Dopisi. Maribor. (Gledališka predstava.) Dne 1. aprila se je vendar le predstavljal Cvrček. To Vam je bil večer, kakoršnega Se nismo doživeli v Narodnem domu! Sijajen uspeh na vsej črti! Strogi presojevalci so pazili na vsako besedo, na vsako kretnjo, da bi io črno zaznamovali, a zaman bili so prevarjeni, morali so oditi s papirjem brez črnih črt. Igra sama na sebi dobre vsebine, igralci popolnoma uglobljeni v svoje uloge, uprizoritev gladka, brez vsake zavire, uspeh torej ni mogel izostati! Največjo zaslugo na dobro uspelem večeru ima brezdvomno požrtovalni gospod režiser. Njemu torej prvi poklon, največjo zahvalo! In sedaj k igralcem! Cvrčka, glavno ulogo, je igrala Stana. V nespretnih, neokretnih rokah bi postala uloga skrajno smešna, a Stana jo je dovedla s svojim spretnim igranjem do umetniške popolnosti. Kako je ugajala, kazalo je burno ploskanje po vsakem nastopu. Bi!a je mlado dekle, ljubezniv nagajivček, otrok prirode, nepokvarjen v svojih nazorih in svojem življenju. Težavna uloga starke Srdane je bila istotako v najspretnejših rokah. Pretresljiv je bil posebno njen zadnji nastop, kjer neusmiljeno izprašuje vest ošabnemu Bujanu. Z eleganco, v nastopu in toaletah, se je igrala uloga Milunke. ILstvarila nam je z nedosegljivo dovršenostjo ošabno, visokoleteče kmečko dekle. Blaga, dobrosrčna, Ijubezniva je bila mati Bujanka. Uloga očeta Bujana je bila v dobrih rokah, zato pa \e bil tudi oče Bujan naraven, istinit. Sobin se je pokazal dovršenega, mislečega igralca. Želeli bi ga videti večkrat na odru v primernih ulogah. Borko ie igral naravno in prikupljivo ljubeznipolnega, naivnega Sobinovega brata. Oče Nadej je splošno ugajal. Tudi manjše uloge so se igrale spretno. Sploh je bilo opaziti, da so vsi igralci z veseljem podajali svoje uloge. Občinstvo jim je izkazovalo hvaležnost z navdušenim ploskanjem. Kakor slišimo, se bo igra po Veliki noči ponovila. To je srečna misel! Mi bi dodali samo željo, naj pridejo takrat gostje iz vsakega kotička slovenskega Štajarja, da občudujejo spretnost naših diletantov in se divijo veliki nadarjenosti naSega slovenskega naroda. Iz Celja. (Kako agitujejo katoliški Nemci.) Linški Bismarkovci so tudi hoteli imeti Bismarkovo ulico. Ko se je izvedel ta sklep občinskega zastopa mesta Linc, se je takoj sestavila proSnja na deželni odbor, naj razveljavi ta sklep. To prošnjo je podpisalo čez 900 linSkih meščanov, med njimi čez 400 volilcev. Z dežele pa je v nekaj dnevih došlo od občin 200 protestov zoper Bismarkovo ulico. Posledica je bila, da je deželni odbor zgornjeavstrijski, ki ima le enega liberalnega Clana, razveljavil ta mestni sklep. Ni čuda, da so katoliški Nemci zgornieavstrijski tako delavni, tako navdušeni za katoliško vero in avstrijsko domovino, saj njihovo politično druStvo «Katholischer Volksverein» šteje 38.000 udov. Če se gre za kako versko ali domoljubno zadevo, se vzdigne za pravično, sveto stvar kar cela dežela in nasprotnik je takoj premagan. Kako malenkostna, slabotna je v primeri z zgornjeavstrijsko naša južnoštajarska slovenska politična organizacija! Zato so tudi vsi naši uspehi taki! «Katholischer Volksverein-a» mesto pri nas zavzema «Slovensko društvo v Mariboru*. Ali to društvo sploh kaj dela? Poprejšnje vodstvo se je grajalo od mnogih stranij. Kaj pa sedanje, novo?! Zastonj zasledujemo sledovekakega oživljenega delovanja! Ali mislite rodoljubi, ki sedite t vodstvu tega društva, da ob požaru zadošča, če prideio gasilci na kraj nesreče, kadar je že vse pogorelo?! Resnici na ljubo bodi po- vedano, da po mnogih krajih v zadnjih letih rapidno nazadujemo. Nasproti tem žalostnim pojavom pa je opaziti z vsakim letom več mlaCnosti in vnemarnosti. Ali bomo čakali, tako