Po njem je nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka enako razliki med osebnim dohodkom, katerega prejema delovni invalid na novem delovnem mestu, in valoriziranim osebnim dohodkom, katerega je prejemal zadnje leto pred nastankom invalidnosti. Za lažje razumevanje želim z enim primerom to ponazoriti: Steklar MM je invalid od leta 1961. Njegov povprečni osebni dohodek je takrat znašal 19.100 din mesečno. Ti osebni prejemki se po sklepu skupščine republiške skupnosti za socialno zavarovanje preračunajo na nove osebne dohodke v letu 1964 z valorizacijskim količnikom 182. Tako valorizirani osebni prejemki znašajo torej 34.780 din mesečno. Delovni invalid MM pa je imel na ustreznem to je drugem delovnem mestu povprečno 56.800 din tem pogledu morajo instrumenti nagrajevanja delovati tako, da delavca neprenehoma vzpodbujajo k povečanem učinku, istočasno pa mu zagotavljajo tudi ustrezno povečan osebni dohodek. USKLAJENOST Zelo važen pogoj za dober sistem je usklajenost osebnih dohodkov. Sleherno delo ima določene specifične zahtevke, ki jih postavlja pred izvrševalca. S tem terja od njega določene sposobnosti, prizadevanja in napor. Naloga pravilnega sistema je, da čim dosledneje in pravičneje denarno karakterizira specifične zahtevke posameznega dela. Usklajenost se torej mora odraziti pri reguliranju ravnotežja med posameznimi deli in seveda tudi ce- na mesec. S tem so bili osebni prejemki tov. MM v letošnji prvi polovici večji na drugem delovnem mestu kot pa znaša valoriziran osebni prejemek na prejšnje msvojem delu, delovni invalid MM pa zgubi s L januarjem 196b pravico do nadomestila, Katerega je prejemal doslej. Naj pripomnim še to, da je postopek za obračunavanje za vse invalide enak brez obzira na leto, ko so postali invalidi. Pri obračunavanju se menja samo valorizacij'ski količnik, ki pa je odvisen od višine povprečnega osebnega dohodka na svojem delu in od leta nastanka invalidnosti. Torej k temu brez polemiziranja, smatram pa, da s tem zakonom ni vse v najlepšem redu, ker bo s tem dobršen del naših invalidov občutno prizadetih. In še komentar: Praksa kaže, da so nekateri pričeli izkoriščali demokratičnost v invalidski zakonodaji in izkoriščati skupne pridobitve. Smatram, da take žene in težnje posameznikov n.' bodo našla plodna tla na račun tistih, ki so in še bodo potrebni nege in skrbi, na čimprej ozdravijo, da se po možnosti zopet vključijo v redni delovni proces. To pa predstavlja osnovo socialistične pridobitve in ekonomike, ki je podlaga naše socialne in varstvene zakonodaje. Janežič Alojz lokupnim uspehom gospodarske organizacije. Upoštevati mora vse objektivne faktorje, ki lahko vplivajo na stopnjo učinka, kot so to na pr. predmet dela:, sredstvo za delo, stopnja njihove izrabljenosti, pogoji dela itd. EKONOMIČNOST Ekonomičnost nagrajevanja se odraža v pogojenosti delavčevih osebnih dohodkov z doseženim dohodkom gospodarske organizacije. Osebni dohodek mora biti protivrednost za količino opravljenega dela: njegova višina pa zavisi od ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja gospodarske organizacije v dani situaciji. Ekonomsko nedopustno in praktično nemogoče je, obljubljati ali (Nadaljevanje na 4. strani) Nadaljevanje del na montaži jeklene konstrukcije hale za avtomatično proizvodnjo objektivnost, stimulativnost, usklajenost, ekonomičnost, upravičenost. POJEM IN ZNAČILNOSTI NAGRAJEVANJA V GOSPODARSTVU Razmišljamo o reformi-varčevanje REFORMA resno računa z varčevanjem. Samo, takoj lahko povemo, REFORMA ne narekuje točno določene postavke, to in to je varčevanje. Toda vseeno nekaj narekuje: varčuj mo na vseh področjih in na vseh nivojih. Roke na srce, mnogi so nato široko odprli oči. Videlo se je, da je zares mogoče varčevati. V administraciji, pri potova njih v inozemstvo, pri reprodukcijskem materialu, proslavah, delovni sili, šolstvu in zdravstvu, zmanjševanju škarta, zgraditvi upravnih zgradb itd. Pojem varčevanje je