Četrtek, 17. decembra 1964 Št. 49, leto XXII.
RAZŠIRJENI PLENUM OSS NOVA GORICA O DELOVNIH ODNOSIH
V OKVIRU
Delavci in njihove pravice
Osnova za razpravo na plenumu je bila analiza problemov delovnih odnosov, ki so jo goriški sindikati naredili s sodelovanjem okrožnega sodišča, zavodov za zaposlovanje delavcev, delovnih inšpektoratov ter uradov za prošnje in pritožbe pri občinskih skupščinah. Da bi dobili še bolj celovito podobo delovnih razmerij in odnosov, so anektirali po vzorčnem sistemu še dvajset delovnih, organizacij iz območja bivšega goriškega okraja. Izbrali so podjetja različnih gospodarskih dejavnosti iz vseh štirih občin, pa tudi različna po obsegu poslovanja.
Kot rdeča nit se v omenjeni analizi vleče spoznanje o veliki neinformiranosti delavcev, kaj so njihove pravice, ki izvirajo iz delovnih razmerij, hkrati pa tudi nepoznavanje oziroma podcenjevanje odgovornih ljudi v delovnih organizacijah za ta vprašanja. Zlasti občutno je pomanjkanje socialno kadrovskih služb in strokovno usposobljenih ljudi, ki bi pravilno uporabljali in posredovali delovno zakonodajo in pravice, ki jih ta daje delavcem. Vse to pogojuje deformacije zakonskih določil v praksi, ki izzivajo nezadovoljstvo med delavci. Se hujše pa je, da so zaradi tega v večini primerov delavci oškodovani *ne samo trenutno, temveč imajo izkrivljanja in zanemarjanja teh vprašanj največ-
krat tudi daljnosežne posledice.
Pravice delavcev, ki najbolj neposredno zadevajo kadrovsko socialne službe v delovnih organizacijah, so pravice iz socialnega zavarovanja. Vendar je prav zaradi teh, čeprav so včasih grobo kršene, najmanj pritožb delavcev, ker enostavno ne vedo zanje. V razpravi na plenumu je bilo to vprašanje nekajkrat načeto, pa tudi poudarjena nujna zahteva po boljšem, bolj strokovnem in bolj urejenem delu kadrovsko socialnih služb.
Na območju občine Nova Gorica je 246 delovnih organizacij, vendar imata od teh le 2 dobro urejeno socialno kadrovsko službo. Od vseh teh delovnih organizacij točno in redno izplačuje nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo komaj 12 delovnih organizacij. Veliko je delovnih organizacij, ki se sploh ne zanimajo za spremembe in dopolnitve raznih predpisov socialnega zavarovanja, tako da so delavci pogosto oškodovani. V 680 primerih je bilo za čas nezmožnosti za delo premalo izplačanih nadomestil osebnega dohodka kar 40 %. Prepozno tudi delovne organizacije prijavljajo in odjavljajo svoje delavce, saj je bilo lani teh nepravilnosti kar 40 %. Prijave o nesrečah pri delu se izpolnjujejo in dostavljajo z velikimi zamu-
dami. Tako je v januarju in februarju letos prišlo še 49 prijav na socialno zavarovanje za nesreče, ki so se zgodile v aprilu 1963. Delovne organizacije tudi slabo sodelujejo v po-stoku za priznavanje dolgoročnih dajatev — otroškega dodatka, kar povzroča pri zavarovancih nevoljo, razen tega pa porabijo še precej časa, preden zberejo vse dokumente za uveljavitev svojih pravic.
Ob tefi pomanjkljivostih kadrovsko socialnih služb oziroma odgovornih ljudi v delovnih organizacijah je vredno omeniti to službo v idrijskem rudniku. Pravice iz socialnega zavarovanja so samo eno od opravil socialno kadrovske službe idrijskega rudnika. V redu jih izpolnjuje, tako da niso njihovi delavci v ničemer prikrajšani. Se več, delavcem iz rudnika ni treba iskati potrdil in pritiskati na kljuke. To opravi zanje kadrovsko socialna služba, ki sproti in sistematično dopolnjuje delavčev »dosje«. Takrat ko delavec uveljavlja pravice iz socialnega zavarovanja, bodisi da zboli ali pa gre v pokoj, dostavi kadrovsko socialna služba vse potrebne dokumente zavodu za socialno zavarovanje.
Na območju bivšega goriškega okraja je mimo kršenja delavčevih pravic iz socialnega zavarovanja največ nepravilnosti, ki gredo na škodo de-
PREPOROD V MARIBORSKI TEKSTILNI TOVARNI
V ZASTARELIH PODJETJIH
SO TUDI NOTRANJE REZERVE
Tradicija Je dobra in tudi slaba stvar. Ce gre za delovna izkustva, vigranost, solidnost, je to zelo dobra stvar. Ce pa se tradiciji pridruži apatičnost in prepričanje, da ničesar, kar je bilo in je, ni mogoče spremeniti, potlej je takšna tradicija lahko huda ovira napredku. V mariborskem MTT so bili do nenavna prepričani, da so pri njih notranje rezerve izkoriščene, saj imajo dolgoletno tradicijo in izkušnje, delajo v treh izmenah, imajo preko 70 •/o izkoriščenost strojev. Glavno, kar jim je manjkalo — sprememba instrumentov v dobro bombažni industriji. Čeprav njihovih težav nismo nikoli podcenjevali, le nismo hoteli objaviti njihovega pisma, kjer dokumentirano dokazujejo, v kako nevzdržnem položaju se je znašla Mariborska tekstilna tovarna. Ko se je kolektiv začel spoprijemati z lastnimi težavami in dosegal prve uspehe, smo jih obiskali.
Lahko bi rekli, da veje zdaj v MTT drugačno, boljše razpoloženje. Zakaj tudi ne. Leta
1963	so bili povprečni osebni dohodki 26.948 dinarjev, leta
1964	pa 32.552 dinarjev. To so povprečja. V letošnjem oktobru so bili povprečni dohodki že 40.200 dinarjev.
Ob tako lepih rezultatih si takoj zastavimo vprašanje: Kako je bilo to mogoče? Ta uspeh so dosegli predvsem zato, ker so se sami resno spoprijeli s svojimi težavami, z notranjimi rezervami, ker so uspeli premagati miselnost, da v stari industriji s tradicijo ni rezerv.
Bitko za odkrivanje in odpravljanje notranjih rezerv so bili na več frontah, glavnih uspehov pa so se nadejali od izpopolnjenega sistema nagrajevanja. Poleg tega, da so začeli s povečevanjem produktivnosti na zaposlenega, kar so dosegali s tem. da so tkalke začele streči večjemu številu strojev', da so odpravljali odvišna in manj po-
trebna delovna mesta, so, velik poudarek pri nagrajevanju dali tudi na prigospodarjena sredstva.
Za vse delovne enote so uvedli poleg povišane produktivnosti še različna dopolnila, ki pomagajo oblikovati višji osebni dohodek in višji dohodek podjetja. Povsod so poskušali v nagrajevanje zaobjeti nekaj najbolj značilnih in ekonomsko najbolj pomembnih činiteljev. Tako so nekje poleg proizvodnje, ki je povsod temeljna postavka, uvedli še dodatne postavke: novi, ekonomsko zanimivejši proizvodi, kvaliteta, stroški surovin, zaloge surovin ali
gotovih izdelkov, prihranek na delovni, sili itd.
Posebnost nagrajevanja je v tem. da so vanj vključili tudi strokovne službe podjetja in strokovnjake. Zanje so uvedli progresivne lestvice uspeha delovne enote ali področja, kjer oni s svojim delom in znanjem lahko najbolj koristijo. Tu so poleg že bolj uporabljenih spodbud, kot so: kvaliteta, zaloge, dohodek podjetja še nekatere nove: dohodek pri novovpelja-nih proizvodih, smotrnost investicij na vloženi dinar, znižanje stroškov proizvodnje.
O rezultatih svojih devet-
(Nadaljevanje na 2. strani)
lavcev v disciplinskih postopkih, odpovedih delovnih razmerij in pri premeščanjih na drugo delovno mesto. Razprava na plenumu je potrdila ugotovitev analize, da razmeroma malo registriranih sporov pred sodišči in v pravni svetovalnici občinskega sindikalnega sveta še zdaleč ni dokaz, da so razmere, ki zadevajo delovno pravne odnose, urejene in da delavci dosegajo svoje pravice pri samoupravnih organih. Poglavitni vzrok za tako malo delovnih sporov (v letu 1962/63 je odpadlo na goriška sodišča le 54 tovrstnih zadev) je treba iskati v nepoučenosti delavcev, ki ne vedo, da lahko uveljavljajo svoje zahteve v sodnem postopku. Deloma je vzrok tudi v tem, ker se delavci bojijo in nočejo načenjati sporov, dokler so še v delovnem razmerju. Na ta način tudi zamudijo roke in tako izgube pravice. Zanimivo je, da je v enem letu le deset delavcev uveljavljajo svoje pravice, ko je delovno razmerje še trajalo.
Občinski sindikalni svet Nova Gorica o problematiki delovnih odnosov na tem plenumu ni prvič razpravljal. Že poleti, ko so formirali službo pravne pomoči, so predlagali delavskim svetom vseh delovnih organizacij, naj sprejmejo sklep, s katerim bi zadolžili pristojni organ, da obvezno obvešča pravno službo pri občinskem sindikalnem svetu o vseh disciplinskih postopkih in o vsaki izrečeni kazni. S tako evidenco bi pravna služba dobila vpogled v delovne odnose, sindikati bi lahko bolj kompleksno reševali te probleme, njihova pravna služba pa bi pri nepravilnostih lahko posredovala ter pomagala. Doslej je 29 delovnih organizacij sprejelo tak sklep in že pošiljajo obtožne predloge in odločbe o kaznovanju ali o prenehanju delovnega razmerja. Zanimivo pa je (in tudi razumljivo), da takega sklepa o sodelovanju s službo pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu niso sprejele prav' tiste delovne organizacije, kjer je nepravilnosti oziroma kršenja delovnih pravic največ. Iz takih delovnih organizacij so tudi delavci, ki so na vprašanje v anketi: Kdo rešuje »pravna« vprašanja pravic 'z delovnih razmerij, odgovorili:	direktor, sekretar, ko-
mercialist.
Med številne zaključke na plenumu, ki jih bo občinski sindikalni svet posredoval vsem (Nadaljevanje na 2. strani)
Zadnja novost: močnejši motor in deblokirane zavore
Karikatura: MILAN MAVCU
■■aeee«eee»eBHB*usEiieeeeBeBeeBeBBBeeEBEeeeeee«BeeeeeeeeeeH
Razpravljati o metodah dela brez upoštevanja družbenega razvoja in nove vsebine, ki jo tak razvoj prinaša, je precej jalov posel. Hkrati pa je tudi res, da nov razvoj in nove naloge pogosto terjajo tudi drugačne metode dela, ki so v bistim samo poskus, kako bi najbolj uspelo realizirali novo vsebino in nove naloge.
V	delu sindikalnih organizacij je čedalje bolj opazna slabost, ki lahko postane resna ovira, če je ne bomo pravočasno odpravili, to je — da sindikalne organizacije ne delujejo preko svojega članstva, temveč v najboljšem primeru preko izvršnih odborov ali celo samo preko predsednika. Najbrž je ta formulacija zelo slabo izbrana, kajti ne gre za to, da ti forumi delujejo v imenu sindikalne organizacije, to se pravi v imenu članov sindikata, temveč gre za nasproten primer, da delujejo mimo njih, da ukrepajo v odborih samo po svoji preudarnosti ali pa se celo ukvarjajo samo z obrobnimi vprašanji našega družbenega razvoja ter interesov sindikalnega članstva.
V	sedanjem in bodočem razvoju, ko povsem realno predvidevamo, da bodo delovne organizacije imele na razpolago veliko več sredstev, da bodo postale čedalje bolj odločilen faktor pri usmerjanju sredstev za razširjeno reprodukcijo, ko bodo čedalje bolj odločilno vplivale na standard proizvajalcev, je toliko bolj nujno, da o tem odločamo v najširšem krogu proizvajalcev. Toda pri tem ne gre zgolj samo za odločanje zaradi demokracije, temveč gre predvsem za to, da lahko samo na tako širokih forumih pride do izraza volja organiziranih proizvajalcev,
Namesto odbora celotno članstvo
da le preko takšnih oblik lahko delovna organizacija sprejema naloge in zaključke, ki bodo v skladu z željami in spoznanji proizvajalcev.
V	dosedanji, precej bolj ozkosrčni praksi, se namreč dogaja, da delovne organizacije, kot tudi občinska skupščina, sprejme vrsto sklepov in odločitev, o katerih se ni prej posvetovala s proizvajalci. Sprejete so odločitve, ki so predvsem rezultat razprav v ožjih upravno-tehničnih vodstvih, kjer pa so — da ne bi bilo očitkov — poklicani na zadnjo konzultacijo tudi predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij. Ob že docela oblikovanem sklepu, ki je nastal za zaprtimi vrati, želijo imeti avtorji samo še formalno družbeno podporo predstavnikov, da jim kasneje ne bi kdo-očital, kako samovoljno predlagajo pomembne odločitve.
Povsem jasno je, da se predstavniškega sistema ne bomo odrekli. Toda ob tem je prav tako jasno, da o temeljnih odločitvah, ki zadevajo trenutne interese in ustvarjajo perspektivo gospodarjenja in standarda proizvajalcev, ne smejo odločati samo posamezni odbori, še manj pa posamezni predstavniki. Zato je treba vztrajno in pogumno pobijati mišljenje, da predsednik sindikata vedno predstavlja tudi mnenje sindikalnega članstva Potrebno bo doseči, da bo lahko predsednik ali izvršni odbor podal svoje stališče šele takrat, kadar bo imel polno soglasje svojih članov.
Da bi začeli odpravljati to slabo prakso, ki je resna ovira nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in demokra-tičnejših odnosov, bi bilo najbrž potrebno, da bi začeli v delovnih organizacijah sklicevati širše konference ah tribune sindikalnega članstva na katerih bi se pogovarjali zlasti o nadaljnji gospodarski orientaciji, o^sredsivjh za razširjeno reprodukcijo, ki naj jih vlagamo, bodisi zgolj v rekonstrukcije ali tudi v družbeni standard, kaj ima v posameznem obdobju izrazito prednost. Ob tem je treba tudi razjasniti zelo aktualno vprašanje: ali naj se standard proizvajalcev zboljšuje samo v perspektivi, se pravi z rezultati vedno novih vldganj v industrijo, ki bodo prinašala gospodarske rezultate šele v bodočnosti, ali pa je standard proizvajalcev tudi trenutna vsakodnevna skrb in potreba, kjer se je treba pretehtano odločati, kam naj gredo prigospodarjena sredstva.
Ob tem vprašanju se zaradi različnega ekonomskega položaja nujno srečujemo z zelo stvarnim problemom, ki ga pa seveda ne skušamo analizirati v njegovi resničnosti. V mislih imamo ugotovitev, da tisti, ki imajo boljši standard, laže počakajo na njegovo izboljšanje, kot tisti proizvajalci, ki so na jspodnji lestvici življenjskih potreb. Prav zato je razumljivo, da če bodo sklepe o sredstvih razširjene reprodukcije sprejemali samo v ožjem upravnem vodstvu in jih potlej skušali vsiliti samoupravnim organom in družbenim organizacijam kot njihove, da bodo ti projekti prav gotovo vsebovali drugačne rešitve od tistih, ki bi jih kot najbolj smotrne in aktualne predlagali na širšem zboru proizvajalcev.
Ker smo v družbenem standardu občutno zaostali, ker imamo vrsto zelo hudih težav s šolstvom, otroškim varstvom, družbeno prehrano, servisi, stanovanji, preskrbo itd., je prav v tem obdobju potrebno, da temeljito pregledamo dosedanjo prakso, najnujnejše potrebe in na osnovi tega sprejemamo ustrezne zaključke. Verjetno bo treba pri želji po novem, spremenjenem načinu obravnavanja in sprejemanja sklepov, lomiti z zastarelo birokratsko prakso, ki se bo seveda na vse različne načine upirala širšim obravnavam in tudi novim pogledom, ki jih bo tak način dela zanesljivo oblikoval.
Tej praksi in slabosti pa se bo laže zoperstavljala celotna organizacija, vse članstvo kot pa samo odbor ali posameznik.	/	-vit-
im
Trpr" akor bi se med se-|4 boj dogovorili, so štirje sindikalni funkcionarji iz štirih bežigrajskih podjetij enako izjavili na tamkajšnjem občinskem sindikalnem svetu.
»Vemo za resne gospodarske probleme,« so dejali, »in jih bomo v svojih delovnih kolektivih načeli, če nam obljubite, da nas boste zaščitili pred odpustom.«
i Ne bi se spuščala v to, ali ima strah, ki je iz izjav jasno razviden, prevelike oči, ampak.se vprašujem samo to, kaj ga sploh lahko vzbudi?	^
Po navadi se ljudje bojijo kritizirati nepravilnosti v tistih kolektivih, kjer je ožje upravno vodstvo diktatorsko. Direktor — absolutist s pomočjo kimavskih sodelavcev lahko neomajno uveljavlja svojo voljo, ne glede na to, ali je njegovo početje v skladu z zakoni.
Toda — zakaj?