dolgo, da nam bodo nasprotniki hodili že po naših glavah?! Ali svoboda ali smrt! To geslo Burov bodi tudi naše geslo. Če se tu ali tam ne moremo več vzdržati, pa saj umrimo v častnem boju, ne da bi se kar izročili nasprotnikom na milost in nemilost. Hudi časi in mnogi boji še nas čakajo. Vztrajali bomo le tedaj na dedni zemlji naSi, ako bomo vsestranski politično organizovani vsikdar vsi kakor en mož po vsem Južnem Štajarju vstali za svoje pravice, da bo naS glas mogočno odmeval na vse strani in junaško branil naSo pravdo. Budnica Davorina Trstenjaka, s katero je ta že pred 50. leti budil svoje rojake, ie kaj umestna tudi za našo dobo: Bratje, kliče domovina, Vstan'te v njeno sveto službo, Dolžnost vsakega je sina, Da ustopi v sveto drnžbo, Etera materi pomaga Kešit tujega se vraga! Iz Jarenine. (Hranilnica in posojilnica) naša je imela v nedeljo dne 25. marca svoj prvi letni redni občni zbor. Iz poročil posnamemo sledeče: Hranilnica in posojilnica je začela svoje delovanje dne 23. julija 1899. Udov je imela koncem leta 41, ki so vplačali 532 K deležnine; vlagateljev je bilo koncem leta 21 z vloženim denarjem 8303 K 24 vin., dolžnikov pa 24 s 7923 K izposojenega denarja. V kratki dobi 5 mesecev je imela posoiilnica 25.495 K 43 vin. prometa. Gisti dobiček je znašal 11 K 91 v., pridjal se je rezervnemu zakladu, ki ima z ustopnino vred 93 K 91 v. Na mesto pok. župnika Fišerja je bil izvoljen v načelstvo jareninski župan Ig. Zupanič. Odbor hranilnice je sedaj sledeči: Čižek Jožef, dekan, načelnik, Ig. Zupanič, župan, namestnik, nadučitelj Jožef Slekovec, tajnik, posestniki Jož. Polančič, Jožef Jager, Leopold Zupanič, Ivan Sekol v Jarenini, nadučitelj Fr. Šijanec in posestnik Franc Plateis pri Sv. Jakobu v Slov. gor., odborniki. Pregledovalca računov sta: župnik Ivan Kapler pri Sv. Jakobu in kaplan Fr. Sal. Gomilšek. Premenile so se nadalje nekatere točke pravil in se izrekla soglasno zahvala nadučitelju Slekovcu, ki brezplačno opravlja tajniški posel. Kakor priča to poročilo, stoji jareninska «Hranilnica in posojilnica» že na trdnih nogah. S kratkim svojim delovanjem je sijajuo dokazala, da je za naš kraj potrebna in prekoristna; da se ni treba bati za nje nadaljni obstanek, priča nje lepi začetek in jamči delavno načelstvo. Ljudstvu je zelo olajšana denarna pomoč, pa tudi lepo priliko imajo Jareninčani in Jakobčani, da tu obrestonosno nalagajo svoje preostale denarje. Posebno mladina, nadalje posli, otroci kaj lahko sedaj skrbe za bodočnost, za stara leta. Prav umestno se je povdarjalo pri občnem zboru, naj bi vsi gospodarji pospeševali varčnost svojih otrok, hlapeev in dekel. Gospodar vprašaj posla pri izplačevanju, koliko zaslužene plače nujno potrebuje; to mu izplačaj, ostalo pa mu naloži v hranilnico. Stariši pa naj včasi napravijo otrokom kako veselje s tem, da jim nekaj kronic naložijo v hranilnico. Da bo teh kronic vedno več, bodo potem že skrbeli otroci po svojih močeh. Mladina še ie vse premalo varčna. Dekleta dostikrat preveč izdajo za po nepotrebnem ošabno obleko, veliko rajši Se fantje zapravijo po krčmah svoj zaslužek. Kdor pa hoče kdaj kaj imeti, mora že v rani mladosti začeti varčevati. Marsikdo težko začne; ko pa ima enkrat 1 gld. v hranilnici, pa dobiva vedno večje veselje do varčevanja. Hranilnica obrestuje vloge po 4ys% P»sojilnica pa posojila po 57»%- Uraduje se ob nedeljah od 8—12 ure predpoldne v hisi nadučitelja Slekovca v Jarenini. Daj Bog, da bi se mladi denarni zavod obmejnih Sloven- cev tako lepo dalje razvijal, kakor je pričel lepo svoje delovanje in da bi prav veliko storil za narodni in gospodarski napredek obeh župnij: Jarenine in Sv. Jakoba v Slov. gori^ah, za kateri je bil ustanovljen.