imel do sedaj mesto v zaključnih, priporočilih in resolucijah, REFORMA pa ga je potisnila v prakso kot kategorijo racionalnejšega poslovanja. In res, varčevanje je med nami. To dejstvo je potrebno sprejeti mirno, ker je bil zadnji čas da pričnemo spoštovati materialno osnovo države. Sliši se, de se ponekod spušča varčevanje na nivo — svinčnikov in sponk. Resnica je v tem. Čeprav ne bi bilo slabo, da pogledamo življenjsko pot sponke. Da se razumemo. Mnogo je logike po razumevanju: če bi vsak zaposlen človek na dan prihranil 10 dinarjev, bi se povečal dohodek gospodarskih in drugih dejavnosti za stotine milijonov dinarjev. Ena kolona manj v vpašalnikih in potrdilih, ali celo eno potrdilo manj itd. Toda, varčevanje ni kampanja, z roki omejena akcija, niti se naj ne izvaja tako, oziroma zaradi tega, da bi dokazali nivo naše politične zrelosti. To je ekonomska nujnost. Zaradi tega občine zmanjšujejo proračunsko potrošnjo, zaradi tega se »premeščajoč bivši proizvajalci nazaj v proizvodnjo, zaradi tega se, končno, zmanjšujejo tudi investicije in to še posebno v negospodarskih dejavnostih. Pojem in nagrajevanja (Nadaljevanje iz 3. strani) zahtevati večje osebne dohodke, kot jih lahko gospodarska organizacija pokrije z doseženim dohodkom. UPRAVIČENOST V direktni zvezi z vsemi navedenimi karakteristikami dobrega sistema nagrajevanja je njegova upravičenost tako v odnosu do proizvajalca kot do kolektiva o-ziroma do družbe v celoti. Produktivnosti ter obsegu in ekonomičnosti proizvodnje ustrezni o-sebni dohodki vzdržujejo ravnotežje med blagovnimi in kupnimi fondi, zagotavljajo stabilizacijo trga in cen ter odločno posegajo v ustaljenost celotnega našega gospodarstva. Upravičenost psihološko pozitivno deluje na neposrednega proizvajalca, izključena je kakršnakoli diskriminacija ali favoriziranje posameznika in neupravičeno kanaliziranje sredstev kolektiva na posamezna delovna mesta. V dosedanji bilanci varčevanja, so torej na strani aktive tudi pomembne postavke. A pisava? Nekatera podjetja, kakor se je navadno slišalo na seji predsted-ništva Zveze gospodarskih zbornice, ukinjajo postavko za napredek znanstvenega dela za potrebe industrije. Slišali smo, da se ukinjajo ali omejujejo službena in poslovna potovanja po državi —- samo zaradi varčevanja. V nekaterih mestih (čačak), ne zaradi šale, ukinjajo telefone. Tu in tam se je pokazalo, da so rezerve v — odvečnih kurirjih. Skoraj gotovo je, da samo takšno pojmovanje varčevanja ne vodi k pravemu cilju. Izza varčevanja na tem področju, čeprav se tudi tu lahko mnogo naredi, se skriva kot v megli varčevanje, na katerega je prav tako uperie-na REFORMA. Res je, da se ne more čez noč realizirati REFORMA, kakor tudi ne varčevanje na vseh področjih in na vseh nivojih. Važno je, da je proces načet. Govorimo sebi: nismo več ravnodušni, ko v septembrskih dneh skladišča svinčnikov, papirja, radirk, šestil in ravnil v naših podjetjih — zaradi začetka šolskega leta naših otrok — ostajajo na pol prazna. Bojimo se, da Se ne bi odlili milijoni, če ne gre za poslovni interes. S skrbjo za usodo ravnila, v bistvu, se zožuje prostor padanja človeškega dostojanstva. Ko že govorimo o varčevanju ob REFORMI, ali so prehodni roki točno omejeni, ko bodo pričeli hitreje prihajati efekti varčevanja na pomembnejših postavkah? Zahteva ni preuranjena, ker so v preračunavanjih znani vsi elementi, da bi družba pričela z nadaljnjim napredovanjem. Pa tudi to, kje vse so možnosti za varčevanje. KRALJ BORIS značilnost v gospodarstvu Vse to pa predstavlja močan faktor za nadaljnji dvig življenjske ravni delovnega človeka, kar je eden od glavnih ciljev celotne naše socialistične graditve. Kralj Boris Obvestilo Obravnave zaradi kršitve delovnih dolžnosti so javne in jim lahko prisostvuje vsak član kolektiva. Postopa se po določilih začasnega Sklepa o odgovornosti delavcev. Obravnava pe praviloma vsak četrtek od 14. ure dalje v dvorani centralnega delavskega sveta. sl{~^