; Sam delovni kolektiv jim prostov&ljno daje vsa potrebna orožja. Prvič, proizvajalci in celo samoupravna vodstva ne poznajo splošnih
Strah
nima
samo
velikih
v •
oci
in internih predpisov, na g katere bi se lahko sklice- = vali pri uveljavljanju svo-, g jih pravic in pri slehernem' g poskusu njihove krnitve in g neupravičenega prilaščanja. || V številnih delovnih orga- g nizacijah so prav zaradi g tega tako komisije za skle- g panje' in odpovedi delovno- || ga razmerja pa tudi disci- g plinske komisije zgolj po- §§. slušni podaljšek direktor- g j e ve roke, kolikor ni nepra- |§ vilnost takoj očitna. Po- = dobno se slabo poznavanje §f predpisov maščuje tudi g ožjim samoupravnim vod- g stvom.
Toda to še ni vse.
Marsikdaj člani samo- jj upravnih vodstev in njiho- g ve komisije zavestno izgla- g sujejo sporen predlog, med §§ drugim tudi razrešitev z g dela, iz strahu, da ne bi še = njih zadelo kaj podobnega, g če bi se vodilnim uslužben- g cem postavili po robu.	g
Pa srho spet pri strahu.
Smo pa še pri nekem g drugem usodnem problemu:	g
pri problemu solidarnosti. g
Ali bi se pogumni bali jj načeti razna kočljiva vpra-sanja, če bi jim takrat, ko g bi se nadnje zgrnili oblaki g maščevalnosti, stopili ob g stran vsi tisti, ki enako g mislijo in želijo, da bi se g problemi odpravili? Verjet- g no ne. Toda žal se prečesto g prav takrat, l^p naj bi pri- g šla do polnega izraza de- g lavska solidarnost, znajdejo , g sami, brez javne podpore v g svojem kolektivu, bele — g poštene vrane, prepuščene g na milost in nemilost »bo- g žanstev«, ki so si sij nasil- g no prilastili zaradi preveli- g ke pasivnosti in nesolidar- g nosti velike večine kolek- g tiva.
In bele, pogumne in po-	g
Štene vrane se morajo za-	g
tekati po pomoč izven svo-	g
j ega podjetja, ker njihovi	g
morda enako pošteni, pa	g
manj pogumni sodelavci ne	g
upajo odpreti ust v obram-	g
bo ogroženih tovarišev.	g
Strah pred odpustom to-	g
rej nima samo velikih oči,	g
ampak resne vzroke. Naj-	g
resnejši pa je nemara ta, t	g
da se delovni kolektivi kot	g
celote ne zavedajo svoje	'g
lastne moči. Ali ni delovni	g
kolektiv naj višji organ	g
podjetja, ki se nasilju lah-	g
ko upre in odstrani silake.	g
ki zavirajo demokratične	g
odnose, uveljavljanje samo-	g
upravnih pravic in celo	g
dobro gospodarjenje. Toda	g
za to sta potrebna osvešče-	g
nost in solidarnost, ki se	g
žal vse prepočasi krepita,	g
cesto v škodo zdravih eko-	g
nomskih prizadevanj.
M. K.	1
NEZDRAVI MEDSEBOJNI ODNOSI V TRBOVELJSKI »ELEKTRARNI«
DELAVCI SO TIHO,
KER DOBRO ZASLUŽIJO
Za tistega, ki ne pozna razmer v kolektivu, so gospodarski rezultati zaslepljujoči, ker v glavnem nastajajo zaradi velikih potreb po električni energiji. Toda nezdravi medsebojni odnosi preprečujejo, da bi btfi uspehi lahko še boljši.
Ko sem se oglasil v podjetju in se pogovarjal s sekretarjem osnovne organizacije Zveze komunistov, predsednikom sindikalne podružnice, predsednikom komisije za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij, predsednikom mladinske organizacije in še nekaterimi, kje so vzroki za take odnose, so mi dejali:
— Mnogo je drobnih razprtij, ki mečejo slabo luč na ves kolektiv in vplivajo na medsebojne odnose. Dobri odnosi- so pogoj za uspeh kolektiva. Navzven že predstavljamo kolektiv elektrarne, toda znotraj smo razdrobljeni in ne najdemo sktipne poti.
SAMOUPRAVLJANJE LE NA PAPIRJU
Upravni odbor, delavski svet in komisije v »Elektrarni« niso dovolj odločni, da bi spremenili slabe razmere. Za utemeljitev te trditve naj zapišem tri primere:
® Upravni odbor je zavrnil, da bi direktor in še trije vodilni uslužbenci odšli v tujino sklepat pogodbe za nakup novih strojev. Vsota za to potovanje je presegla mejo, za katero je UO pooblaščen, da jo lahko odobri. Sklenili so, da naj o tem razpravlja in odloča delavski svet. Razen predsednika se tudi člani delavskega sveta niso strinjali s potovanjem v tujino.
Direktor tega ni upošteval in je s še tremi vodilnimi uslužbenci kljub temu odpotoval v tujino. Kasneje se je izkazalo, da niso šli sklepat pogodb za nove stroje, marveč le na »izlet« kot del neke gospodarske organizacije.
# Neka delavka je prišla zdrava v kolektiv. Zaposlila se je v tovarni zidakov, oddelku elektrarne, kjer izdelujejo opeko iz odpadnega materiala.
Delovni pogoji so tu zelo težki. V pretežni večini so v tem obratu zaposlene žene. Na delovnih mestih so izpostavljene velikim temperaturnim spremembam, kar zelo negativno vpliva na njihovo zdravje. Dve ali tri ure delajo zunaj na hladnem, potem pa v prostoru, kjer so temperature visoke, in spet zunaj na hladnem. Razen tega je odvzem zidakov od peči ročen. Ti so težki tudi po več kot deset kilogramov.
Vse to je vplivalo, da je delavka zbolela in bila štirikrat zaradi meningitisa operirana na glavi. Za delo na starem delovnem mestu ni bila več sposobna. Nikogar ni našla, ki bi se zavzel zanjo. Morala je zapustiti tovarno.
Ob vsem pa je predsednik starega delavskega sveta pripeljal izven Trbovelj v podjetje (ta čas je bilo na posredovalnici za delo v Trbovljah prijavljenih tudi okoli 400 brezposelnih, v pretežni večini žena) sorodnico, ki se je takoj zaposlila v »Elek-
trarni«. Kasneje je dobila še stanovanje.
@ Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij nima dela, kajti strokovnjake in delavce sprejema in odpušča direktor osebno, ali posamezni obratovodje. V enem mesecu sta dva delavca v presledkih, vsak po sedemkrat, neopravičeno izostala z dela. Temu je sledil disciplinski odpust, M ga je izvedel sam obratovodia. Delavca sta se s prošnjo obrnila na direktorja in ta je takoj oba sprejel nazaj na delo.
Iz tega lahko povzamemo zaključek. da je v podjetju precej direktorjeve samovolje in še nekaterih vodilnih uslužbencev, ki delavskega samoupravljanja preprosto ne poznajo.
DIREKTORJEVE
Čudne navade
Da ne bi bili v zmoti in da ne bi kdo podvomil, da so trditve, ki sem jih navedel, izmišljene, je dokaz, da je bil direktor že leta 1962 kaznovan zaradi podobnih dejanj s stroki m ukorom in izključitvijo iz Revizijske komisije občinskega komiteja ZK. V obrazložitvi kazni je med drugim zapisano tudi tole:
»Direktor v Elektrarni Trbovlje izkorišča svoj službeni položaj in neupravičeno koristi družbena sredstva za gradnjo svoje hiše v Mokronogu, Razne usluge in material, ki ga je dobival od podjetja po nižjih cenah, je odobraval - upravni odbor ali delavski svet podjetja. Kljub temu je bilo veliko negodovanja in obtoževanja na račun direktorja, ker ostali člani kolektiva niso bili deležni takih ugodnosti. Direktor Elektrarne si je kljub opozorilom, da ne dela prav, ponovno sposodil iz sklada skupne porabe podjetja 153.000 dinarjev, kot polog banki za nakup novega avtomobila ...«
Na to se je direktor pritožil, češ da ni kradel v podjetju in da jd opravljal razne vožnje z vednostjo organov samoupravljanja in da se njemu očita to, kar delajo tudi drugi itd.
Kontrolna komisija pri OK ZKS v Ljubljani je pritožbo obravnavala in prišla do zaključka, da je bil direktor za podobne nepravilnosti že večkrat ustno opozorjen, vendar se je kljub temu vdajal starim slabostim. V podjetju je ustvarjal familiame odnose, rušil ugled delavskega samoupravljanja ter omogočal okoriščanje z družbenimi sredstvi. Razen tega je na očitek kontrolne komisije reagiral skrajno nekritično, češ da nikogar nič ne briga, kaj on dela. Na predlog kontrolne komisije je direktorja občinski komite ZK v Trbovljah 7. maja lani zaradi številnih nepravilnosti ižključil iz organizacije Zveze komunistov.
OBISK PRI DIREKTORJU
Sprejel ene je nenavadno.
»Za koliko tisoč dinarjev spet potrebujete oglas?«
»Oprostite, nisem prišel zaradi oglasov. Zanimajo me odnosi v kolektivu,« sem rekel.
»Saj so v redu. Kaj še hočete. Vse, kar se pogovarjamo o tem,
odločajo tudi samoupravni organi v podjetju.«
»Toda tovariši, s katerimi sem se pogovarjal o samoupravljanju v kolektivu, so namignili, da imate vi glavno besedo in da delavskega sveta sploh ne upoštevate.«
»Kako naj ga upoštevam,. če v kolektivu nič ne pomeni. Odvisni smo od .normativov, ki nam jih predpisujejo ,od zgoraj’.«
Kar naprej sva se vrtela okoli normativov. Ozračje, v katerem sva se pogovarjala, je postajalo vedno bolj napeto. Na vsako vprašanje sem dobil oster in kratek odgovor. Vseeno sem še vprašal:
»Ali razmišljate, da bi delovne "pogoje v tovarni zidakov, kjer je odvzem opeke še ročen, izboljšali?«
»Seveda razmišljamo. V Sloveniji je še v Šoštanju podobna tovarna. Bomo videli, če se bo tam obnesel mehaniziran odvzem zidakov, potem ga bomo še mi uvedli!«
Razgovor je postal neresen. Postalo mi je jasno, da mi direktor noče resno odgovarjati, da bi se me čimprej znebil. Poslovil sem se.
Samovolje pa ne kaže samo direktor. To nam pove dogodek, ki se je zgodil v tovarni zidakov. Kot obratni ključavničar je tu zaposlen predsednik mladinske organizacije. Ko se je zanimal za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, je dobil od obrate vod j a odgovor:
»Kaj te pa to briga!?«
Komentar menda ni potreben. Velja le še vprašanje, do kdaj bodo še direktor in nekaj njegovih najožjih privržencev krojili uosodo podjetja in zakaj je direktor še na svojem položaju?
Delavce to bode v oči in so tiho verjetno zato, ker dobro zaslužijo. Njim elektrike ni treba ponujati. Kaj bi bilo, če bi se moral tudi ta kolektiv boriti za tržišče?
Medsebojni odnosi bi bili verjetno na trdnejših nogah.
M. ŽIVKOVIC
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdala CZ P L1utiska pravica v Ljubljani Lisi Je ustanovljen 20 novembre 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik-
VINKO FRENKAUS
Naslov uredništva in oprave Ljubljana. Kopitarjeva ul 2 poštni preda! 313-Vl. telefon uredništva 33-722 ln 36-672 uprave 33-722 In 37-501 Račun prt Narodni banki v Ljubljani St. NB 600-1VI-365 — Posamezna Številka stane 20 din - Naročnina le: četrtletna ’50. oolletna 500 ln letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska o ra vica« Ljubljana
ZAKAJ STROJI NISO BOLJ IZKORIŠČENI?
Komisija za gospodarstvo pri republiškem svetu ZSJ za Slovenijo je nedavno razpravljala o vrsti problemov, ki ovirajo intenzifikacijo proizvodnje in smotrno investiranje. Objavljamo samo nekaj glavnih ugotovitev, ki naj bi bile izhodišče nadaljnjih akcij sindikatov.
Zelo malo naših industrijskih kolektivov ima dober pregled nad izkoriščanjem strojev, ki je nujen za uskladitev proizvajalnih zmogljivosti in odpravo ozkih grl v proizvodnji oziroma za dobro organizacijo dela in izkoriščanje obstoječih rezerv.
Po grobih pokazateljih — izmenskem delu in zasedbi posameznih izmen — pa je očitno, da so stroji samo na pol izkoriščeni. Maksimalnemu izmenskemu koeficientu, ki znaša po mnenju statistikov 2,7, se približujejo samo črna metalurgija s koeficientom 2,3, premogovniki (2) in tekstilna industrija (1,9), medtem ko je povprečje
slovenske industrije komaj 1,5.
Letos se stanje sicer izboljšuje, vendar zelo počasi. Poleg subjektivnih vzrokov pa obstajajo tudi resni zadržki v samem gospodarskem' sistemu in na tržišču surovin.
Komisija za gospodarstvo oziroma njeni strokovni sodelavci so med osebnim obiskom v 23 delovnih organizacijah na področju škofjeloške, žalske in trboveljske komune ugotovili, da neusklajenost strojnih kapacitet odvrača kolektive od troizmen-skega dela. Zlasti v predelovalni industriji so še številna ozka grla, zaradi katerih druga tehnološka oprema ni povsem izkoriščena. Oddelki, kjer se tempo proizvodnje sicer zavre, delajo zato v treh izmenah, medtem ko vsi drugi večinoma v dveh izmenah. Dokler ne odpravijo ozkih grl, seveda ni moč izkoriščati notranjih rezerv, čeprav niso prikrite.
Zelo velike možnosti za bolj-
še izkoriščanje strojev pa bi nudil tudi izboljšani notranji transport. Po solidnih analizah o izkoriščanju strojnega delovnega časa je videti, da je še precej »mrtvih hodov« ali, drugače rečeno, da stroji prazni tečejo in da se material za ob-. delavo predolgo pripravlja. Z nekaj sodobnimi napravami bi mnoge delovne organizacije izredno hitro in poceni avtomatizirale vrsto zastarelih strojev in dosegle maksimalno izkoriščenost. Za takšno modernizacijo pa se težko odločijo, ker je pri nas živo delo še vedno zelo ceneno in ker je doslej investicijska politika sicer načelno podpirala takšna prizadevanja, ne pa tudi materialno.
KADROVSKI PROBLEMI NASTAJAJO ZARADI DRUGIH NEUREJENIH VPRAŠANJ
Slabo izkoriščanje strojev v / več delovnih organizacijah opravičujejo s tem, da ne dobijo
/ i
V novi samopostrežni trgovini Supermarket v Ljubljani so poleg drugih novosti vpeljali tudi varstveni kotiček za otroke. Gospodinje so te pridobitve kajpada vesele, saj lahko nemoteno nabavljajo, kar potrebujejo. Še bolj pa so baje zadovoljne tiste mamice, ki zavijejo namesto v veleblagovnico k bližnjemu frizerju, otročke pa jim ta čas čuvajo v Supermarketu.	Foto: Milan Šparovec
Delavci in njihove
pravice
(Nadaljevanje s 1. strani)
delovnim organizacijam, so uvrstili tudi zahtevo, da morajo o vseh stvareh, ki zadevajo delovno pravo, razpravljati pristojni organi samoupravljanja, ne pa da o teh rečeh1 odločajo posamezniki. Odločbe, najsi bo o kaznih, premestitvah ali prenehanju delovnega razmerja, morajo biti pismene, pravilno obrazložene in morajo vselej vsebovati pravni poduk, kam in v kolikšnem času ima delavec možnost pritožbe. Tako bodo odslej delavci seznanjeni s svojimi pravicami, vedeli pa bodo tudi, da si za obravnavo lahko vzamejo zagovornika. Ob tem so na plenumu še posebej poudarili vlogo sindikalne podružnice v delovni organizaciji,
ki naj bi delavcu dala zagovornika ali pa ga napotila v spornih primerih na službo pravne pomoči.
Vloga sindikata v delovnih organizacijah je pomembna predvsem zato, ker se delavec v disciplinskem postopku izolira in izloči iz delovnega kolektiva ter nastopa sam kot procesni subjekt nasproti celotni delovni organizaciji. Brez dvoma delavec, ki je v disciplinskem postopku brez pomoči sindikata ali strokovnega zagovornika, ni v enakopravnem položaju z delovno organizacijo kot tožilcem. Toliko manj, ker v večini primerov nastopa kot zastopnik obtožbe vpdilni uslužbenec, ki ima močan položaj v podjetju in ima zato nedvomno vpliv na odločitve.
N. L.
V zastarelih podjetjih
so tudi notranje rezerve
.(Nadaljevanje s 1. strani)
mesečnih prizadevanj imajo tudi na razpolago že prve podatke, ki .nazorno kažejo, da je izkoriščanje notranjih rezerv z ustreznim sistemom nagrajevanja, dalo prve rezultate.
Pri mešanicah surovin prihranek 60 milijonov. Pri strojnem barvanju tkanin 50 milijonov. Pri boljšem izkoriščanju preje pri surovih tkaninah in sukancu, nadaljnjih 60 milijonov. Prihranek pri vodi, pari, električni energiji in podobnem — 35 milijonov. Pri embalaži 3 milijone. Skupni prihranek pri notranjih materialnih rezervah znaša samo v prvih devetih mesecih 208 milijonov dinarjev.
Nič manj pomemben ni prihranek pri delovni sili, saj so od začetka leta pa do konca novembra število zaposlenih znižali za 369 delavcev.
Novi sistem nagrajevanja in težnja po izkoriščanju notranjih rezerv sta zelo razgibala delovni kolektiv. Velika notranja kontrola dela, medsebojnih obveznosti, je sprožila številne izboljšave. Proizvajalci čutijo, da je možno doseči več, da notranjim rezervam ni meja. Spoznali so, da je mogoče tudi iz starega podjetja še nekaj »iztisniti«. Ta sistem je napravil majhno revolucijo med strokovnim kadrom, ki vse bolj kontrolira stroške, saj je nenadoma od tega odvisen del njihovega osebnega dohodka. Brez kakršnih koli prigovarjanj so se strokovnjaki sami razdelili na dopoldansko in popoldansko delo.
Če jim ne bodo ob koncu leta »pobrali« prigospodarjenih sredstev, bodo lahko odvedli 400 milijonov v sklade. In to v kolektivu, kjer je 72 °/o vrednosti strojev že odpisane.	-vit
primernih strokovnjakov in neposrednih proizvajalcev. Podrobnejše proučevanje pa kaže, da v teh podjetjih še druga vprašanja niso urejena, predvsem vrednotenje dela, delovni pogoji in marsikje tudi notranji odnosi. Industrijska podjetja v žalski in škofjeloški komuni se na primer pritožujejo, da ne dobijo ljudi, tamošnji zavodi za zaposlovanje pa njihove trditve demantirajo z dokazi, da se iz obeh omenjenih občin vozijo delavci v druge komune na delo...
Delovne organizacije.se izgovarjajo, da ne morejo osebnih dohodkov izravnati s sorodnimi večjimi podjetji, v drugih komunah in da zato težko zasedejo prazna delovna mesta, vendar gre včasih le za malenkostne razlike, ki ne bi zaostrile kadrovskega vprašanja, če ne bi za tem tičala še primitivizem in obrtniška miselnost. To dvoje onemogoča boljšo organizacijo dela in modernizacijo poslovne politike, od katere je proizvodnja prav tako odvisna.
Kakor rečeno, pa je eden izmed glavnih vzrokov, da stroji niso izkoriščeni — pomanjkanje ustreznih pokazateljev. Le redka podjetja imajo kolikor toliko zadovoljivo tehnično dopumenta-cijo za vgrajena delovna sredstva, iz katere bi se dalo izra-
čunati na j Večjo možno proizvodnjo. Skorajda ne moremo govoriti o izmerjenih količinskih kapacitetah delovnih naprav, ki služijo za izdelavo širšega asortimenta proizvodov. Z vidika narodnega gospodarstva pa to pomeni, da brez obširnega analitičnega dela sploh ni moč dognati, s kolikšnimi tehničnimi zmogljivostmi razpolaga naša industrija.
Se manj jasno kakor tehnične zmogljivosti pa so minimalne in optimalne ekonomske zmogljivosti, saj tovarniški kolektivi tega sploh ne ugotavljajo. V mnogih podjetjih nastaja proizvodni program le po posluhu, razen tega ne obračunavajo stroškov po posameznih delovnih mestih, tako da ne morejo točno vedeti čistega finančnega rezultata posameznih proizvodov. Enako ne analizirajo fiksnih, gibljivih in mejnih stroškov pri različnem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, ki bi bili trdna osnova tudi za vodenje kratkoročne poslovne politike. Nasploh načela gospodarjenja še niso prodrla v naša podjetja, hkrati pa tudi ne metode določanja, zato delovni kolektivi ne morejo izračunati, kako slabo izkoriščanje strojev vpliva na fiksne stroške.
OB PETI TOČKI INTERPELACIJE KOLEKTIVA INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL OBČINSKI SKUPŠČINI NOVO MESTO
Stoodstoten
uspeh
V komunalnem podjetju so se lotili priprav ■■za skrajšani delavnik. Analiza dosedanjega poslovanja je pokazala, da ljudje zamujajo delo povprečno eno uro na dan. Mehanizacija je zato izkoriščena le 68 %. Kako torej zadostiti osnovnemu pogoju za prehod na skrajšani delavnik — povečati produktivnost.
Enostavno, so dejali vodilni tovariši - in vzeli v roke računalo.
Če skrajšamo delavnik vsak dan za eno uro, bo delovni čas izkoriščen stoodstotno. Razumljivo je, da bodo tudi stroji potlej izkoriščeni stoodstotno, torej je namenu zadoščeno.
K temu izračunu so priložili že obrazložitev:
Na podlagi analize izrabe delovnega časa, organizacije dela, delovnih sredstev in pogojev dela, je podjetje ugotovilo, da bi bilo mogoče s posameznimi organizacijski-mi. ukrepi, z boljšo delovno disciplino in s smotrnejšo izrabo mehanizacije, brez negativnih posledic za podjetje, skrajšati delovni čas. Zato je po mnenju podjetja uvedba 42-urnega delovnega tedna popolnoma utemeljena.
Vse skupaj so poslali občinski skupščini.
Svet za delo, ki je zadevo predhodno obravnaval, je obrazložitev podjetja takole podprl:
Iz finančnih podatkov, ki jih je posredovalo podjetje, je razvidno, da se obseg dejavnosti oziroma promet in 'dohodek v globalu, kot tudi na enega zaposlenega, iz leta v leto izboljšujeta. Ker svet meni, da so sklepi organov upravljanja glede na finančne podatke in izvršene ukrepe utemeljeni, predlaga, da da občinska skupščina soglasje k uvedbi skrajšanega delovnega tedna.
Predlog je bil na občinski skupščini soglasno sprejet. Kako naj bi bilo tudi drugače, če pa skrajšan delavnik zagotavlja v podjetju stoodstotno izkoriščenost delovnega časa in mehanizacije!
N. L.
Obstajajo pa izjeme. Predilnice in tkalnice se ukvarjajo z merjenjem in analiziranjem izkoriščanja strojev, prav tako posamezni delovni kolektivi V drugih strokah. Toda izkoriščanje zmogljivosti spremljajo le s 'tehničnega vidika, za ekonomsko proučevanje pa nimajo ustrezne metodologije. Dokler pa niso znane dejanske rezerve v proizvodnih kapacitetah, (seveda ni mogoče sestavljati realnih planov niti v delovnih organizacijah niti za celotno narodno gospodarstvo.
VNANJA MOČNA ZAVORA: POMANJKANJE SUROVIN
V več podjetjih, ki so jih obiskali strokovni sodelavci komisije za gospodarstvo pri republiškem svetu ZSJ za Slovenijo so zatrjevali in dokazovali, da strojev ne morejo bolj izkoriščati, ker ne dobijo potrebnih domačih in uvoženih surovin in reprodukcijskih materialov.
Domačih surovin ne dobivajo dovolj zaradi tega, ker jih preveč izvažamo. Vrsta podjetij predelovalne industrije, ki bi prav tako morala izvažati, ne izkorišča svojih tehnoloških in kadrovskih zmogljivosti brez lastne krivde. Zlasti velja to za podjetja, ki predelujejo svinec, cink, baker, plemenita jekla in podobno. Zaradi tega problema
Birokratsko obravnavanje življenjskih interesov tisoččlanskega kolektiva
Te mrzle dni se novomeški občani ne ogrevajo le ob dobro naloženih pečeh, marveč tudi ob pomenkih, kakšen bo končni učinek interpelacije kolektiva Industrije motornih vozil v občinski skupščini. Ko se pogovor udomači, slišiš približno takšne dvogovore:
»Tako ostrih besed še ni poslušala nobena skupščina!«
»Tudi naša bi jih ne, če bi interpelacije prej ne dobil v roke »Dolenjski list« in še kdo ...«
»Zaleglo je pa le!«
»Bomo še videli!«
Te besede na zgoščen način ponazarjajo odmev javnosti na zahtevo organov upravljanja IMV, ki so jo naslovili na občinsko skupščino in s katero so terjali, potem ko so izčrpali druge (predvsem upravno pravne) oblike za uveljavitev svojih prošenj in želja, hitro intervencijo skupščine za zaščito svojih interesov.
Občinska skupščina je v celoti ugodila štirim zahtevam interpelacije in tudi peto resno proučuje. Tako je na zahtevo organov samoupravljanja IMV: 1. obravnavala na prvi seji kot posebno in edino točko dnevnega reda »problematiko obstoja in razvoja IMV«; 2. sklenila »omogočit: IMV ne glede na urbanistične zamisli brez odlašanja in zavlačevanja maksimalno možnost razvoja na lokaciji v Žabji vasi v skladu s priporočili« OLO in ObLO še iz leta 1960; 3. sklenila rezervirati celotno območje ob Karlovški cest:'' od proizvodnih prostorov IMV proti Gotni vasi za potrebe razvoja
nimajo normalnih zalog, pa tudi ne jasnih perspektiv, da še bo stanje v kratkem času izboljšalo. Seveda jih to ne spodbuja k boljšemu izkoriščanju proizvodnih kapacitet, niti k sistematičnemu iskanju možnosti za večizmensko delo.
Glavna ovira so administrativni predpisi in intervencije. Državna administracija otežkoča redno oskrbo s surovinami pa tudi prodajo v času najugodnejših tržnih pogojev. Juteks v Žalcu, na primer, prvih pet mesecev v letošnjem letu ni smel izvažati jutastih vreč, čeprav jih na domačem tržišču ni primanjkovalo. Isto podjetje pa ima kritično majhne zaloge jute, ker je zaradi intervencije državnega organa odložen uvoz jute. Problem pa je še bolj absurden, če upoštevamo, da leži v Pakistanu že več kot pol leta vskladiščena in plačana juta za Jugoslavijo. Zaradi pmanjkanja jute se je proizvodnja v drugi polovici leta zmanjšala, posebno zato, ker je ta tovarna že doslej skorajda maksimalno izkoriščala svoje zmogljivosti. Dela namreč v treh izmenah.
Forsiranje izvoza za vsako ceno, pa tudi plafonirane oziroma odrejene cene za veliko osnovnih surovin na domačem tržišču povečujejo orientacijo na
tovarne v nadaljnjih petih letih; 4. ukrehila vse potrebno za ustavitev gradnje objekta podjetja »Kovinar« poleg glavne tovarniške proizvodne hale IMV (ki jo bo odkupila IMV) ter podjetju »Kovinar« določila ustrezno novo lokacijo (v Bučni vas:); 5. ni pa odstranila iz upravnih organov občinske skupščine »birokratov, ki ne morejo doumeti, da se urbanistična politika mora podrediti ekonomiki komune, občana in proizvajalca,« ljudi, »ki sistematično zavirajo IMV«,in ki »so odgovorni za neprecenljivo škodo, povzročeno IMV in družbi«. Občinska skupščina čaka na ugotovitve komisije Za družbeni nadzor, ki ji je poverila nalogo, da razišče, koliko so obtožbe na občinsko upravo utemeljene. Odnose med občinsko upravo in Industrijo motornih vozil raziskuje tudi posebna kojnisija občinskega komiteja ZK, ustanovljena na zadnji seji občinskega komiteja.
Osnovno vprašanje, ki si ga novomeška javnost zastavlja ob dramatično izraženem javnem konfliktu med občinsko upravo in eno največjih gospodarskih organizacij novomeške občine, IMV, se torej glasi: se bo občinska skupščina zadovoljila z ugodno rešitvijo le štirih točk interpelacije, to''je z ugoditvijo materialnim in samoupravnim interesom 1100-članskega kolektiva in peto potisnila v kartoteko z naslovom »na napakah se učimo«, ali pa bo šla do kraja in ob dokazani krivdi članov občinske uprave terjala od njih materialno in moralno odgovornost za nastalo gospodarsko škodo. Da bi bil članek povsem objektiven, bi moral tu, ob takš-
zunanja tržišča, vendar bi se kazalo resno vprašati: ali naj potrebne devize še nadalje ustvarjamo z izvozom surovin ali z izdelki iz njih? Teoretično je to vprašanje že davno rešeno, praktično pa še vedno izvažamo veliko več surovin, v katerih ni dosti opredmetenega dela, in onemogočamo izvoz predelovalni industriji, ki je za zunanjetrgovinsko bilanco vsekakor donosnejši.
Izgovarjanje, da smo zaradi pomanjkanja deviz primorani izvažati več surovin, je neprepričljivo. Pač pa je res, da veliko podjetij ni po kakovosti in količini proizvodnje sposobno veliko izvažati, zaradi tega pa trpi tudi oskrba s surovinami v višje organizirani predelovalni industriji.
AMORTIZACIJSKI REŽIM SE VEDNO COKLA?
Mnogi delovni kolektivi trdijo, da se jim ob sedanjem amortizacijskem režimu ne splača bolj izkoriščati stroje in da lanskoletni zakon o amortizaciji ni tega vprašanja dobro uredil ž amortizacijskimi stopnjami. Možnosti za hitrejše formiranje amortizacije ob večizmenskem delu so tako majhne, da podjetja z njimi ne morejo ekonomsko računati
nem intepretiranju javnega mnenja, čim nazorneje povedati, kateri dogodki in okoliščine kažejo na krivdo občinske uprave. Bržkone bi mi pri tem lahko najbolj pomagale ugotovitve občinske komisije za družbeni nadzor, ki pa jih nimam pri roki, saj 'so se njene raziskave medtem tako poglobile, da jih ji tudi v drugem določenem datumu še ni uspelo zaključ‘ti. Pomagam si torej lahko le s kratko kronologijo dogodkov, ki jih ponazarja dopisovanje med IMV in občino in z opisom javnega mnenja.
Kako se je moglo zgoditi, da so na ozkem prostoru med Novim mestom in Žabjo vasjo pred leti zakoličili prostor za moderno »predimenzionirano« mlekarno, Industrijo motornih vozil, za vrsto stanovanjskih blokov in letos še za gradnjo proizvodnih in upravnih prostorov obrtnega podjetja »Kovinar«, je prav tako težko razumljivo kot uganka, v kakšen namen je v povojnem obdobju odteklo na desetine milijonov dinarjev »za urbanistično ureditev Novega mesta,« če je rezultat te ureditve takšna investicijska in gradbena zmešnjava. Dejstvo je le, da je razvoj IMV prerasel vsa predvidevanja in se je moral nekam širiti. Tako se je v juTju 1963 občinska skupščina »ob alternativi— ali IMV in njegov razvoj — ali predimenzionirana, tehnološko neustrezna in deficitarna mlekarna, razumljivo, odločila za IMV« (Sergij ThoržSvskij, predsednik občmske skupščine Novo mesto, cit. po Dolenjskem listu). S tem se je širjenje IMV na severozapad ustavilo, ker stoje naprej že mestni bloki. V glo-
Kovinska industrija, na primer, ima izmenski koeficient 1,4, opremo pa sme amortizirati po letni stopnji 7 do 9,8 °/o. Denimo, da ta sredstva zadoščajo za enostavno reprodukcijo, toda brž ko bi podjetja povečala izmenski koeficient na 1,7, bi morala letno odpisati 12,3 °/o opreme, da bi lahko skrbela za normalno enostavno reprodukcijo. Tega pa zaradi amortizacijskih predpisov ne smejo in so primorana potrebna sredstva vzeti iz dohodka.' Dohodkovni dinar pa je v slovenski kovinski industriji skoraj dvakrat »dražji« , kot amortizacijski in je res večkrat vprašljivo, ali se splača bolj izkoriščati stroje in naprave, kakor dovoljuje amortizacijski režim.
Med obravnavo tega vprašanja je komisija za gospodarstvo pri republiškem sindikalnem svetu sklenila ta problem globlje proučiti. Trditve delovnih organizacij, češ da »sedanji amortizacijski režim prizadeva vse tiste, ki so se v izkoriščanju strojnih zmogljivosti dvignili nad povprečje« in da zaradi tega ne izkoriščajo notranjih rezerv, ni mogoče zanikati, pač pa je po mnenju komisije potrebno intenzivneje iskati pozitivne rešitve tudi v samih delovnih kolektivih.
bino tudi ni šlo: spredaj je cesta, zadaj neugoden teren, hiše. Najzanimivejše interesno področje za prostorno ekspanzijo (kaj je sicer drugega mogoče pričakovati od tovarne, ki zaposluje 1100 ljudi, ustvarja nad 6 mdijard in je njena letošnja izvozna obveznost 1,280.000 dolarjev) pa tudi edino možno se ,ie IMV odprlo na jugovzhodu, ob Karlovški cesti, proti Gotni vasi. To področje jd postalo še posebno zato glavna točka dnevnega reda proizvodnih načrtov IMV, kjer je kolektiv spoznal, da sam ne bo zmogel stroškov za širjenje proizvodnih zmogljivosti v Cegelnici, kamor naj bi se po urbamstičnih zamislih preselila industrija iz mesta, a družba ga v času investicijskih restrikcij tudi ne bo podprla. Urbanistično upravna služba novomeške občine pa je v tem primeru rekla: stop. Življenjski prostor IMV je bd namreč po urbanističnih načrtih izpred nekaj let določen za razvoj uslužnostno lokalne industrije Novega mesta. Zataknilo se je torej pri urbanističnih zamislih in računih na papirju in razvoj dogodkov je začel svojo birokratsko pot. Kar mogoče na kratko povedano je b:la ta pot takšna: IMV je 16. marca letos zaprosil za lokacijo za izgradnjo preizkusne poti in depoja za avtomobile v interesni smeri novomeške lokalno uslužnostne industrije, občinska uprava pa je 13. V. to rošnjo odbila z motivacijo, da ima omenjeno lokacijo že v rokah podjetje »Kovinar«; 7. V. je direktor tovarne IMV v p-'smu predsedniku občinske skupščine »smatral, da v sedanji situaciji ne bi imelo smisla z vseh strani obzidati tovarno z drugimi objekti«, stanje pa se ni spremenilo. Nasprotno, junija letos je začel »Kovinar« pospešeno graditi svoj objekt v podaljšku proizvodne hale IMV. 7. VII. so na širšem sestanku s predstavniki okraja, občine in IMV končno sprejeli sklep, naj se v desetih dneh ustavi gradnja podjetja »Kovinar«, da, ne bo prevelike gospodarske škode in -lokacija rezervira za IMV. Ureditev teh vprašanj naj IMV terja z interpelacijo občinski skupščini. Kolektiv je zadržal takojšnjo interpelacijo na občinsko skupščino, ker je smatral, da bodo gradnjo Kovinarja ustavili občinski organi. Občinski organi pa so šele 19. VIII. izdali lokacijsko odločbo in 24. VIII. dovoljenje za gradnjo skladišča (medtem 6je proizvodni objekt Kovinarja pospešeno rastel) s tem, da »se bo objekt smatral kot strog1- provizorij, ki ga bo moral investitor po potrebi urbanistične službe premestiti na drugo mesto brez pravice povrnitve stroškov. Zato mora biti objekt montažnega tipa«.
Nič čudnega, če je po tej formulaciji kolektivu IMV do take mere zavrela kri, da ni izbiral besed, ko je sestavljal peto točko interpelacije, ki se nanaša na urbanistično službo in občinsko upravo in ki jo na občini krščujejo za »zmerjanje«, ter s tem in z objavo obsežnega dokumentacijskega gradiva v Dolenjskem listu, sprožil več javnih vprašanj približno takšne vsebine:	Ima urbanistično
upravna služba občine res pravico krojiti usodo 1100-članske-mu kolektivu, to je, terjati od njega, da se seli na svoje stroške, ko pa si sama kljub težkim milijonom, k: so šli za njen razvoj in urbanistične študije, še ni izoblikovala dokončne predstave o resničnih potrebah in željah novomeške komunalne skupnosti? Zakaj je bilo treba dve leti zavlačevati izdajo dovoljenja za razširitev IMV proti Gotni vasi, ali z drugimi besedami, zakaj neživljenjska reakcija ob zahtevah, katerih rešitev nujno terjajo tako interesi enega največjih kolektivov na Dolenjskem kot interesi vseh občanov?
50 milijonov, kolikor je šlo za gradnjo Kovinarjeve proizvodne hale, ki jo bo treba najprej preurediti, nato pa podret:, da bi lahko ekonomično zakrožili proizvodni proces IMV, ni majhna stvar, posebno še, če so ti milijoni denar občanov.
VINKO BLATNIK
(Pripis: Vsi citirani odlomki in kronologija dogodkov so povzeti iz objavljene dokumentacije in člankov v Dolenjskem listu.)
Okoli Industrije motornih vozil stoji na prostem stalno nad sto vozil, tako da nekatera silijo že med nove bloke, ki jih v Novem mestu gradijo točno nasproti tovarne. — (Foto: Peter Romanič)
Slovenska industrija 'gj nekovin letos uspešno 1 prodira na zunanja tr- jj žišča, zlasti na področja jj čvrste valute.
Čeprav so njene iz- g vozne obveznosti za 53 |g odstotkov večje kakor 1 lani, že po rezultatih iz E prvih devetih mesecev E lahko zanesljivo sklepa- jj mo, da bo izvozni plan g v višini 2 milijonov 754 g tisoč dolarjev izpolnila, jj kolikor se ne bo še po- jj slabšala oskrba s surovi- E nami in reprodukcijskim jj materialom ter s pogon- fg skimi sredstvi.
Steklarne, na primer, jj se že močno pritožujejo s nad slabo preskrbo s ■ kalcijevo sodo. Večkrat jj ne ddbijo naročenih ko- S ličin, ker preveč sode iz- E važamo. Prihodnje leto J se bo problem še bolj jj zaostril, ko bodo vsi re- jj konstruirani obrati za g
| Za | večji I izvoz
1 je nujna g j boljša | 1 oskrba 1
proizvodnjo stekla normalno obratovali. Po mnenju slovenskih steklarjev je nujno omejiti izvoz kalcijeve sode in pospešeno rekonstruirati tovarno v Lukavcu, ki jo proizvaja.
Prav tako kakor s kalcijevo sodo pa ni urejena tudi preskrba s kakovostnim kremenovim peskom, pogonskimi sredstvi, predvsem z mazutom in premogom, in z uvoženimi pomožnimi ; materiali. Steklarne potrebujejo komaj 8 do 9 odstotkov deviz, ki jih same ustvarijo z izvozom, večkrat pa jih dobijo z zamudo, kar seveda povzroča razne nevšečnosti.
Jj	Počasno dodeljevanje
g deviz prizadeva še indu-| stri j o keramike in elek-1 trOporcelana, ki tako kali kor steklarska industrija jj potrebuje zelo malo uvo-jj Ženih surovin in repro-U dukcijskega materiala, g	Novi obrat Industrije
jj keramike Liboje, na pri-g mer, je začel poskusno jj obratovati 1. oktobra gj tega leta. Izdeluje grafi fitne topilniške lonce, ki -jj smo jih do zdaj še veliko H uvažali in zanje porabili jj precej deviz. Liboj ska jj tovarna naj bi torej raz-g bremenila naš devizni jj fond, zato je tudi ure-jj dila novi obrat. Že pri jj njegovem načrtovanju H pa je bilo jasno, da bo g treba tako grafit kakor s glino uvažati. Ta deviz-1 ni izdatek bi bil malen-jg kosten v primerjavi z 1 izdatkom za nabavo fi-g nalnih izdelkov. Kakor-|j koli je devizna računica g v redu, pa libojska togi varna še zdaj nima odo-jj hrenih deviz za uvoz |j grafita in gline, da bi jj proizvodnja grafitnih g loncev nemoteno pote-jj kala.
jj Ker se bo izvoz neko-jj vinske industrije pri-m hodnje leto povečal za g 28 % v primerjavi z le-g tošnjim letom in bodo jj podjetja 85 % izvozila na gj konvertibilna področja, m bi jim kazalo, kolikor je jj moč, pomagati, da bi jj svoje namere uresničila, jj Že iz površnih računov d se vidi, da se nam ne jj splača izvažati surovin, jj če jih lahko predelane jj izvozimo, da je rentabil-jj ne j e uvažati nekaj suro-E vin kakor finalne izdel-B ke iz njih in da doseda-1 nja praksa ni v skladu z jj družbenim apelom o jj boljšem deviznem goji spodarjenju.
Ma
tliiinmnniliiiHiiHiiiflilliiiniininiiinDiinininninBiiiniflinnniin

S I G N A«Bt
Wocene i
mmm
KmiKe
:x£
;*>*♦.*,

::x::
INFORMAC/Jem
v>	.....	XyX
KNJIGA
O
GLASBI
Ciril cvetko:
»POGLED V GLASBENO
Ujmetnost*
Nova knjiga Cirila Cvetka je zanimiv in koristen poizkus — prav je, da se ga je lotila Prešernova družba v svoji redni zbirki. Problem, kako približati muziko kar najširšemu krogu odraslega občinstva, je namreč vse prej ko enostaven in verjetno doslej še ni našel vsestransko uspele rešitve. Snov je obsežna in marsikje komplicirana. Tako tesno . je povezana z vrsto čisto strokovnih pojmov in predstav ter temeljitega poznavanja glasbenih del, da se pisatelj nujno in pogostoma ustavlja ob vprašanjih, ki so videti domala nerešljiva. Seveda jim skuša najti kolikor mogoče prikladno pa razumljivo obliko.
Za problehnatiko, ki jo načenja Cvetkova knjiga, je njen obseg odločno premajhen. Avtor se je zato zatekel k najkrajšim, kar najbolj strnjenim definicijam, ki so razumljive
strokovnjaku, vprašanje pa je, Če jim lahko sledi povprečen bralec — in temu je pisanje pravzaprav namenjeno. Poglavja o »Glasbenih oblikah«, o »Glasbenih izraznih sredstvih« in »Sodobnih glasbenih smereh« so precej zahtevna, ponekod celo po nepotrebnem (zaradi uporabljenih pa ne prevedenih tujk, v drugih poglavjih tudi zaradi neprevedenih naslovov); tu in tam bi ne bila odveč natančnejša razlaga kakega pojma. Najzanimivejša so zato tista poglavja (npr. »Vedra glasba«) in odstavki, ki jih je Cvetko izoblikoval esejistično, kjer ga ni vezala teoretična snov (je bila res potrebna v takšnem obsegu?). Tu je v živahnem stilu povedanih mnogo resnic in ugotovitev, mimo katerih ne bo mogel nihče, ker pritegnejo, terjajo odgovor in bralčev osebni odnos do vprašanj. Tudi za glasbenika so zanimivi odstavki, ki odkrivajo nekaj
novih pogledov na našo sodobno muziko (v poglavju »Razvoj slovenske glasbe«, ki je žal koncipirano kot prikaz glasbenega življenja na Slovenskem, nardesto kot razvoj slovenske glasbe — kar bi bolj ustrezalo nam■ in naslovu knjige) ter na obdobje med drugo svetovno vojno (partizanski skladatelji in glasbeno življenje na osvobojenem ozemlju).
Cvetkov »Pogled v glasbeno umetnost« je opremljen skromno, vendar prijetno. Škoda, da je v tekstu nekaj nepopolnih podatkov in nepotrebnih tiskarskih napak. Kljub temu naj ponovimo: knjiga je koristen in zanimiv poizkus na področju, ki je pri nas še nezorana ledina. Moramo jo toplo priporočiti• slehernemu članu Prešernove družbe in vsakomur, ki ga glasbena vprašanja zanimajo.
L. B.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
ZAKAJ
IN
KAKO?
EliilillElliElllllMIHIIISliliilElllillllllllll
OB ZADNJIH KONCERTIH
Minuli teden sta bila v Slovenski filharmoniji dva koncerta: prvega, večer Roberte Lantieri (Trst),'so dobili v dar abonenti Koncertne direkcije, drugi, Beethovnov večer z dirigentom Davidom V/ooldridgejem (London), je bil iz rednega cikla zelenega abonmaja. Obisk obakrat presenetljiv. Lantierijeva sicer ni napolnila dvorane, a je kljub temu imela precej več občinstva kot katerikoli naših diplomantov, za koncert Slovenske filharmonije pa sploh ni bilo dobiti vstopnic in na Trgu revolucije se je stiskalo toliko avtomobilov, ki jih sicer srečate v Ljubljani samo pb najbolj »nobel« prireditvah, ki jih velja obiskati zaradi družabnega ugleda. — O kvaliteti obeh večerov tokrat ne bomo govorili, povejmo le, da nikakor nista dosegala ravni, ki jo zahtevamo od abonmajskih koncertov.
Cernu torej pri občinstvu toliko odziva? Roberta Lan-
tieri se sicer lahko kosa s pridnimi učenci naše Akademije, a še zdaleč ne dosega umetniške prednosti najboljših diplomskih nastopov — toda doslej še nismo doživeli, da bi katerega slednjih vključili v redni abonma. Nasprotno: bili so in so še nedopustno slabo obiskani. To sicer nikogar ne moti, kakor nikogar ne moti, če odpade kateri izvenabon-majskih koncertov domačih umetnikov zaradi premajhnega števila prodanih vstopnic. Nekaj podobnega bi se (ali pa se tudi je) lani zgodilo z odpovedanim nastopom Roberte Lantieri. Smo zato dobili njen koncert letos v dar? In zakaj pravzaprav, po katerih kriterijih? — Sprašujemo se o načelih naše kulturne politike, o njenem odnosu do domačih (zlasti -mladih) glasbenikov. Ce smo dobili programsko, še celo pa v namenu ponesrečeni beli abonma, nismo rešili ničesar; bolj verjetno je, da smo si nakopali težko popravljivo škodo.
Obisk Beethovnega večera ni nikogar presenetil: Beethoven za ljubitelje in angleški dirigent za snobe sta bila dovolj vabljiva. Neprijetno pa je presenetila kvaliteta tega koncerta; ne zato, ker je spet pokazala, da naš filharmonični orkester brez posebnih priprav še ni dorasel standardnemu repertoarju — zaradi dirigenta. Število gostov dirigentov se na odru Slovenske filharmonije manjša iz leta v leto: naše koncertno življenje (vsaj po tej plati) očitno postaja provinca. Ne trdim, da tega niso krivi tudi objektivni razlogi (predvsem finančni?) — vendar to v nobenem primeru ne opravičuje angažmajev dirigentom, kakršen je Wooldridge, ker le-ti spreminjajo naš koncertni podij v odrček za poskuse. Kaj ni mogoče dobiti sredstev vsaj za tri ali štiri ugledne dirigente na sezono? Sodijo lahko taki disproporci še pod pojem smotrne kulturne politike?
L. B.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
»
Okrnjena
celota
čakoval srečanje na filmskem zaključeno in razumljivo ce- mi, ki bi lahko dale poln, mo-platnu. V mislih nam je bila loto. Žal pa je film prav žara- numentalen lik junaka Nikole robata, preprosta, malce hu- di teh drobcev, vzetih iz po- Bursača. Tega ni zakrivil glav-domušna in dobrosrčna podo- sameznih zgodbic, ki nikakor ni junak, ki je v danih situaci-ba tega bosanskega kmeta, ki ne kažejo lika Nikoliče v vsej jah dostojno opravičil svoje ga je vojna postavila v prvi njegovi človeški veličini in poslanstvo in po svojih mož-plan dogajanja, ga klesala in polnosti, močno okrnjen. Žara- nostih podal lik Nikoliče do-oblikovla, ga soočila z najraz- di dodanih, često nepotrebnih volj doživeto in prepričljivo, ličnejšimi tragičnimi in komič- in nelogičnih vložkov je film Zal je hibe povzročil scenarij nimi situacijami, s težavami bolj ali manj pestra, fragmen- in režijski koncept, ki ni znal partizanskega vojskovanja in tarna skica dogajanj med mi- iz vsebinsko polnih in živ-človeškega bivanja na sploh, nulo vojno, vendar preveč mo- Ijenjskih situacij, kakršne je Nikoliča, otrok Bosanske kra- zaična in premalo celovita ter ustvaril Čopič, izoblikovati jine, trd in nedostopen, je dojel brez temljitejših notranjih ve- umetniško polne celote, smisel in cilj svojega vojsko- zi med posameznimi epizoda-	IVA BOZOVIČAR
vanja, sprva bolj instinktivno,
lll«l!EIIIII!!!!l!lll!!!!:!illlllll!llllllllllllllllllll!lllllllllllllll
nagonsko, pozneje zavestno in odločno, čeprav često še vedno ne ve vzroka za svoje odločitve in ravnanja, temveč vse to čuti s svojim preprostim in poštenim srcem.
Nekako tako je Uk junaka obdelal pisatelj v svojih zgodbicah in približno takega smo spoznali tudi na gledaliških deskah. S tem likom je Branko Čopič ustvaril nekaj novega, svojega, sočno in plastično obdelanega junaka, v katerem je zdruzil vse slabe in dobre lastnosti svojega rodu, trdega in dobrosrčnega človeka izpod Grmeča. Te avtorjeve vrednote bi morale dobiti svoje mesto in določen poudarek tudi v scenariju treh scenaristov in filmu režiserja Branka Bauerja. Toda ali je film dosegel pisateljevo literarno predlogo? Mislim, da je ni! Scenaristi so se opredelili za dokaj nehvaležno delo: namesto da bi ob-Znani in priljubljeni Niko- delali le nekaj najmočnejših, lica Bursač, partizanski junak, vsebinsko ter psihološko naj-slavni mitraljezec in koman- bolj polnih zgodbic o Nikole-dir čete, je z gledaliških odrov tini ter jih združili v zaokro-prestopil na filmski trak, da ženo celoto, so uporabili skobi s Svojim obstojem, s svojo raj vse zgodbice, iz njih izlu-široko, preprosto in pošteno ščili posamezne detajleisto-človečnostjo dopolnil filmsko časno pa vnesli še krajše do-tematiko o naši revoluciji, kumentarne prizore iz minule Vsakdo, ki pozna Nikolico iz vojne ter dodali svoj uvod in več kot dvajsetih zgodbic zaključek z dialogom matere Branka Čopiča, je z izrednim ob spomeniku partizana. Ver-zanimanjem in radostjo pri- jetno so s tem želeli ustvariti
DOMAČI FILM »NIKOLETTNA BURSAČ«
/	Nepozabna interpretacija glavne vloge Štefke Drolčeve v
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike in	Evripidovi tragediji »Medeja«
»OBJEKT«
za učno-vzgojno delo?
Ze leta sem opažamo, da so učni uspehi dijakov v prvem letniku raznih srednjih strokovnih šol izredno Slabi. Ni redek primer, ko so ob redovalni konferenci na začetku šolskega leta od celokupnega števila, na primer 35 dijakov, le trije ali štirje v razredu brez opomina ali graje (da uporabimo šolsko terminologijo). Ob tem bi se najbrž morali vprašati zakaj, saj je očitno, da mnogokaj ni v redu. Menda bi si ne upali trditi, da je večina naše mladine po svojih intelektualnih sposobnostih nezmožna drugostopenjskega šolanja.
Da so ocene v prvi konferenci novega šolanja nekoliko manj objektivna podoba šolarjevega resničnega znanja in tudi neznanja, je razumljivo. Profesorji še ne poznajo novodošlih otrok, že prastari, za današnji čas zastareli, toda v praksi še zelo živi pedagoški prijem »na začetku bodi strog, da vliješ učencem strah v kosti in si pridobiš avtoriteto«, pa jih vodi k poostrenim kriterijem ocenjevanja. Tudi dijaki se šele uvajajo v novo šolsko okolje, zelo pogosto v novi življenjski milje internatov, bivanja med daljnimi sorodniki ali tujci, brez prejšnjega okrilja doma in družine. Vse te spremembe v dobi »občutljive« mladosti, tako s psihološkega kot biološkega vidika, pa so velikanskega pomena pri razvoju in oblikovanju človekove osebnosti. In ta moment kaj radi pozabljamo. Celo tedaj, kadar govorimo o življenjskih in študijskih pogojih učencev druge stopnje, imamo v mislih zgolj kvaliteto učno vzgojnega dela šol, internate (ki jih seveda še lep čas ne bomo imeli dovolj in v redu urejenih), materialno zmogljivost in podporo pri šolanju posameznika — čeprav so to seveda nedvomno osnovni pogoji — toda vse gledamo z vidika, kot da je učenec edinole |objekt za učno vzgojni proces.
Slabe učne uspehe v prvem letniku strokovnih šol pogojuje še kopica drugih razlogov. Najbolj poznan je pač ta, da je nivo znanja učencev, ki uspešno končajo osemletno šolanje, tako začudo pisan in različen, da se pravzaprav lahko prične resnični pouk v srednjih šolah z dijaki, zbranimi iz vseh vetrov, šele po nekajtedenskem utrjevanju ali celo »vlivanju« temeljnega znanja, ki bi ga morala dati šolarjem že osemletka. Vprašanje je, če je mogoče v nekaj tednih nadoknaditi zamujeno znanje prejšnjih let. Pri povprečno nadarjenem mladincu s povprečno pridnostjo najbrž že ne več. To dokazuje veliko število repetentov prav v prvih letnikih. No, kot rečeno, tega se vsaj zavedamo, že smo napravili prve korake (predmetni učitelji v osemletkah morajo imeti potrebno kvalifikacijo, na-
grajevanje po uspehih dela ...), seveda pa bo od teh korakov do iz-hojene poti še poteklo nekaj težkih let.
Več pomislekov vzbuja že naslednji vzrok, ki ga navajajo ob slabem učnem uspehu v strokovnih šolah tako prosvetni delavci teh šol sami kot oni na osemletkah. To je nov, drugačen način pouka, šolanja v srednjih šolah. V osnovi med predmetnim poukom zadnjih štirih razredov na osemletki in med predmetnim poukom na srednjih šolah ne gre ali bi vsaj ne smelo iti za bistvene različnosti. To, kar je namreč na strokovnih šolah novega, je zmanjšano število ur predmetov splošne izobrazbe (slovenščina, zemljepis, zgodovina), novi predmeti stroke in večji poudarek na praktičnem pouku. Da pa te različnosti v praksi in resnici obstoje, je kriv temu predavateljski in ne predmetni način pouka, katerega pa značaj srednje šole-vendarle terja. In to v okoliščinah — v tem primeru resda novih in drugačnih — ko nam na strokovnih šolah primanjkuje ali še sploh nimamo učbenikov (v osemletkah pa je včasih za en predmet kar po več knjig), ob slabo opremljenih šolskih kabinetih, ko nazornega pouka mnogokje še sploh ni moč vpeljati in naposled brez točno izdelanih učnih programov. Te namreč zdaj šele pripravljamo, trenutno pa so v veljavi še stari, dopolnjeni, ki so bolj ali manj prepuščeni dobremu razumevanju samih prosvetnih delavcev strokovnih šol.
Končno pridemo ob slabe učnem uspehu dijakov v prvem letniku raznih srednjih strokovnih šol (res, uspeh se od prve konference do konca leta nekoliko popravi) še do nekega vprašanja. Kakšni so kriteriji sprejemnih izpitov, če le-te opravi od na primer 300 prijavljenih učencev kar 200 uspfešno, po nekaj tednih pouka pa dobi od teh 200 150 dijakov vrsto enojk. Poostreni kriteriji bi gotovo vplivali na prizadevnost tako samih učencev v osemletkah, ki nameravajo nadaljevati šolanje, kot tudi pedagogov, profesorjem strokovnih šol bi nudili širši orientacijski pregled znanja novodošle mladine, vodstvom šol pa morebitno možnost grupacije dijakov po njihovem znanju v posamezne oddelke prvi razredov. To bi v dani situaciji olajšalo in pospešilo prepotrebno pridobivanje osnovnega znanja.
Ob slabih učnih uspehih ob pravkar minuli prvi redovalni konferenci na naših strokovnih šolah se nam mimogrede odpira toliko problemov! Najbrž bi bili enkrat, ker se pač ponavljajo iz leta v leto, vendar vredni korenite obravnave, ne samo tega drobnega zapisa.
Raznolika doživetja
Ob premieri v Drami SNG
Ob četrti premieri v Drami Slovenskega narodnegS gledališča v Ljubljani, ki nam je predstavila dva antična teksta — Evripidovo tragedijo »Medeia« in Aristofanovo komedijo »Zenske v ljudski skupščini«, nas zanima troje: kaj povedo te tisočletja stare umetnine današnjemu gledalcu, kako jih uprizarjamo v dvajsetem stoletju in koliko umestno je, da gledamo po zvrsti in vsebini tako različni deli v enem sameto večeru.
»Medeia« s svojo problematiko o medsebojnih odnosih ljudi v zakonu, ljubezni, o zvestobi in materinstvu, nam prav hitro pove, da se antični človek v svojem bistvu ni razlikoval od današnjega. Vsi ti pojmi so mu bili osnovne etične vrednote, večni cilj, da jih v življenju doseže in ohrani, v srečo svojega lastnega bivanja. Strastnost Medeie, ko se bori za svojo srečo, ker jo v tujem svetu zapusti mož samo z otrokoma, njena maščevalnost, ko možu prekriža novo, bleščečo poroko s kraljevo hčerko, sta kljub svoji že nekje brutalnosti le odraz silnih in večnih čustev ljudi v vseh dobah naše zgodovine. Usodnost Medeinega početja, tista neizogibna prvina antičnih tragedij, pa nam je v tem konkretnem delu prav zato blizu in razumljiva, ker jo je Evripid odtegnil božanski volji bogov, in jo resnično pogojena iz ljudi samih in njihovega ravnanja.
Prav tako kot -lahko porečemo za Medeio, da je izpovedna za nas s svojo občečloveško problematiko ^čustvovanja in načinom, kako jo obravnava in da je hkrati zrcalo življenja, v katerem je bila napisana, moremo trditi isto tudi za Aristpfanove »Ženske y ljudski
skupščini«. Le, da je to komedija, ki se z dionistično — za nas že naturalistično — norčavostjo, loteva vprašanja idealne družbeno-politične ureditve v neki državni tvornosti. Ker ni zrasla iz takih ali drugačnih nazorskih pogledov o državi, marveč spet iz raznolikosti značaiev ljudi, njihove — lahko bi rekli -5 nagonske želje »po kruhu in zabavi«, se ji iz vsega srca smejemo tudi danes.
Pači pa uprizoritev »Žensk v ljudski skupščini« (režiser Viktor Molka) v ljubljanski Drami vzbuja dvom, če je mogoče oživeti in prenesti v naš čas iskrivost antične misli in duhovitosti, samo z modernističnimi glasbenimi vložki, s spremembo zbora v neurejeno rajajočo množico, le z delno karikiranimi interpretacijami vlog, torej z vrsto zunanjih efektov. Videti je, da ne, zakaj »Ženske v ljudski skupščini« niso bile zabavne kot celotna podoba iskanja neke idealne družbene ureditve, marveč le od časa do časa s posameznimi prizori.
Da pa je celo njih učinek še s psihološkega vidika gledalcev slabši, kot bi bil sider, je kriva temu združitev tragedije in komedije v enem samem večeru, ko se-gledalec nima časa vživeti iz en^ga sveta v drugega, ko odrska teksta nista enodejanki in se tako ure predstave pravzaprav vlečejo ne pa tečejo. In končno še zavoljo tega, ker je »Medeia« v režiji Andreja Hienga ohranila vse tipične značilnosti odrske upodobitve antične komedije, tenkočutno prenesene v svet našega sedanjega dojemanja dramske umetnosti, z enotno izpeljano in v vseh pogledih poudarjeno osnovno mislijo: človek v svojem Čustvovanju.	A. B.
EKONOMIKA V MARIBORSKI BOLNIŠNICI NI ŠKODOVALA KVALITETI USLUG
iii!iieiiiii!iiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!l
S prispodobo: »Človek si je najprej svetil s treska-mi in precej vode je steklo, preden mu-> je zasvetila, elektrika« je direktor mariborske bolnišnice dr. Zmago Slokan hotel povedati, da se zavedajo, da so napori pri iskanju novega oblikovanja in delitve dohodka samo eden od mnogih bolj ali manj posrečenih poskusov v tej smeri.
Kdor pozna problematiko zdravstva, zamotanost njegove organizacije in sedanje togo financiranje, ve, da so izkušnje kolektiva mariborske bolnišnice več kot treske. Da so neprecenljiva pomoč pri oblikovanju principov delitve po delu, ki bodo v zdravstvu ustvarili povsem drugačne odnose in povezali kolektive kljub heterogenosti, ki jo pogojuje značaj dela.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIE
lillllllUllllilll!
Kolektiv Mariborske bolnišnice se je pred letom dni prvi in povsem brez pomoči spoprijel z ekonomiko, za katero mnogi menijo, da za zdravstvene delavce ni sprejemljiva, da škoduje stroki, jo komercializira, negira etiko Itd.
Predsodki, pomankanje ekonomsko usposobljenih kadrov in morda še kaj, je krivo, da bolnišnice še vedno obračunavajo svojo dejavnost po oskrbnem dnevu, to je pavšalu za vse stroške, ki nastanejo ob zdravljenju v konkretni instituciji. Vse dosedanje izkušnje so Pokazale, da pavšal za oskrbni dan, ki je v bistvu proračunski način oblikovanja dohodkov, destimulativno vpliva na dejavnost zdravstvenih zavodov. Tn kakor sta administrativna enostavnost in zanesljivost pritekanja sredstev po oskrbnem dnevu vabljivi za zdravstvene delavce, je nestimulativni vpliv na storilnost in kvaliteto dela dovoj tehten razlog, ki govori proti pavšalu.
Prodajna cena -diferenciran pavšal
Vsaka cena v zdravstvu je sedaj še neke vrste pavšal. To pogojujejo predpisi, ki so večinoma zastareli. V mariborski bolnišnici pravijo svoji ce-ni diferencirani pavšal. Zakaj?
' V skladu s celotnim družbenim raz-vojem-se zdravstvena služba sicer otresa starega sistema upravljanja in financiranja in se vključuje v splošen sistem dohodka, ki se uveljavlja v materialni proizvodnji in na drugih področjih družbenega življenja. Vendar pa zdravstvene ustanove ne morejo v ceno svojih uslug vkalkulirati skladov, neurejen je sistem kreditiranja, funkcionalne amortizacije osnovnih sredstev, zdravstvo nima sredstev za razširjeno reprodukcijo. Torej je struktura cene zdravstvenih uslug, po kateri se formira dohodek ustanove, še zelo pomanjkljiva in uokvirjena s pičlimi možnostmi sredstev. Zato je torej Vsaka cena za sedaj, dokler se ne spremenijo predpisi, bolj ali manj diferenciran pavšal.
V strogo uokvirjenih možnostih so se odločili za obračun grup bolezni
V okviru danih zakonskih možnosti bi lahko v mariborski bolnišnici postavili ceno za posamezne zdravstvene storitve. To bi pomenilo, da bi registrirali in obračunali dejanske stroške ( materialne, režijo, stroške za opravljeno delo) za vsako storitev individualno pri vsakem bolniku. Tak način bi (zahteval ogromen administrativni aparat, ki bi registriral vse posege. Dovoljeval pa bi tudi, da bi storitev bilo več, kot je za bolnika potrebnih in inddciramih. Vsled tega so se odločili, da bodo bolezen, ki jo zdravijo, obračunali kot celoto kot finalni produikt — ob tem pa ločili Strokovno bolj zahtevne storitve za posamezne bolezni od manj zahtevnih.
Osnova za kalkulacijo cene za posamezno grupo bolezni je bila korigirana realizacija stroškov v letu 1962. Korektura (ki je upoštevala zvišanje osebnih dohodkov v okvl-ru družbenih norm in meril, zvišanje prispevkov, cen na trgu, razliko amortizacije), je znašala v primerjavi z letom 1962 7,4 odstotka. To je bila startna osnova za izračun cen za leto 1963.
Cene za posamezne grupe bolezni so dobili tako, da so analizirali opravljeno delo po bolniških statističnih listih. Obdelali so jih preko 36.000 in tako dobili pokazatelje o številu posameznih bolezni na vsakem oddelku, o ležalni dobi za vsako bolezen in o potrebnih posegih.
Pravijo, da pri isti patologiji, pri istem številu bolezni ter pri novem obračunu storitev ne obstaja bojazen, da bi strokovno delo bilo ogroženo. Višji celotni dohodek bo bolnišnica po novem načinu obračunavanja dosegla le v primeru, če bo zdravila več bolnikov, težje primere in če bi se spremenila patologija zdravstvenega okoliša, ki gravitira k bolnišnici. Vsi ti momenti pa so lahko dokazljivi in razumljivo je, da za več dela in za težje delo dobi bolnišnica adekvatno višji celotni dohodek.
Izdelali so za njihove prilike najenostavnejši sistem evidence, ki ne terja povečanih administrativnih opravil na oddelku. Na bolniški list se k diagnozi pripiše le še grupa in tekoča številka bolezni, ki jo je pt> opravljeni evidenci vseh bolezni za določeno časovno obdobje klasificiral zdravniški kolegij vsakega oddelka v posamezne grupe. Pri tej uvrstitvi jim je bilo merilo strokovna in finančno ekonomska zahtevnost pri zdravljenju bolezni. Po teh merilih so enake ali podobne bolezni uvrstili v isto grupo, klasifikacijo po grupah pa izvedli za vsak oddelek posebej. Menijo namreč, da bi skupna klasifikacija, ki bi bila enotna za vso bolnišnico, pokazala zelo nerealne izračune in stroške za zdravljenje. Število grup na posameznem odddelku je različno., od 3 do 10, in je odvisno od raznolikosti bolezni, ki se zdravijo na posameznem oddelku in od meril za klasifikacijo. Da bi različna nomenklatura bolezni ne motila evidence, so za vsako bolezen določili šifro po mednarodni klasifikaciji bolezni. Za posamezno bolezen, ki je bila zdravljena, zdravnik s podpisom na bolniškem listu ob odpustu ali premestitvi pacienta jamči in osebno odgovarja, da je bolezen razvrstil v pravilno grupo in da je k bolniškemu listu priložena vsa ostala dokumentacija, potrebna za obračun. •
Dinarsko vrednost za posamezne grupe bolezni so izračunali na podlagi korigiranih realiziranih stroškov iz leta 1962 za vsak oddelek posebej, in sicer tako, da so od realiziranih stroškov posameznega oddelka najprej odbili skupne stroške za hotelski del, stroške za servisne zdravstvene službe in stroške za specialna zdravila. Na ta način so dobili ostanek stroškov oddelka, ki predstavlja dejanske stroške za medicinske storitve.
Dohodek ustanove je odvisen od kvalitete uslug in in vsaka površnost pomeni materialno izgubo
S tem, ko obračunavajo bolezen, ki jo zdravijo kot celoto in ne vsako storitev posebej, so dosegli, da zdravniki bolj intenzivno pregledajo bolnika v specialističnih Ambulantah, kar skrajšuje potlej diagnostični postopek v bolnišnici. Tako je tudi izkoriščenost postelj večja, saj bolniki ne čakajo na zdravljenje.”1 S takim obračunavanjem so izključili možnost, da bi oddelek zaradi finančnega efekta, ki bi ga prineslo plačevanje po storitvah, opravljal tudi nepotrebne preglede in posege pri zdravljenju neke bolezni. In končno pogojuje tak način obračunavanja tudi večjo kvaliteto, čeprav ne dvomijo, da vsak zdravstveni delavec svoje delo opravlja vestno in strokovno, pa vendar z načinom kompleksnega obračunavanja spodbujajo bolj kvalitetno _de-lo, kajti vsaka površnost s posledičnimi komplikacijami in zaradi tega podaljšano ležalno dobo predstavlja ri-zik za oddelek, ki bolezen lahko obračuna le enkrat v teku hospitalizacije. Povrhu vsega pa pri kompleksnem obračunavanju za zdravljenje posameznih bolezni že sam od sebe odpade očitek, da zdravstveni delavci lahko zaslužijo kolikor hočejo, če imajo tak sistem, da obračunavajo, kolikor storitev hočejo. To bi se namreč utegnilo primeriti, če
Operacijska dvorana je že skoraj tesna
bi zaračunavanje boleznj razcefrali na posamezne storitve.
Vse pomožne zdravstvene usluge in hotelski del obračunavajo posebej
Medicinsko delo za zdravljenje bolezni je v mariborski bolnišnici obračunano torej posebej, medtem ko stroški za hotelski del ne vplivajo na finančni uspeh oddelka. V hotelski del so vključeni stroški pretirane, stanovanja, elektrike in druge režije, stroški osnovne nege, osebni dohodek bolniških strežnic in delavcev v ekonomski službi. Prav tako obračunavajo posebej storitve tako imenovanih servisnih in pomožnih zdravstvenih služb (laboratorij, rentgen itd.). Na ta način se oblikuje celotni dohodek servisnih služb po istih načelih kot osnovnim dejavnostim, to je bolniškim oddelkom.
Enakopravna poslovna partnerja
Za družbo, za sklade zdravstvenega varstva je sistem oblikovanja dohodka v maribor-ski bolnišnici pomemben, saj je kot ustanova v celoti nagrajevana po opravljenem delu!
Kolektiv bolnišnice vodi vso potrebno dokumentacijo in tako plačniku lahko vedno predeči dokazno gradivo v obliki tabele — križne kontrole — ki po grupah bolezni za vsak oddelek posebej prikazuje plan in realizacijo števila hotelskih dni, števila bolezni in povprečno ležalno dobo.
Pa izkušnjezin uspehi novega sistema?
Ležalna doba se je v mariborski bolnišnici skrajšala. Povečala se je storilnost, kar dokazuje finančni efekt, ki
je za 18 odstotkov večji kot prejšnja leta. Razen tega večje število pacientov, več hotelskih dni, spremembe na trgu in podražitve, na katere nimajo vpliva, lahko otipljivo dokažejo in zahteve po višjih stroških dokumentirajo.
Merila za skupni dohodek imajo, po posameznih enotah pa delitev še ni najboljša
Metoda ugotavljanja tako imenovanih "prilagojenih stroškov za posamezne delovne enote, pravijo načinu, po katerem dobe te svoj dohodek. Prodajno zunanjo ceno ta metoda eliminira kot direktno merilo za ustvarjeni dohodek v delovni enoti in ugotavlja rezultat dela, odnosno sredstev, ki jih n.eka delovna enota dejansko zasluži, z opravljenim
delom, ne pa z bolj ali manj uspešno prodajo svojih uslug.
' Razen tega, da za dohodek delovne enote eliminirajo zunanjo prodajno ceno, pa upoštevajo za delitev osebnega dohodka na posamezne delovne enote splošno veljavne principe, oziroma merila. Osebni dohodek delavca predstavlja rezultat treh osnovnih meril: vloženega dela (storilnost), gospodarjenja z materialnimi sredstvi (ekonomičnost), dohodka zavoda v celoti (skupni uspeh).
Začetni koraki stimulativnega nagrajevanja posameznikov
S tem, da so čimbolj objektivizirali sredstva, ki delovni enoti pripadajo__za opraljeno deio, so dobili merila stimulacije za delovno enoto, ne pa še merila za delitev dohodka po delu znotraj kolektiva de-
lovne enote. Meril za nagrajevanje posameznikov pravza-prav še nimajo izdelanih in je njihov način nekakšen kompromis. Najboljša rešitev, ki so jo uspeli najti, nikakor ne dokončna, Vfcomaj prvo stopnico nagrajevanja posameznikov po delu pravijo, da so uspeli prestopiti. Vedo pa, jih je še veliko.__________
Del sredstev, ki jih izkaže periodični obračun, so dodelili delovnim enotam na osnovi pripadajočega števila točk po analitični oceni. To je predstavljalo, maso sredstev posamezni delovni enoti, ki jih je ta nato sama, povsem samostojno delila. Vendar pa so izkušnje pokazale, da je delo na bolniških oddelkih težko merljivo samo s količinskimi pokazatelji. Z analitsko oceno delovnega mesta po določenih kriterijih so namreč ovrednotili samo brezosebno vrednost delovnega mesta. V zdravstvu pa se efekt dela ne more oceniti samo po količinskih in ekonomskih pokazateljih, temveč se morajo upoštevati tudi subjektivne kvalitete, ki oblikujejo kvaliteto zdravstvene usluge. Razen tega je točna razmejitev dela med posameznimi vrstami hospi-talnih uslug večinoma neizvedljiva. Vsa dela nosijo izrazit pečat timskega dela, ki pa za razliko od ordinacije ne predstavlja samo vedno isti tim (zdravnik, medicinska sestra, administratorka), temveč ga dejansko v praksi predstavlja celotni kolektiv delovne enote. Tudi nagrajevanje posameznikov, ki bi baziralo samo na principu nagrajevanja tako imenovanih finalnih produktov oziroma finalnih faz dela (na primer v kirurgiji samo po številu raznih operativnih posegov), bi pomenilo očitno diskriminacijo. Vsak poseg v bolnišnici je odvisen od cele vrste drugih del, ki jih količinski pokazatelji ne prikažejo, ki pa so vsi važni, da se poseg dspešno lahko izvede. Zaradi vsega tega, pravijo v mariborski bolnišnici, da je v notranji delitvi sodelovanje posameznikov treba jemati kompleksno za razliko od zunanje prodajne cene uslug, ki lahko vsa dela in vse faze zajame v ceno končnega produkta.
Dohodek po vloženm delu in po osebni oceni
Pravilnik o delitvi dohodka posameznikom podloženem delu so v mariborski bolnišnici za posamezne enote dopolnili še z osebnim ocenjevanjem posameznika. Namen osebne ocene delavca je v tem, da se s posameznimi osnovami in merili prikažejo in objek-. tivno ocenijo individualne kvalitete posameznega delavca na delovnem mestu in njegov osebni doprinos k uspehu delovne enote. Tako po pravilniku delovni kolektiv in samoupravni organi delovne enpte ocenijo osebno kvaliteto posameznikov. S tem pa je kolektivu tudi dana možnost, da bolj stimulativno nagrajuje tiste člane, ki *o bili za uspeh in ugled delovne enote bolj zaslužni.	N. LUZAR
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 1
!lll!iillllllllllll!IIIIIIIIIIIIEIIIIII!llll!lllillllllllilllll!«*|l|ll!IIIWIIIillN
Priprave za občne zbore
•	VELENJE:
Prva skrb sestava bodočega vodstva
Občinski sindikalni svet v Velenju je pred dnevi sklical sestanek predsednikov in tajnikov vseh sindikalnih podružnc, da bi se pogovorili o pripravah in izvedbi občnih zborov.
Predsednik organizacij sko-kadrovske komisi je pri ObSS tovariš Napotnik je vse navzoče seznanil o pripravah, problematiki, vsebini in izvedbi občnih zborov sindikalnih podružnic.
Kolektivu, ki imajo več kot 400 članov ne pi izvedli občnega zbora z vsemi člani naenkrat, temveč bi poskusili z delegatskim sistemom. O vseh aktualnih vprašanjih bi najprej razpravljali po grupah (ekonomske enote, pododbori itd.), da bi se izkristalizirali najvažnejši problemi, katere bi potem delegati obraimavali na skupnem zboru. Prav bi bilo, da bi se tudi v manjših podružnicah po načelu griipnega dela pripravljali na občni zbor — tako bi se pojavilo mnogo več problemov.
V fazi pripravljanja (november, december) naj izvršni odbori podružnic razmislijo o kadrih: katere bi volili, koliko bi zamenjali starih itd. Pri izbiri kadrov naj ne bo omejitev. Voliti je treba takšne, ki so pripravljeni delati in ki bodo temu delu tudi kos!
Na občnih zborih, ki bodo v januarju in februarju, bomo volili tudi delegate v strokoime odbore in v občinski sindikalni svet, seveda po določenem ključu.	C.
•	ZAGORJE OB SAVI:
Občni zbori naj imajo delovni značaj
Z občnim zborom sindikalne podružnice v Tovarni eksplozijsko varnih elektronaprav »TEVE — Varnost« v Zagorju ob Savi, so se začeli na področju zagorske občine občni zbori sindikalnih podružnic, ki jih bodo predvidoma zaključili ob koncu decembra.
Občinski sindikalni svet Zagorje ob Savi je predlagal ' vodstvom sindikalnih podružnic, da naj bi imeli občni zbori predvsem delovni značaj, pri čemer pa se naj ne bi zaustavili samo pri statističnih in drugih ugotovitvah, pač pa naj bi analizirali poslovanje delovnih organizacij, dosedanje delo sindikalnih podružnic, analizirali strukturo osebnih dohodkov, razpravljali o uvajanju 42-urnega delovnega tedna, o izvajanju statutarnih določil in o doslej ugotovljenih pomanjkljivostih v statutih delovnih organizacij ter še o nekaterih vprašanjih.
Občinski sindikalni svet je prav tako priporočil, da naj bi kadrovali v nova vodstva sindikalnih podružnic predvsem mlajše člane in neposredne proizvajalce, možnost za delo v vodstvih sindikalnih podružnic pa naj bi dali tudi ženam. Sicer pa so se zavzeli za dosledno uveljavljanje načela rotacije in menijo, da naj ne bi kandidirali nikogar, ki je bil že dvakrat izvoljen v vodstvo sindikalne podružnice.	-k-
•	BREŽICE:
V vodstva več mladih proizvajalcev
Zadnja seja Občinskega sindikalnega sveta Brežice in minula seja predsedstva tega sveta sta bili posvečeni obravnavam in razpravam ter pripravam na bližnje občne zbore sindikalnih podružnic. Po podatkih je sedaj v tej občini 60 sindikalnih podružnic, ki vključujejo v svoje vrste nekaj nad 4000 članov. Čeravno so v zadnjem času vložili napore, da bi se v sindikalne organizacije vključilo čimvečje število zaposlenih, je po dosedanjih ugotovitvah nevčlanjenih v sindikalne podružnice večje število zaposlenih pri posameznih obrtnikih in nekaterih delovnih organizacijah. Prav zaradi tega so sklenili, da bodo v pripravah na občne zbore posvetili vključevanju novih članov več skrbi. Po dosedanjih pripravah sodeč, bodo na občnih zborih sindikalnih podružnic te občine posvetili posebno skrb obravnavam vprašanj nagrajevanja, dviganju delovne storilnosti, ukrepom za boljše gospodarjenje, ne bodo pa pozabili vzporedno s temi vprašanji obravnavati problematiko skrajševanja delovnega tednika in problemi življenjske ravni delovnih ljudi v tej občini, kot so vprašanja družbene prehrane, otroškega varstva, stanovanjski problemi in drugo.
Posebno skrb nameravajo posvetiti organizacijskim vprašanjem in tako naj bi bilo odslej več v vodstvih sindikalnih podružnic mladine, saj je kar 13 % članov sindikalnih podružnic iz vrst mladine, do čim pa je bilo v dosedanjih vodstvih le nekaj nad 6 % mladih ljudi. Ne bodo pozabili tudi na vključevanje žena v vodstva sindikalnih podružnic. Na občinskem sindikalnem svetu v Brežicah pričakujejo, da bodo podrobne in temeljite priprave ter prizadevanja dosedanjih vodstev sindikalnih podružnic pripomogla, da bodo občni zbori v celoti uspeli in da bodo prikazali dosedanje uspešno delo ter obenem nakazali načelni program dela za prihodnje.	-vd-
Ellllll
• SEVNICA:
Zbori po ekonomskih enotah
Plenum občinskega sindikalnega sveta v Sevnici, na	J
katerem so zraven ostalih vprašanj razpravljali tudi o	M
pripravah na bližnje zbore sindikalnih podružnic, je po-	g
kazal, da so sindikalne podružnice v tej občini kljub ne-	§J
katerim pomanjkljivostim pri svojem delu dosegle lepe	g
uspehe. Kljub temu pa je razprava pokazala, da naj bi	jf
vodstva podružnic v pripravah na občne zbore storila vse	M
potrebno, da bi bile razprave konkretne in da bi na njih	]
sodelovalo čimvečje število članov. Zato so sklenili, da	§g
se bodo v nekaterih večjih sindikalnih podružnicah iz-	g
vedli zbori po ekonomskih enotah. Zraven problematike	m
izpolnjevanja proizvodnih nalog, storilnosti, gospodarje-	=
n ja, bi kazalo obravnavati tudi probleme strokovnih služb	g
v podjetjih, priprave za izobraževanje upravljavcev, zlasti	m
članov delavskih svetov in upravnih odborov, in ostala	jj
vprašanja, kot je vprašanje uveljavljanja 42-urnega ted-	m
nika, in tudi problematiko nesreč pri delu. Namreč ugo-	g
tovitve za prvih deset mesecev letošnjega leta, to je do	g
konca oktobra, povedo, da je bilo v tem času kar 195 ne-	g
sreč pri delu in da je bilo mnogo teh ravno zato, ker ni	{j
bila organizacija dela prilagojena higiensko tehničnim	j§
predpisom, ali pa so bili proizvajalci premalo usposob-	H
Ijeni. Ker predstavljajo izdatki glede nesreč tudi po-	1
m embrio postavko v vsakem delovnem kolektivu, je prav,	g
da se o teh vprašanjih spregovori na sindikalnih občnih	§j
zborih in potem ob tesnem sodelovanju z organi uprav-	g
Ijanja in vodstvi podjetij podvzame ukrepe za zmanjša-	jj
nje števila nesreč.	-vd- g
Joj, koliko lepih igrač je letos pripravil dedek Mraz!	Foto: M. Šparovec
• TRBOVLJE:
0 gospodarjenju naj razpravljajo neposredni proizvajalci
Ko je zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Trbovlje na zadnji razširjeni seji razpravljal o nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih, in sicer z namenom, da pregleda stališča resolucije zvezne skupščine o nekaterih ukrepih za nadaljnji razvoj gospodarstva ter oceni, v kolikšni meri se priporočila odražajo v delu trboveljskih delovnih organizacij, je med drugim ugotovil, da so o gospodarjenju, predvsem pa o vseh novih ukrepih neposredni proizvajalci doslej še vse premalo razpravljali.
Zbor delovnih skupnosti skupščine občine Trbovlje je na seji opozoril na vrsto pomanjkljivosti v poslovanju v delovnih organizacijah. Predvsem je bilo opozorjeno, da se je v zadnjem času bistveno spremenilo razmerje v delitvi čistega dohodka na škodo sredstev skladov, zaradi česar se poraja vprašanje, če bodo v teh delovnih organizacijah lahko v prihodnje zagotovili normalno nadaljnjo rast osebnih dohodkov zaposlenih in standarda proizvajalcev. Poudarjeno je bilo, da bo mogoče povečati osebne dohodke le na račun večje produktivnosti, boljše organizacije dela in podobno. V prihodnje bo treba tudi več kot doslej razmišljati o večji izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti, kar vse lahko pripomore k temu, da bo na voljo tudi več sredstev za razvoj negospodarskih dejavnosti, predvsem še za kritje potreb na področju družbenih služb.
V razpravi je bilo poudarjeno, da bo treba več pozornosti nameniti tudi investiranju in začeti le s tistimi investicijami, za katere je pripravljena vsa dokumentacija in zagotovljena sredstva. Le tako bo mogoče odpraviti vrsto izsiljevanj in drugih nepravilnosti, ki so se pojavljale v zvezi s tem.
Zbor delovnih skupnosti skupščine občine Trbovlje je na zadnji razširjeni seji pregledal tudi proizvodne dosežke delovnih organizacij, ki so izredno zadovoljivi, saj je proizvodnja za 10 °/o nad predvideno. Govorili pa so še o predvidevanjih za gibanje gospodarstva v prihodnjem letu. V Trbovljah npr. računajo, da se bo povečala industrijska proizvodnja za 14 do 18 %, v gradbeništvu za 10 do 15 %>, v trgovini naj bi se povečal promet za 14 %, v gostinstvu za 15 °/o, v obrti pa za okrog 35 °/o.
-k-
• PTUJ:
Kooperacija v proizvodnji lesa
Z namenom, da si naša les-no-predelovalna industrija pravočasno zagotovi potrebne količine lesne surovine za nemoteno proizvodnjo, je Papirles iz Ljubljane kot prvi soinvestitor pri gojitvi topolovih plantaž, ki jih je pričelo gojiti Gozdno gospodarstvo Maribor v okolici Ptuja.
Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da so na obdravskem območju idealni biološkp-klimatični pogoji za intenzivno proizvodnjo lesa. Topole, ki so jih v lapskem in letošnjem letu nasadili, izredno dobro kažejo ter predvidevajo, da bodo v 12 letih že sposobne za posek, s čemer pa se znatno skrajša obhod-nja (vsaj za 8-krat). Za plantaže uporabljajo samo takšna zemljišča, ki do sedaj gospodarsko niso bila izkoriščena. To so zemljišča ob Dravi, porasla s posa-
meznimi drevesi in drugim manjvrednim grmovjem. Trenutno so v zaključni fazi dela za plantažni nasad topolov v Krčevini pri Ptuju, kjer bodo zasadili 9.000 dreves (sadik) na površini 35 hektarjev.
Tako bo Papirles sodeloval s 50-odstotno udeležbo sofinanciranja ter si tako zagotovil potrebe po lesni surovini za daljše obdobje. Predvidevajo, da bodo z združenimi močmi (investicijami) lahko, na novo zasadili letno kar 100 ha topolovih plantaž. Pri gojitvi topolov predvidevajo tudi kooperacijsko sodelovanje s kmeti. Prve pogodbe za 6 ha imajo že sklenjene. \
F. H.
• »EM“ MARIBOR;
46-uri tednik
Kot v mnogih gospodarskih organizacijah v mariborskem okraju, ki iščejo in analizirajo možnost prehoda na skrajšani delovni čas, so to izvedli tudi v podjetju elektroindustrije m splošne montaže Maribor. Že pred dvema mesecema so po več kot enoletnem delu predložili strokovni organi UO ;n DS podjetja, predlog o skrajšanem delovnem tedniku. Tako je na osnovi raznih anket, analiz in študij UO podjetja predlagal, da zaenkrat v prv: fazi preidejo na za dve uri skrajšan tednik. Seveda naj bi se v tem času izkristalizirale potrebe po nadaljnjih orgahizacijskih in drugih ukrepih za prehod na 42-urni delovni tednik. Nekateri člani delavskega sveta EM so v razpravi izrazili mnenje, da bi v naslednji fazi — pri uvedbi 42-urnega tednika imeli tudi pri njih prosto soboto, kot je to v TGA Kidričevo itd. O vsem tem bodo sicer organi upravljanja še razpravljali, vendar pa zaenkrat ni nobenih realnih izgle-dov, da bi že v naslednjem letu lahko osvojili predloge, saj jim manjka še vrsta organizacijskih ukrepov, kakor tudi objektivnih proizvodnih možnosti, da bi si že lahko privoščili letno 5Q prostih dni. Mnenja so, da bi mnogo laže pogrešali dnevno eno delovno uro manj, z zaostritvijo delovne in poslovne discipline ter zaostritvijo normativov, kot pa, če bi imeli proste sobote brez mnogih še nerešenih vprašanj. Za sedaj šo se odločili za
46-urni delovni tednik s tem, da ob sobotah delajo le po 6 ur. Čisto prav je, da se v podjetju EM Maribor ne spuščajo v 42-urni tednik brez res tehtnih analiz in študij, ki so prav tukaj res nujne za dobro poslovanje.	-ce
® STROJNE DELAVNICE
PTUJ:
Skrb za boljše delovne pogoje
Delovni kolektiv Strojnih delavnic (ime že dolgo več ne ustreza njihovi dejavnosti!) v Ptuju, ima danes zaposlenih nekaj ned 350 delavcev, od tega kar 38 vajencev, za katere so uredili posebne delavnice ter ima tako vsak vajenec svoje učno mesto, potrebno ' orodje in dela pod strokovnim nadzorstvom inštruktorja. Vajenci so za svoje delo nagrajeni od 7 do
9	tisoč dinarjev mesečno, poleg tega Pa dobijo posebne nagrade tudi za uspehe v šoli in na delovnem mestu. Tako znaša nagrada za odličen uspeh v šoli 15%; za prav dober 'uspeh pa
10	%> od mesečnega zneska 'nagrad.
Organi upravljanja so si že dalj časa prizadevali, da bi za delavce in uslužbence uvedli topli obrok. To jim je naposled tudi uspelo. Toplo hrano sedaj dobivajo od gostinskega podjetja »Haloški biser« in velja za člana kolektiva 80 dinarjev, medtem ko razliko do polne cene krije podjetje. S hrano so prav zadovoljni. Že sedaj dobiva toplo hrano nad 80 °/o članov kolektiva.
Danes imajo v tem prizadevnem kolektivu tudi razmeroma dobre osebne dohodke, saj znašajo v povprečju 44.000 dinarjev na zaposlenega. Razponi niso preveliki in je razmerje 1:4. Da so dosegli tako dobre rezultate, je to predvsem rezultat boljše organizacije dela ter boljših delovnih pogojev. V letošnjem letu pa so za potrebe kolektiva kupili tudi tri družinska stanovanja. Pripravljajo pa se tudi na obširno rekonstrukcijo svojih delavnic, ki j:h bodo znatno razširili, nabavili nekaj novih strojev, s čemer bodo še izboljšali kakovost svojih uslug ter pogoje dela.
F. Hovnik
• VELENJE:
Otroško praznovanja mora biti najboljše pripravljeno
Niti mesec ni več in že se bo pričelo pravo otroško veselje. Saj dan v letu bomo poskušali otroke resnično osrečiti! S tem bomo samo zapisali- lep dogodek več v otrokovo notranjost.
Kolikor je takih nepozabnih dogodkov več v otrokovem srcu, toliko je v njem več optimizma in več estetsko nabranih čarov, ki v trenutkih krize ostanejo nepremagani in zato zdravo usmerjajo človeka. Plemenitejšega človeka hočemo! vedno znova poudarjamo. In kolikor več umetniških doživetij smo mu posredovali, kolikor več estetske obleke smo mu ogrnili, toliko bolj bo pripravljen na r-vljenje.
Je vse to le neumno filozofiranje? Ne, ni! Zdi se, da se premalo zavedamo resnice!
Sedaj pripravljamo programe. Ali naj že samo blesk odtehta vso lepoto praznika? Ne.! Jo lahko le del. Dominirati pa mora vsebina, tista, ki je polna pravljičnega vzdušja. Tista, v kateri se človek notranje oblikuje, ko zatira zlobo in ploska pravici in resnici. Mnenja o pravljicah, ki da zavajajo otroka, so neutemeljena. Ali nismo bili tudi mi otroci, ki smo ob doživljanju Janka in Metke, Sneguljčice, bili res kot začarani. Ali pa nismo potem tudi sovražili zlobe, ki je je svet vedno poln in je mistificirana v čarovnici z jabolkom ... Nepotrebna navlaka, ki je v razgibanem fantazijskem svetu otroka prava nuja, pozneje odpade. Ostane pa globko etično jedro, ki mora biti v slehernem našem otroku! Zato bi morali biti vsi naši programi za no^o leto vsebinsko bogati in premišljeni.
Velenjska komuna se je odločila za film o Sneguljčici, za igrico Grudica, za lutkovne igrice... Izbira ni slaba.
Želimo in poskušajmo pa povsod, da bo ta največji praznik otrokove sreče resnično in nepozabno doživetje, ki je le enkrat letno.	—v
• KMET. KOMBINAT PTUJ:
Se zadnja jesenska dela je treba pravočaspo opraviti pred snegom	Foto: M. Šparovec
Boljše obveščanje članov kolektiva
Organi samoupravljanja pri Kmetijskem kombinatu v Ptuju posvečajo iz leta v leto večjo pozornost obveščanju članov delovnega kolektiva. Tako so letos pričeli izdajati tudi svoje glasilo »POROČEVALEC«, ki ga dobijo vsi člani kolektiva brez-- plačno kakor tud’- tisti, ki služijo kadrovski rok v JA.
Prej so člane kolektiva obveščali o problemih in uspehih podjetja voljeni organi samoupravljanja, kar pa je bilo marsikje pomanjkljivo ter nezadostno, še posebej ker se njihova kmetijska dejavnost razteza na širokem območju dravskega in ptujskega polja.
Posebej je razveseljivo dej"* stvo, da glasilo obravnava široke probleme proizvodnje, standarda, rekreacije, izobraževanja ter se izogiba preveč strokovni plati posameznih služb, kar je za delavce nezanimivo in teh strokovnih člankov niti ne berejo radi.	F, Hovnik ,

Predlog
Bolj kot v proizvodnji uspevajo naši delovni kolektivi v politiki kadrovanja. Geslo »čim manj strokovnjakov« ima danes med tovariši v delovnih organizacijah množice navdušenih zagovornikov. In rezultatov tega ne manjka! Starejši zaslužni izvedenci odhajajo, za mlade izobražence pa ni prostora.
Posebne uspehe žanjejo naši samoupravni organi na tem področju, ko »rešujejo« vprašanja oddiha svojih delavcev. Znanih je namreč več primerov, da kolektiv »potrebuje« strokovnjaka za rekreacijo in da ga »išče«. Precej manj, pa se sliši o tem, da je katera delovna organizacija razpisala to delovno mesto.
In rezultati teh prizadevanj?
Mirno smemo trditi — izredni!
Ljubljansko Visoko šolo za telesno kulturo je preteklo leto zapustila tretja generacija, ki je na drugi stopnji usmerjala organizacijo rekreacije. V Beogradu druga. In od vseh teh ljudi, ki so leta marljivo študirali psihologijo, sociologijo, fiziologijo in sploh vse, kar naj bi znal referent za oddih ljudi v proizvodnji — danes niti eden ne dela tega, kar je nameraval, kar si je želel.
Obramba podjetij je solidna! :	x
Zato predlagam vsem-tistim, ki si še danes želijo delati to, kar večina od njih ne mara, naslednje: začnite na primer pobirati žoge za nogometnimi goli, pa boste v najkrajšem času postali vsaj rezerva v nogometnem moštvu. To pa pomeni ugled in denar. Poznam namreč tretjo nogometno rezervo, ki ima plačano hrano v najboljšem ljubljanskem hotelu, da o zajetnosti kuverte, ki jo prejema vsak mesec, sploh ne govorim.
Zlate rezerve
Preteklo nedeljo sem bil priča pomembnemu nogometnemu srečanju. Vendar nisem toliko gledal dogodkov na terenu (preprosto zato ker tam nisem videl ničesar posebno zanimivega) kot samh gledalce. Nogometni gledalci pa niso taki kot drugi. To mi lahko verjamete!
— Glej ga, glej, spet je izgubil žogo. Eh, jaz bi
moral biti tam! Najprej bi vodil v levo, potem podal ...
— Zgrešil! Spet je zgrešil! Če bi jaz bil trikrat dlje od gola, bi ga zabil!
— Samo poglej, s kakšnim korakom motovili po igrišču!
Itd., itd.
In tako sem tega popoldneva jasno doumel, da prav tu — na tribunah stadiona — sedi na tisoče najboljših napadalcev in branilcev, pronicljivih golma-nov in najbolj modrih trenerjev.
Istočasno, ko so nesrečne želve na igrišču mučile žogo in delale napako za napako, so sedeli pravi nogometaši na tribunah za visoko žično ograjo.
Zato vprašam odgovorne tovariše:
— Doklej* bomo še priča tako nevzdržnemu stanju?
OBISK PRI ŠPORTNIKIH »TOMOSA«
Prosto delovno mesto za športnega referenta
Letni oddih - vprašanje številka 1
Proizvodi Tomosa so danes znani daleč po svetu. Mnoge mednarodne preizkušnje v tujini so dokazale, da lahko proizvodi koprske tovarne motornih koles uspešno tekmujejo z istovrstnimi industrijskimi produkti tehnično visoko razvitih držav. Popularnost izdelkov je skrita v kvaliteti in solidnosti. Samo spomnimo se številnih tekem v'najtežji mednarodni konkurenci, kjer so izpopolnjeni Tomosovi mopedi osvajali najvišja priznanja.
Spomini že na malce od" maknjene boje in pa letošnje najbolj sveže tekme danes počivajo v svetli, prostorni hali Tomosovega upravnega poslopja. Drug za drugim mirujejo živo pobarvani stroji, ki so še nedavno rušili rekorde. Poleg je steklena vitrina, v njej pa kopica lepih priznanj, pohval in nagrad številne vrste Tomosovih športnikov.
Priznanj ni malo. Predvsem zato, ker je ljubiteljev športnega razvedrila med tomosovci veliko, in pa ne navsezadnje tudi zato, ker imajo nekateri izmed njih že povsem zavidljive pogoje za postavljanje dobrh rezultatov.
»V okviru praznovanja 1. maja in 29. novembra organizira vsako leto naš občinski sindi-kalni svet velike športne igre,« mi pripoveduje tajnik sindikata Žekar Aleksander, ko skupaj pešačiva pr^tj notranjosti velikega podjetja. »Seveda mi nikoli ne manjkamo. Včhsih nastopi na naših športnih igrah več kot 500 tomosovcev!«
»Torej predstavlja vaš kolektiv pri teh srečanjih dokaj trd oreh za sotekmovalce?«
»Resnici na ljubo je treba povedati, da smo marsikdaj skoraj malce nezaželeni na športnih tekmovanjih, ker poberemo večino priznanj. Pa kaj hočemo? Danes šteje naš kolektiv približno 2200 ljudi, in če tekmuje na igrah vsak četrti, potem uspehi res ne morejo izostati. In med nami je veliko zelo mladih ljudi, ki jim je zdravo razvedrilo potreba, saj ne morejo živeti brez kosanja.«
»Pa skrb za vse to, je tudi pri vas prepuščena posameznikom, kot marsikje?«
»Stvari še niso tako urejene, kot bi si želeli, pa vendar sloni naša dejavnost na dokaj trdnih temeljih,« odgovarja Krašnja Rajko, podpredsednik komisije za rekreacijo. »Še nedavno smo imeli v okviru sindikata tričlansko komisijo, ki je skrbela za športno življenje v Tomosu, potlej pa smo spoznali, da je potrebna reorgamzacija. Komisijo smo seveda obdržali, novost pa je v tem. da smo jo razširili za toliko ljudi, kolikor športnih panog gojimo v podjetju.«
Za razliko od drugih delovnih organizacij v Sloveniji vlada v »Tomosu« največje veselje za mali nogomet. Vsak obrat ima svojo ekipo, nekateri celo po več ekip, so mi povedali. Naj tu omenim, da ima ta živahna in
dinamična igra na Koprskem zares veliko pristašev. Na stadionu, v mestu, na travnikih ... povsod sem videl mlade ljudi, ki so igrali mali nogomet, čeprav decembrsko sonce ni bilo ravno najbolj radodarno. Tudi lahka atletika je »posebnost« športnikov tega koprskega kolektiva. V ta namen s pridom uporabljajo 3000 metrov dolgo stezo, ki je speljana okoli proizvodne hale. Bližina morja pa je botrovala rojstvu šekcije za podvodni ribolov, ki šteje danes že več kot 30 ljudi. Na voljo imajo tovarniške čolne in pa seveda vodne motorje, ki so jih napravile njihove roke. Še s kakšnimi desetimi športi si krajšajo čas ljudje v Tomosu. Med . drugim se zelo radi pomerijo v spretnostni vožnji z motorji, saj imajo, potrebne rekvizite kar »pri roki«.
»Vse, s čimer se lahko pohvalimo, moramo v prvi vrsti pripisati svojim samoupravnim organom, ki nam gredo na roko, kolikor morejo,« pravi Žekar Aleksander. »Potrebna sredstva prejemajo športniki sproti in po
Iz »Sportske hribine«
RUBRIKA »VPRAŠANJA -ODGOVORI«
V časopisih sem čital, da moramo “ biti vseeno zado-• voljni z uspehom
_____ in rezultati naših
predstavnikov na tokijski olimpiadi. Jaz kot običajen prijatelj športa ne mislim tako; celo nezadovoljen sem. Je morda zadovoljna tudi »Sportska tribina«?
E. P. Reka
»Sportska tribina« sodi, da je bilo to dolgo potovanje velik in lep izlet za mnoge, ki ga niso z ničemer zaslužili. Posebno »zanimiv« je bil nastop naših nogometašev, ki so jih objektivni glasovi hoteli zadržati doma.
potrebi tako, da n: problemov z opremo, rekviziti in podobnimi vprašanji.«
»Pa nagrade organizatorjem ...?«
»Teh ne delimo, in tudi še niso potrebne. Res, za samo organizacijo ne potrošimo nikoli niti dinarja :n kot kaže. bomo lahko s to prakso še uspešno nadaljevali, saj imamo na voljo vedno dovolj ljudi, ki radi primejo za delo, ne da bi zato zahtevali plačilo.«
Torej, športniki v Tomosu nekako »vodijo« pred svojimi
kolegi iz drugih podjetij. Zaenkrat se dobro znajdejo, pa čeprav sloni vse delo še danes izključno le na temeljih amaterizma. Nedvomno pa bi bila slika še bolj pestra, če bi prevzel skrb za razvedrilo proizvajalcev v Tomosu za ta vprašanja izšolan človek. O njem v kolektivu sicer že razmišljajo, vendar, nekje se je zateknilo. Nihče ne ve kje, čeprav so že pred leti resneje razpravljal: oHem vprašanju in menda celo iskali človeka, ki bi bil voljan prijeti za to pionirsko delo.
»Vprašanje referenta je pereče,« meni Krašnja Rajko, »saj se sindikat več kot toliko ne more ubadati s temi problemi. Vsekakor bo kmalu nujno, da poiščemo ustreznega človeka, ki bo znal zagrabit: stvar uspešneje kot mi.«
Morda imajo danes samoupravni organi v Tomosu večje skrbi z letnim, kot pa dnevnim in tedenskim oddihom svojih ljudi. Kljub razmeroma ugpd-nim pogojem, ki jih nudi sindikat svojim delavcem, malokdo zares »izpreže« vsaj enkrat na leto za teden dni ali več.
»Na Bledu imamo svoj počitniški dom, vendar ne moremo trditi, da ga kolikor toliko dobro izkoriščamo. Delavci ga sploh ne poznajo. Kljub regresu v višini 7.000 dinarjev, ki ga je deležen sleherni naš človek, letujejo na Bledu le boljše situirani uslužbenci. Dosedanja oblika regresiranja je tako pomenila le nekakšno zviševanje osebnih dohodkov ...« danes razpravljajo v Tomosu in poudarjajo, da je temu kriva mentaliteta zaposlenih. »Številni naši ljudje izkoriščajo dopust za delo na polju. Sploh nas vprašanje navezanosti na zemljo precej ovira pri naših načrtih. Zelo pogosto se namreč dogaja, da iščejo ljudje zaposlitev pri nas na zimo, ko pa posije prvo spomladansko, sonce, takrat pa se spet vračajo na svoje njive, v svoje vinograde. Da, velika fluktuacija nas tepe ...«
»Slišal sem, da so vaši ljudje razmeroma dobro motorizirani ...’«
»Pravzaprav so res. In v tem je tudi vzrok, da porabi lep.del naše delovne sile počitnice za potovanja. Seveda nad temi nimamo pregleda. Vsekakor pa to dejstvo ne predstavlja nikakršne rešitve v našem primeru. Gre namreč za to, da moramo nekako povečati procent tistih, ki danes porabijo svoj dopust za oddih. Morda bomo šli na novo obliko regresiranja. Za sedaj o tem še ne moremo povedati kaj natančnega. Sklenjeno pa je, da bomo v kratkem ustanovili v okviru občine počitniško skupnost in potlej z njeno pomočjo nekako uredili vprašanja okoli dopustovanja naših ljudi.«
Takšni so načrti v »Tomosu«. Morda zvenijo za marsikoga malce optimistično. Treba pa ie priznati, da so ljudje v tem velikem koprskem kolektivu na pravi poti, da vedo. kaj je treba.	A. ULAGA
RINGARAJA - I
NAJPRIMERNEJŠI 1 ŠPORT ZA MLADINO j
»Sodnik za mladoletnike ne more napraviti iz nevzgo- jj jene. mladine vzgojeno,« je v razpravi na posvetovanju m predsednikov sindikalnih podružnic, predsednikov delav- a skih svetov in upravnih odborov delovnih organizacij (ki jj ga je sklical občinski sindikalni svet z namenom, da bi jj se pogovorili o problemih otroškega varstva) povedal sod- M nik za mladoletnike pri občinskem sodišču. Potem je na- jj dalj e val: »Za vzgojo otroka je treba skrbeti takoj od jj rojstva. Skrbeti je potrebno predvsem za to, da bo živel jj v primernem okolju... Hišni sveti bi morali organizirati g tudi igrišče. Vendar ne za nogomet ali rokomet, ker se j otroci pri teh igrah žalijo in potem ne moremo govoriti jj o socialističnih odnosih. Te igre so izraz divjaškega jj športa.«	jj
Nihče ni sodnika za mladoletnike v kasnejši razpravi jj korigiral. Kako tudi naj bi ga, ko pa ima največ izkušenj j z mladino in jo mora že zavoljo poklica razumeti.
Torej se bo mladina v tej občini odslej športno udej- j stvovala le v igri »Ripgaraja^, ki ..nikakor, ne, moro.škpdo- j vati socialističnim odnoiom. Z roko' v rola jm bodo tako 'jj le krepili.	N. LUZAR
Siti 11.	0SJ3) ‘V: z IS:*’./>■ Hi	1 .	E
nemi!
iiiieiiii
IIIII1IIIIII1IIIIIIIEIII
Hlinili
e ČRNOMELJ:
ŠPORTNA DEJAVNOST V ČRNOMLJU
Občinski sindikalni svet je skupno z Zvezo za telesno kulturo Črnomelj razpisal II. delavske športne igre v okviru Jugoslovanskih športnih iger. Poleg tega, da se je v začetku prijavilo nad 80 ekip, se k tekmovanju prijavljajo vedno nove ekipe. V tekmovanju z zračno puško je ekipa Iskre iz Semiča prijavila tri ekipe, na tekmovanje pa je pripeljala kar šest
9 JESENICE:
ekip. Sedaj so v teku boji v šahu, malem nogometu, odbojki, streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. Po dosedanjih podatkih je že tekmovalo preko 300 tekmovalcev, tekme pa si ie ogledalo več kot 2000 občanov Črnomlja. Za najbolj tragoceno lovoriko -— »Pokal za množičnost« se sedaj potegujeta Iskra Semič in Elektro Črnomelj, saj tekmujeta z vsemi prijavljenimi ekipami.	M. &,
ŠPORTNIKI
ŽELEZARNE JESENICE V VIDMU • 1	■
Minulo nedeljo so jeseniški železarji vrnili obisk športnikom firme Danieli jjri Vidmu v Furlaniji. Pomerili so se v nogometu in košarki Ob tej priložnosti je vodstvo firme Danieli, ki je to športno sodelovanje tudi predlagala, svečano otvorilo nogometno igrišče, ki je eden prvih objektov te firme, namenjen športu in rekreaciji.
Gostitelji so se zanimali, kako in v kakšnih oblikah naše podjetje podpira razvoj športa na Jesenicah. Predlagali so tudi, da bi sodelovanje na športnem področju postalo med obema podjetjema tradicija. Da vidijo pri nas napredek na tem področju, je dokaz v tem, ker žele poslati k nam svojega referenta za šport, ki naj bi si tu nabral potrebnih izkušenj.	TS
/
_____V*-	',A'
9 A: rr*v -v.** /T,"*1 ** . 'i«#1’ •**" -*S. <

■ v*er irrpirtrpzr-pnft«	■
Podjetje »Vino« Maribor
Polnjenje stekleničnega vina v polnilnici
Vinarsko podjetje VINO MARIBOR ima sodobne kleti, ki so že od začetka služile za vkletenje žlahtnih vin iz pridelovalnih področij bližnje in daljne okolice Slovenskih goric in Haloz. Te kleti so danes modernizirane in tehnično usposobljene za strokovno nego vin. Tradicionalnost vinarstva tega podjetja se izraža že v tem, da je z ustanovitvijo leta 1946 nasledilo klet nekda-
Sodobna vinska klet v Mariboru
nje kletarske zadruge združenih proizvajalcev najbližje okolice Maribora, katero je v teku let povečalo in dvignilo na raven sodobnega vinarstva.
Nekaj časa po ustanovitvi je podjetje sicer samostojno izvažalo vina na inozemska tržišča: v CSSR, Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Poljsko, Nizozemsko in SZ. S kasnejšo reorganizacijo izvozno-uvozne mreže na področju SFRJ pa je podjetje prenehalo samostojno izvažati in to danes opravljajo zanj drugi izvozniki, toda še vedno z deklaracijo lastništva blaga VINO MARIBOR.
Podjetje se oskrbuje z vini iz renomiranih vinsko proizvajalnih področij Kamnice, Svečine, Frama, Jarenine. Gornje Radgone, Ljutomera. Jeruzalema, Haloz, prav tako pa tudi z vinskih področij ostalih republik.
Ta stalni krog dobaviteljev omogoča podjetju, da se lahko udeležuje ocenjevanja vin na mednarodnih vinskih razstavah. Tako je leta 1955 VINO MARIBOR prejelo zlato odličje za razstavljena vina na X. mednarodnem jubilejnem sejmu v Celovcu, kakor tudi vrsto zlatih in srebrnih medah ter dinlem na tradicionalni mednarodnih vinskih razstavah v Ljubljani in Novem Sadu.
Mednarodne razstave vin. podelitev priznanj, odlikovanj in diplom notriujejo uspehe sodobnega kletarjema in negovanja vin, nrav tako pa tudi ugled, ki si ga je nr boril kolektiv s svojim vestnim in požrtvovalnim delom. Podjetie vina usoešno plasira na težišča Štajerske, vključno s Pomurjem in Mediimurjem. Koroške. Savinjske doline. Zasavja. Liubliano z zaledjem. On-reniske. nredvsem na na nnd-vočja. kier je sedež podtema. Tu skorai ni gostinskega obrata in trgovine, ki ne bi ime1 o na zalogi stekleničnih a'j nd-nrtih vin pndtetia VINO T'r\-RIBOR. Tudi v turističnih krajih Jad-ana najdejo gostje ' njihova vina.
Ni • slučaj, temveč nristnost kvalitete in požrtvovalnost kolektiva. da te v preteklih desetih mesecih letos nlaairalo podietie VINO MARIBOR preko 2.500.000 litrov žlahtnih vin, od tena v steklenicah, vključno buteljke 1,400.000 litrov, ostanek pa v odprtem stanju — v sodih. Te številke dokazuieio, da kolektiv VINA MARIBOR, ki šteje le 65 sodelavcev, dnevno plasira na tržišče več kot en vagon raznih vin. V desetih letih svojega- noslovama pa je plasiralo na tržišče 3350 vagonov vin v skupni vrednosti 6.5 milijarde dinarjev.
Čeprav je podjetje zabeležilo v svojem poslovanju izredne uspehe, pa je poudariti tudi dejstvo, da se je kolektiv v tem razdobju bpril za svoj ekonomski obstoj, saj je moral prebroditi vrsto^ izredno težavnih kriz, ki so jih povzročile hiperprodukcija vin, neurejenost tržišča in prekomerne obremenitve iz naslova družbenih obveznosti.
Vso to trnovo pot je kolektiv VINA MARIBOR moral prebroditi brez sleherne pomoči. Z dobro organiziranim poslovanjem delavskega samoupravljanja je pri vsem tem uspel povečati kletne kapacitete od začetnih 28. vagonov na 120. od leta 1954 dalje pa še za 80 vagonov. Dalje je kolektiv obnovil strojni in transportni park, skladišča, transportno embalažo izključno z lastnimi sredstvi, brez najetih
investicijskih kreditov. Splošno znano pa. je, da je kolektiv VINA MARIBOR prejemal do nedavnega najnižje osebne dohodke v primerjavi z ostalimi podjetji.
Kolektiv VINA MARIBOR poseduje danes poleg 200’ vagonov kletnih kapacitet nov. transportni park za prevzem in dostavo vin. lastno predelovalnico grozdja s kapacitetami 120 ton grozdja dnevne predelave in polnilnico za stekleničena vina. Te kapacitete pa so nezadostne za sedanje in bodoče potrebe tržišča z -ozirom na preorientacijo potrošnje od c-dprtih na stekleničena vina. V zvezi s tem ima v programu instalirati v letu 1965 nove polnilne naprave z dnevnimi kapacitetami preko 10.000 litrskih, dvolitrskih in buteljčnih steklenic.
Kolektiv podjetja VINO MARIBOR želi vsem svojim 'poslovnim- sodelavcem, posebno dobaviteljem, uspešno poslovno leto 1965 ter nadaljnjega še tesnejšega sodelovanja!
[7	2	3	*	5	€	7
8						
9				l§ig|		
to				n	ta	
l3~		i	1*			
	b	15				
r« i	t?					r
a 1						SS	Is
2o				ttSSjs S		
22		1	m	23		
mr \			25	26			1
27	ičašas			B3BK	__	J
Križanka
VODORAVNO: 1. junak iz grške mitologije, po katerem se imenujejo moški podporni liki
v stavbarstvu, 8. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enakim zračnim pritiskom, 9. ime italijanske pevke popevk (Pavone),
10.	češka pritrdilnica, 11. oblika pomožnega glagola. 13. prislov zanikanja, 14. telovadno orodje, 15. soteska, kotanja, 16. vas med Bohinjsko Bistrico in Gorjuša-mi, 18. tuje žensko jme, 20. letni čas, 21. prislov, 22. avtomobilska kratica Beograda, 23. trenje, 24. pridržanje, ustavitev, zaplemba ladij in blaga v pristanišču, 27. obmejni uslužbenec.
NAVPIČNO: 1. trinog. 2. mesto v Turčiji, blizu nekdanje Troje, 3. igra na srečo s številkami, 4. grobo orientalsko suk-no, 5. primorski medmet, 6. oranje, 7. naprava za pretakanje,
11.	ptica pevka iz rodu vran, 12. starorimska obleka, 14. čevljarska nit, 15. albanska reka, ki ima dva izvira v Jugoslaviji, 16. sesalec iz rodu kun, 17. uganka, 19. igra na karte. 21. pripadnik indijskega filozofskega sistema, 23. bodica, 25. znak za kemično prvino, 28. različna samoglasnika.
ZAVOD ZA DERATIZACIJO, DEZINSEKCIJO IN DEZINFEKCIJO
K E M 0 C I T
SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje delovna mesta za:
sanitarnega tehnika sanitarnega higienika
Prednost imajo' kandidati s prakso v protiepidemiološki dejavnosti. — Razpis velja do .zasedbe delovnih mest. — Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda.
MARIBOR
znak kvalitete
FOTO-OiTISKO PODJETJE
aBa
Maribor - Gosposka ulica 27
s poslovalnicami:
Optiška delavnica • Optiška trgovina • Optika Murska Sobota • Fotografski atelje • Foto trgovina
vas solidno postreže z vsemi foto-optiškimi predmeti. Za cenjeni obisk in naročila se priporoča kolektiv.
^'X\X%\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\\XXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\X\X\\XXXX\\XXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XX>XXXXXXXXVXXXXX\'^XXXXX\X>XVXXXXXXXXXXXXX\XVXXXXX\XX\X\XX\XXXXXX\XXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>AXXXXX
	Odkupujemo vse vrste odpadnega materiala po dnevnih cenah SUROVINA
	MARIBOR
Poslovne enote:	Maribor, Celje, Ljubljana, Ilirska Bi-
	strica, Radlje ob Dravi z 28 odkupnimi postajami.
Prikolice
za varno vožnjo
Proizvaja:
TEHN0STR0J LJUTOMER
Prešernova cesta 40
Telefon 81-035 81-064
Spored RTV Ljubljana za teden od 17. do 23. decembra 1964
ČETRTEK
17.	DECEMBRA
3.02— C. 00 Dobro jutro! —
6.00—0.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Kruno Cipci: Ježeva hišica — 9.54 Glasbena medigra — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Pastoralni prizori iz sodobne slovenske simfonične glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... —	14.05
Naši solisti v popularnih operah —	14.35 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo —
15.00	Popoldanski radijski
dnevnik — 15.30 Igra pihalna godba RTV Ljubljana — 15.40 Literarni -sprehod —	16.00
Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.15 »Odskočna deska« — 13.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Sodobna glasba na nosnetkih iz našega studia — 24.03 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PETEK
18.	DECEMBRA
5.00—3.00 Dobro jutro! — 6.C0—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Odmevi z Balkana — 8.35 Za vsakogar nekaj- — 8.55 Pionirski tednik —
9.25	Koračnice Johna Philipa
Souse vam igra pihalna godba Goldman Franko —	9.35
Pet minut za novo pesmico —
10.00	Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe jugoslovanskih komponistov
—	10.35 Novo na knjižni polici
—	10.55 Glasbena medigra —
11.09 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti —	12.15
Opoldanski pele-mčle — 12.30 Prizori iz jugoslovanskih oper
—	13.15 Obvestila in zabavna
glasba —	13.30	Priporočajo
vam ... — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Jo-sef Dichler in Grete Dichler klavirski duo, igrata štiriroč-no na dva klavirja — 15.C0 Popoldanski radijski dnevnik —
15.25	Nanotki za turiste —
15.30	Poje zbor francoske radiodifuzije — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu
—	18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 13.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 29.40 Vloga zbora v evropski glasbi —
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza
SOBOTA
19.	DECEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Vokalni kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov — 8.25 V tričetrtinskem taktu z velikimi zabavnimi orkestri — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo
—	9.25 Mladi glasbeniki »Dečje filharmonije RTB« in »Dečji orkester Kekec« — 9.45 Četrt ure s hammond orglami — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem r- 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače pesmi in napevi — 12.30 Z domače glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Ma-nuel de Falla: Ljubezen — čarovnica — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Kratke scene iz Wagnerjevih oper — 18.45 S knjižnega trga — 19.03 .Obvestila — 19-05 Večerni radijski dnevnik —
20.00	»Modrostni zob« r— 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence —
23.05	Za prijeten konee tedna
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA
20.	DECEMBRA
6.00—8.00 Dobro jutro! — 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci —	8.00 Mladinska
radijska igra — 8.35 Iz albuma mladinskih skladb — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (I.) — 10.00 Še pomnite, tovariši ... a) Savo Vilhar: Partizan v pelerini; b) Matija Suhadolnik-Luka: Ukana, naš pomočnik — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža —
12.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (II.)	—	13.15
Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Za našo vas — 13.50 Cez hrib in dol — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Majhen operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18.23 Glasba za predvečer — 19.00 Obvestila —	19.05
Glasbene razglednice —	20,00
Večerni radijski dnevnik —
20.00	Naš nedeljski sestanek — 20.45 Glasba ne pozna meja — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Nočni komorni koncert jugoslovanske glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK
21.	DECEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Za mlade radovedneže — Mirko bo libič — 9.10 Zapojmo in zaplešimo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igra pihalna godba Welsh Guards — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik
—	10.15 Pisan orkestralni in-termezzo — 10.35 Naš podlistek
—	10.55 Glasbeha medigra —
11.00	Nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza —
12.15	Pred domačo hišo — 12.30 Skladbe za virtuoze — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam...	—
14.05	S poti po Romuniji . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik —
15.30	Zborovske skladbe Vinka Vodopivca in Petra Jereba —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05
Iz opernega sveta — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Obvestila —	19.05	Glasbene
razglednice —	19.30 Večerni
radijski dnevnik — 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb — 22.10 Nočni akordi —
23.05	Literarni nokturno —
23.15	Jazz orkestri vam igrajo
—	24.00 Zadnia poročila in zaključek oddaje.
TOREK
22.	DECEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Kvintet Borisa Franka in tri Dorka Skobr-neta — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gibajoča se in mirujoča telesa —
9.25	Drobni odlomki iz oper
—	9.45 Zvočne miniature —
10.00	Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti!
—	12.05 Kmetijski nasveti —
12.15	Zbor JLA poje partizanske in množične pesmi —
12.30	Iz koncertov in simfonij
—	13.15 Obvestila in zabavna
glasba —	13.30 Priporočajo
vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik
—	15.30 V torek na svidenje —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble — 18.45 Na Mednarodnih križootjih — 19.03 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Majhen recital pianista Marjana Lipovška — 20.20 Radijska igra
—	21.05 V spominih na slavne dni — 22.10 Glasbena medigra
—	22.15 Skupni program JRT
—	studio Ljubljana —	23.05
Plesni zv^t-j — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SRED S
23.	DECEMBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.100 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Poje ženski zbor KUD France Prešeren iz Kranja — 9.25 Dopoldanski pčle-me'e — 9.45 Pri domačih in tujih solistih —
10.00	Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 Človek in zdravje
—	10.55 Glasbena medigra —
11.00	Nimaš prednosti! — 12.05
Kmetijski nasveti — 12.15 Beneški fantje in ansambel orglic Miška Hočevarja — 12.20 Iz oper maestra Verdija —
13.15	Obvestila in zabavna glasba —	13.30 Priporočajo
vam ... — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gibajoča se in mirujoča telesa
—	14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu —: 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Slovenske narodne v priredbi Franceta Marolta — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05) Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v s'etu
—	15.13 lz fonoteke Radia Koper — 18.45 Naš razgovor —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Poje Akademiki pevski zbor Branko KrsmanoviČ iz Beograda — 20.70 Igra ansambel Jožeta Kamniča — 20.40 Carl Oeff: Mesec, opera v treh slikah — 22.10 Godala in zabavni zbori — 23 03 Liteiu nokturno — 23.15 Jazz s plošč